LETNIK V I

ŠTEVILKA:16

4. ADVENTNA NEDELJA

18. DECEMBER 2005

 

ARHIV_LETNIK VI


 

UVODNIK

ZAศETEK STRANI

PRIPRAVITE POT GOSPODU
Božja beseda, ki nas spremlja skozi adventni ่as pred nas postavlja dve podobi: Janeza Krstnika in Marijo. Oba sta slišala starozavezni klic: »Pripravite pot Gospodu!« (Iz 40, 3). Janez Krstnik, ่lovek, ki je živel v puš่avi, je z jasnim oznanilom pokazal ljudem na Jezusa. Marija, ki je bila po angelu poklicana, pa je svojo izro่itev Bogu najlepše pokazala s svojo molitveno držo. Dve podobi in dva izziva. Naš ่as, še posebej v teh adventnih, predboži่nih dneh, je nekakšna puš่ava, ko kljub vsem lu่kam in razkošni okrasitvi hiš in ulic doživljamo preve่ izpraznjenosti. Žal smo tudi kristjani v dokajšnji meri podlegli »่aru« potrošništva in naša priprava na sre่anje z Jezusom v adventu postaja vse bolj pozunanjena in brez vsebine.
Bog na razli่ne na่ine govori ่loveku. Prav tako tudi ่lovek iš่e Božjo navzo่nost. Ravno to prepletanje Božjega in ่loveškega pa pogosto prinese nemir, dvom in razpetost, ่e na izzive, ki so pred nami gledamo zgolj iz ่loveškega vidika. Kolikokrat lahko doživimo, da Bog govori druga่e, da je izpolnitev božje volje vendarle nekaj ve่, na drugi ravni. V trenutku Božjega povabila mora tudi ่lovek narediti korak naprej, stopiti iz nekega povpre่ja vsakdanjega življenja, iz sveta navad, ki najve่krat omejujejo, obremenjujejo, v pogovor z Bogom, ki se dotika vsakega osebno. ศe se ho่emo tako približati Bogu, potem se moramo vrniti k temeljem, k izvirom. V Svetem pismu zasledimo znamenja razpetosti, negotovosti in celo strahu vedno, kadar je bil nekdo poklican, da izpolni pomembno poslanstvo. In spet je v poslanstvu vsakega ่loveka Božja obljuba na prvem mestu. Poklic v tej lu่i ni samo zahteva, ampak najprej obljuba. Ali smo tudi mi, vsak osebno sposobni iskreno razmišljati o našem življenju in veri. ศlovekova pri่akovanja, njegove želje, tudi hrepenenja in na drugi strani izpolnitev Božje volje, ki je temeljna drža vere, ่lovek v sebi lahko uskladi samo s privolitvijo, s pripravljenostjo.
Aleš Rupnik

VREDNO SPOMINA

ZAศETEK STRANI

OB 40. OBLETNICI ZAKLJUศKA II. VATIKANSKEGA KONCILA (2. del)
Drugi vatikanski koncil je trajal, s presledki seveda, tri leta (1962-65). V tem ่asu so se odvila štiri koncilska zasedanja. Uradni jezik koncila je bila še vedno latinš่ina. Prvo zasedanje koncila se je zaklju่ilo v za่etku decembra 1962. Udeležil se ga je tudi že hudo bolni papež Janez XXIII., ki je 3. junija 1963 umrl. Nabralo se je sicer že precej predlogov, ki naj bi vnesli novo dinamiko v razprave koncilskih o่etov, vendar nobeden ni dobil potrditve. Zdelo se je, da je koncil v krizi, množile so se govorice, ki so razmišljale o sklepu brez pravih rezultatov. Naslednik Pavel VI. (papež 1963-1978), nekdanji kardinal Montini, je sprejel težko nalogo: kon่ati drugi vatikanski koncil. V tem duhu je nadaljeval delo svojega predhodnika, saj je v za่etku jeseni 1963 odprl drugo koncilsko zasedanje z besedami: "Ne pozabimo smernic, ki nam jih je zapustil prvi o่e koncila, Janez XXIII." Ob tem si je kot glavne naloge zadal notranjo obnovo Cerkve, pospeševanje krš่anske edinosti in iskanje pravilne umestitve Cerkve v sodobnem svetu.
Zdelo se je, da je koncil ob tretjem zasedanju jeseni 1964 zašel v krizo, saj se je med koncilskimi o่eti vnela razprava o odnosu med papežem in škofi. Z odlo่nimi posegi se je izkazal tedanji krakovski nadškof K. Wojtyla, poznejši papež Janez Pavel II.
ศetrto zasedanje jeseni 1965 pa se je predvsem ukvarjalo z odnosom do nekrš่anskih verstev, zlasti Judov, o laikih v Cerkvi in o duhovniški službi. Prav ob koncu zadnjega zasedanja je papež uradno preklical bulo iz leta 1054, ki je pomenila izob่enje carigrajske Cerkve in vpeljala tiso่letni razkol med sestrskimi krš่anskimi Cerkvami. S tem je potrdil novo, ekumensko usmeritev katoliške Cerkve.
II. vatikanski koncil se je slovesno zaklju่il 8. decembra 1965. Koncilska sporo่ila so bila povzeta v 16 koncilskih besedilih.
Pomenil je za่etek nove prakse v liturgi่nem, dialoškem, ekumenskem, karitativnem in sploh pastoralnem delovanju katoliške Cerkve, vernikom pa je na prakti่ni ravni najve่jo spremembo prinesel z uvajanjem doma่ega (narodnega) jezika namesto latinš่ine v bogoslužju. Nekatere koncilske smernice so takoj po zaklju่ku koncilu vplivale na izboljšanje verskega življenja katoli่anov v tedanji Jugoslaviji. Pri tem je potrebno poudariti predvsem prilagajanje škofijskih meja državnim (kar je pomembno tudi za nas Primorce) in podpis beograjskega protokola leta 1966, ki je urejal odnose med državo in Cerkvijo.
V vesoljni Cerkvi pa je bil prvi, za ljudi za่eten in najbolj viden premik, na bogoslužnem podro่ju. Poenostavili in prevedli so v doma่e jezike mašni obred ter obrednike za obhajanje zakramentov in blagoslavljanje.
Renato Podbersi่ ml.

ZNAMENJA

ZAศETEK STRANI
ODNOS IGRALCEV DO IGER NA SREศO

Glede na pristop k igram na sre่o poznamo tri tipe hazarderjev:
Hazarderji iš่ejo v igralnicah akcijo, dogajanje. Igrajo zato, ker se želijo dokazati s tem, da igrajo. Seveda upajo, da bodo zmagali in dobili velike vsote denarja. Ponavadi so to moški... Moškim so zelo priljubljene tudi športne stave, saj verjamejo, da se spoznajo na šport in poznajo kvalitete športnikov ali ekip, na katere stavijo.
Drugi tip hazarderjev beži pred realnostjo. Navadno so to ženske. V igralnicah vstopajo v druga่en svet, stanje transa, preko katerega ho่ejo ubežati depresiji ali drugim psihi่nim ali ่ustvenim motnjam. Igrajo zato, da bi napolnili praznino.
Tretji tip je redkejši. Gre za profesionalne, poklicne hazarderje, ki od igre živijo.

STRATEGIJE IGRANJA
Na่ini in strategije igranja so razli่ni. »Nobena strategija ni dobra,« je izjavil eden nekdanjih krupjejev HIT-ovih igralnic, saj še nikdar nih่e z igro na sre่o ni obogatel, ker je ponavadi vse že prej ali potem pustil v igralnici. Toda po strategijah se lo่ijo igralci, ki igro poznajo, od tistih, ki je ne poznajo. Kljub temu, da gre za igre na sre่o, pri katerih je glavni dejavnik golo naklju่je, igralci še vedno uporabljajo razli่ne strategije. Izdelati skušajo »znanstveni sistem«, s katerim bi premagali zakone verjetnosti. Tega si izdelajo s pomo่jo statistik, verjetnostnega ra่una, nekateri ra่unajo korelacije med hitrostjo vrtenja igralnega bobna in hitrostjo vrte่e se kroglice v njem, ipd. Verjamejo, da bodo s svojimi sistemi in strategijami zadeli. Vsaka igra ima svoje zna่ilnosti, po katerih posamezniki oblikujejo na่in igranja. Igralci iger na avtomatih imajo svoje sisteme. Ob ve่kratnem obiskovanju igralnic sem ugotovil, da bi lahko dolo่ili dva tipa igralcev avtomatov, oz. dve strategiji igranja: prvi so tisti, ki cel ve่er ali vsaj daljšo periodo igrajo pri enem avtomatu in upajo na dobitek; drugi so tisti, ki cel ve่er tekajo od avtomata do avtomata in iš่ejo pravega, ki jim bo dal pri่akovani dobitek. Opazil sem primere, ko so ženske, ki ve่inoma raje igrajo na avtomatih, igrale na dva avtomata hkrati. Nekateri najamejo in pla่ajo ljudi, da pridejo v igralnico igrat zanje. Dogajajo se še bolj zanimive re่i. Videl sem gospoda, ki si je vzel ่as za odmor in zaspal na igralnem avtomatu.
Posebna skupina igralcev so igralci, ki igrajo za zelenimi mizami. Ti imajo druga่ne strategije. Prilagajajo jih igram. Med temi lahko zopet lo่imo prve, ki igre poznajo. Ti imajo navadno izdelane kombinacije in strategije. Po besedah krupjejev nekateri uspešno združujejo strategije igranja razli่nih iger. Drugi, in teh je ve่, so tisti, ki iger ne poznajo (dobro) in igrajo bolj ali manj »na blef«. Ve่ pravih poznavalcev igre zahaja v igralnico Park, medtem ko je v Perli ve่ tistih ki igrajo »na blef«.
(Gl. Sebastjan Rosa, Igralništvo v zavesti Slovencev. Univerza v Ljubljani, Diplomsko delo. Maj 2004, str. 91-93. Izbor je prilagojen obsegu Oznanil.)


NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO (9)

DESET TEZ
1.    Igralništvo prinaša ve่ stroškov kot koristi.
2.    Igralništvo je parazitsko.

In nadaljujmo:

3.         Igralništvo siromaši krajevno ekonomijo
Sto dolarjev, potrošenih v igralnem avtomatu, je sto dolarjev, ki niso bili potrošeni v gostilni, trgovini, knjigarni ali gledališ่u. V Atlantic Cityu je na primer po uvedbi igralništva propadlo 40% restavracij...
4.         Igralništvo povzro่a zasvojenost
Bolj ko je hazard legaliziran, ve่je patoloških hazarderjev. V Iowi se je odstotek patoloških hazarderjev, odkar so uvedli plavajo่e igralnice (riverboat casinos), potrojil, pove่al se je s 1.7% na 5.4%.
Patološki hazard je eden najhitreje rasto่ih mentalno- zdravstvenih problemov v ZDA. Trenutno je v ZDA 5-10 milijonov patoloških hazarderjev.
Kar pa je najbolj grozljivo, je to, da zasvojenost s hazardom naraš่a med mladino, kjer postaja ve่ji problem kot zasvojenost z drogami.
5.         Identikit patološkega igralca
Devet od desetih problemati่nih igralcev je moških. 90% igralcev, ki so zapravili vse dohodke, nadaljuje s hazardom. 17% zasvojenih igralcev poskusi samomor, 60% pa jih razmišlja, da bi ga naredili. 99% naredi kakšno kriminalno dejanje. 80% jih vozi hitreje, kot je dovoljeno. 96% jih za่ne s hazardom pred štirinajstim letom. Hazarderji so iz vseh slojev, ras, religij, starosti. Družina patološkega igralca je obi่ajno brez enega od staršev. Starši takih igralcev so ali alkoholiki ali patološki igralci.
6.         Igralništvo pospešuje kriminal
Z uvedbo igralništva v Marylandu so se pove่ale vse vrste kriminala. Ve่ je nasilja, kraj, mladinskega kriminala, drog, alkoholizma, prostitucije, družinskega nasilja in nasilja nad otroki in organiziranega kriminala. Po treh letih, odkar so v Atlantic Citiyu odprli prve igralnice, je mesto prišlo s petdesetega na prvo mesto v ZDA po številu kriminala. Igralništvo je povsem verjetno najve่ji vir denarja ameriške Cose Nostre.
7.         Žrtve igralništva so pove่ini revnejši sloji
Ko je igralništvo legalizirano, odpadejo moralni predsodki o hazardu, ljudje so spodbujeni, da igrajo prek svojih možnosti. Zlasti velja to za revnejše, ki potrošijo ve่ji odstotek dohodka za hazard kakor bogatejši. Igralništvo, pa tudi državni prora่un, ki se iz igralništva oplaja, parazitira na revnih in zasvojenih.
8.         Igralništvo je nemoralno in slab zgled za mladino
Igralništvo oznanja, da sta klju่ do uspeha naklju่je in tveganje, ne pa izobrazba in delo. Igralništvo ne proizvaja družbenega bogastva. Prišepetava, da je delo nepomembno. Glorificira norost tveganja. Vsaka odrasla in zrela oseba, kakor tudi družba, teži k zmanjševanju tveganja in omogo่anju varnega življenja.
9.         Igralništvo korumpira vlade
V igralništvu gre za velike koli่ine denarja, življenjsko je zainteresirano za vladne odlo่itve. Vlade podpirajo igralništvo, ker na tak na่in zlahka prihajajo do prora่unskih sredstev. Korupcija je neizbežna. Tudi politiki so odvisneži od hazarda...
10.       Igralništvo razjeda in dezintegrira družbo
Zgodovina u่i, da je veliko naraš่anje hazarda znanilec zatona družbe in naroda. Igralništvo je slab posel, slaba politika in slaba morala. Država bi ne smela kockati. Senator Paul Simon v zaklju่ku svojega sestavka ugotavlja, da vrnitev v ่as, ko je bil hazard prepovedan, ni mogo่a, kajti, kot ugotavlja, je kockanje star družbeni fenomen. Zla ne moremo odpraviti, lahko ga pa omejujemo.
(Konec) Vinko Torkar

PABERKOVANJA

ZAศETEK STRANI

SVETI VEศER »PRI NAS DOMA
advent I. V SOBOTO BO SVETI VEศER
ศe še nismo poskrbeli za notranji mir, je še na voljo zakrament sprave. Dogovorimo se za družinski obred svetega ve่era. Za boži่no slavje se napravimo prazni่no. Tudi otroci!
II. POTEK SVETEGA VEศERA
Središ่e obreda je polaganje Deteta v jaslice, prižiganje sve่, branje evangeljskega odlomka, molitev in petje vsaj ene boži่ne pesmi ter izmenjava voš่il.
Kjer na boži่ni ve่er blagoslovimo in pokadimo stanovanje, izpeljemo ta del obreda takoj na za่etku druženja. Pred obredom pripravimo besedilo boži่nih pesmi. Besedilo pesmi moramo imeti v rokah tudi v primeru, ko pesem recitiramo.
Radio in TV sta na sveti ve่er izklopljena.

III. VZOREC
V tišini stojimo pri jaslicah. Lu่ke ne gorijo, ker Deteca še nismo položili v jaslice. Kjer bomo na sveti ve่er blagoslovili stanovanje, gremo najprej k jaslicam, se pokrižamo in za่nemo desetko rožnega venca, ki si ga Devica od Svetega Duha spo่ela. V sprevodu gremo po prostorih stanovanja ali hiše in se ustavimo pri jaslicah, da molimo do konca še druge desetke veselega dela rožnega venca. ศe stanovanja ne blagoslovimo, izpeljemo ves obred stoje pred jaslicami, ali sede pri družinski mizi ob desetki »ki si ga Devica rodila.« Vstanemo in zapojemo: SVETA NOศ, BLAŽENA NOศ...
Med petjem položi mama Dete Jezusa v jaslice, o่e prižge lu่ke. Nato o่e prebere boži่ni evangelij:
"Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Davidovo mesto, Betlehem, da bi se popisal z Marijo, svojo zaro่eno ženo. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodila. Rodila je sina, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v preno่iš่u. Prav v tistem kraju so pastirji preno่evali pod milim nebom. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se prestrašili. Angel pa je rekel: „Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveli่ar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli." mir ljudem, ki so mu po volji." V hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji!«
   Premor, nakar molimo o่enaš.
Sledijo voš่ila.
"SREศEN IN BLAGOSLOVLJEN BOŽIศ!"
Nakar se obdarujemo in prisedemo k ve่erji in se pogovarjamo. Po ve่erji igramo katero od tradicionalnih družabnih iger, kot so npr. ศlovek ne jezi se, volk in ovce, dama, tombola itn. Pravo่asno se odpravimo k polno่nici.

IZ ŽUPNIJ

ZAศETEK STRANI

KAPELA

BOŽIศNA DEVETDNEVNICA je vsak ve่er pri ve่erni maši.
SPOVEDOVANJE Spored predboži่nega spovedovanja je na oglasni deski v cerkvi zadaj.
SVETI VEศER, BOŽIศ Na sveti ve่er bo maša ob 19. uri. V za่etku ste vsi, ki ste gostili Marijo Romarico povabljeni, da jo v sprevodu prinesete k oltarju. Zaklju่ili bomo boži่no devetdnevnico, po maši pa bodo otroci prinesli v jaslice Jezuš่ka in jaslice bomo blagoslovili. Prinesite tudi Jezuš่ke, ki jih boste položili v vaše doma่e jaslice in jih bomo blagoslovili. Boži่ni program bodo pripravili pevci in pevke verou่nega zbora. Opolno่i ste vabljeni k polno่nici (pevci pri่nejo s prepevanjem boži่nih pesmi ob 23:30), na boži่ni dan pa k mašam po nedeljskem sporedu. Po ve่erni maši na boži่ bo kvartet Odpev pripravil koncert boži่nih pesmi


KRISTUS ODREŠENIK

SREศANJE S STARŠI Danes se sre่amo s starši prvoobhajancev prihodnjega leta na prvem sre่anju (ni ponovitve).
SPOVEDOVANJE PRED PRAZNIKI V veži je natan่nejši spored spovedovanja v tem tednu, tako za dopoldanski kakor tudi za popoldanski ่as. Prosimo, da se držite danega okvirja. V soboto in nedeljo bo precej manj možnosti za spoved.
SVETI VEศER Prihodnjo soboto je sveti ve่er. Maši bosta samo zjutraj ob 7:30. Ve่er pa obhajamo obredno in slovesno v družini. Vzorec za družinsko slavje je na 4. strani priloge Oznanil.
POLNOศNICA Cerkev bomo odprli ob 23:00. Polno่no somaševanje v konkatedrali bo vodil g. škof dr. Jurij Bizjak. Pred polno่nico bomo peli boži่ne ljudske pesmi, s katerimi bomo potem sodelovali pri maši.

KROMBERK

SPOVEDOVANJE Ta teden se nadaljuje boži่na devetdnevnica ob 17. uri. Pred mašo je spovedovanje. Otroci prihajajte k maši po razporedu!
BETLEHEMSKA LUศ Takoj po maši lahko dobite »Betlehemsko lu่«, da bo gorela v vašem stanovanju.
ศEŠศENJE SV. REŠNJEGA TELESA Zdaj po maši gremo v zakristijo, kjer bomo molili pred Najsvetejšim.
OBHAJANJE ONEMOGLIH V sredo od 9. do 13. ure bodo prejeli zakramente ostareli na Ajševici, v Lokah in na Bregu, v ่etrtek od 9. do 13. ure pa Med trtami, v Ulici Vinka Vodopivca, Toma Brejca, v Iztokovi, v Damberju in Pod Škabrijelom.
BOŽIศNI PRAZNIK Dneve pred boži่em preživite po navodilih iz Priloge. Za sveti ve่er bodite doma (branje iz sv. pisma, kropljenje). Maše bodo: opolno่i, ob 8:00 in ob 10:00.


OSEK

SPOVEDOVANJE pred boži่em bo v Oseku v nedeljo, 18. decembra, od 15:00 do 16:30 in pri sv. Luciji v Vitovljah v torek, 20. decembra, od 16:30 do maše ob 18:00 uri. Spovedoval bo tudi drugi spovednik. Doma่i spovednik pa bo na voljo pred vsako mašo med tednom.
BOŽIศNO DEVETDNEVNICO imejmo vsak dan: v cerkvi vklju่eno v adventne maše, doma v ่asu ve่erne molitve ob prižganih sve่kah adventnega venca (potek in molitev glej v prilogi OZNANIL 11.12. 2005, št. 16).
ZA JASLICE
v župnijski cerkvi in v podružnici naj bi poskrbele družine kandidatov za birmo: 7. razred v Oseku, 8. razred pa v Vitovljah.
BOŽIศNE SVETE MAŠE v naši župniji bodo: na sveti ve่er ob 23:00 (polno่nica), na boži่ni dan ob 10:00, na praznik svetega Štefana v Vitovljah pri sv. Luciji ob 10:00. Po tej maši bo pred cerkvijo blagoslov konjev in konjenikov, ki se tu že nekaj let sre่ujejo iz Goriške in okolice.

SOLKAN

ADVENT 2005 Pri maši 4. adventne nedelje blagoslovljeni Jezuš่ki nas spomnijo, kdo je glavni v obhajanju boži่nih praznikov. Naj bo res On, ki prihaja med nas in v nas, središ่e naših priprav na boži่ in našega praznovanja. Boži่na devetdnevnica bo ob adventnem vencu in v cerkvi. Otroci zbirajo svoje prihranke za revne otroke.
ADVENTNO BOŽIศNA SPOVED Verou่enci obhajajo zakrament sprave pri verouku, mladi in odrasli imajo priložnost ves teden pred ve่erno mašo in po njej, starejši in bolniki pa na domu. Naj se rodi Jezus v ่istih hlev่kih naših duš tudi pri obhajilu!
BOŽIศ Pred polno่nico nas pevski zbor s pesmijo uvede v boži่no skrivnost. Poleg polno่-nice sta sveti maši ob 10:00 in 18:00, prav tako 26. decembra, na praznik zavetnika Solkana, svetega Štefana.
NAŠI RAJNI Gospodov prihod je s telesno smrtjo 9. dec. doživel 58-letni Jože Poberaj, IX. korpusa 41. Naj mu zasveti lu่ ve่nega boži่a!

ŠEMPAS
ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki ste oblikovali dan molitve pred Najsvetejšim. Še posebej se zahvaljujem vsem, ki ste pripravili lepo slovesnost ponovitve zlate maše g. Sivca. Vaš dar, ki se mu je g. zlatomašnik odpovedal je bil 58.540 SIT in ga namenjamo za obnovo cerkve. Hvala tudi skavtom iz Nove Gorice, da so nam prinesli Lu่ miru iz Betlehema in posredovali sporo่ilo, ki jo na poti spremlja.
BOŽIศNA DEVETDNEVNICA Vabim vas, da se vsak ve่er ob 18:00 udeležujete Boži่ne devetdnevnice. Sklep bomo imeli v soboto, na sveti ve่er, pri maši ob 16:00. Blagoslovili bomo Jezuš่ke, ki jih boste nesli v doma่e jaslice. Potrudimo se, da poživimo molitev pri nas doma, še posebej na sveti ve่er.
KATEHUMENI S kandidati za katehumenat se sre่amo v ponedeljek, 19. decembra, ob 19:00 v župniš่u v Šempasu.
KARITAS Sre่anje ่lanic in sodelavk naše Župnijske Karitas imamo v torek, 20. decembra, po maši.
OBISK BOLNIH Pred prazniki obiš่em bolne na domu v torek, 20. decembra, dopoldne.
BOŽIศNI PRAZNIKI Boži่no praznovanje bomo za่eli s polno่nico v Šempasu.
Na boži่ bo prazni่na maša z ljudskim petjem ob 9:00 v Ozeljanu in slovesna prazni่na maša ob 10:30 v Šempasu. Pri vseh mašah bo ofer.
VERSKI TISK Naro่nino za verski tisk poravnajte do boži่nih praznikov.

ศETRTA SLOVENSKA RAZSTAVA JASLIC Na Sveti Gori bo danes, 18. decembra, ob
15. uri v Fran่iškovi dvorani odprtje razstave jaslic. Razstava z mednarodno udeležbo bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Lepo vabljeni na odprtje ali pozneje na ogled razstave.
POศITNICE V ่asu boži่no-novoletnih po่itnic, ko ni pouka, ni tudi verouka. V verou่nih u่ilnicah se za่nemo zbirat spet 3. januarja prihodnje leto. Prazniki pa nas vabijo, da se še bolj zavzeto udeležujemo bogoslužja.		 kralja molimo