LETNIK VI st

ŠTEVILKA:15

3. ADVENTNA NEDELJA

11. DECEMBER 2005

Z VESELJEM PRIČEVATI O LUČI
Veselje in luč sta dve besedi, ki zaznamujeta vsebino božje besede na tretjo adventno nedeljo. Besedi, ki sta med seboj tesno povezani in za vsakega kristjana še kako pomembni. Berili govorita, da se je potrebno silno in vedno veseliti, evangelij pa, da je Janez Krstnik pričeval o Luči, ki prihaja.
Adventni čas je torej s tretjo adventno nedeljo kristjanu močan klic k veselju, močna spodbuda, da pripravi svoje srce za Luč, ki prihaja. Nemogoče se je pristno veseliti, med tem pa dopuščati, da nosim v srcu zamero do bližnjega; ne morem se veseliti, če ne spoštujem božjih zapovedi, če sem si v svojem vsakdanjem življenju postavil osebne, lastne zapovedi. Ne morem se pristno veseliti, če brezglavo tekam sem in tja ter sledim modnim muham sveta. Ne morem doživeti pristnega veselja, če vsak dan polnim svoje misli z plehkimi novicami, pri tem pa pozabljam, da je potrebno odpreti Sveto pismo, prebrati dobro knjigo, prelistati in se ustaviti ob člankih v Družini ali Ognjišču. Nihče Pa ne more storiti odločilnega koraka k osebnemu zadovoljstvu brez moje odločitve. Apostol Pavel v drugem berilu močno naglasi: »Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. Zla pa naj bo kakršno koli, se vzdržite« (1Tes 5,21-22). Da se lahko vzdržimo zla nujno potrebujemo voljo, pogum in veliko božje milosti. Zato je spodbuda k iskreni in predani molitvi še kako na mestu. Kristjan, ki moli, ki slavi Boga v evharistiji, ki se zaveda, da je Bog vsemogočen in usmiljen, zato tudi pogosto prosi odpuščanja v sv. spovedi, bo sposoben kraljevati in bdeti nad vsem, kar mu lahko skali, oziroma uniči notranji mir, iz katerega se poraja veselje.
Biti pričevalec o Luči po vzoru Janeza Krstnika pomeni, skloniti se do tal in priznati nezmerno ljubezen Boga, Ljubezen ki nas nikoli ne zapusti, Ljubezen, ki nam more dati moči, da tudi mi ljubimo bližnje.
Vstopamo v drugo polovico adventnega časa, zato dajmo tem zadnjim dnevom vsebino, ki bo polna veselja in našega osebnega zgleda v ljubezni in odpuščanju. »Zmeraj se veselite!«
p. Krizostom

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

OB 40. OBLETNICI ZAKLJUČKA II. VATIKANSKEGA KONCILA (1. del)

V prvih dneh decembra 1965 se je s četrtim zasedanjem zaključil II. vatikanski koncil. Obsežne priprave nanj je pričel že Pij XII. (papež od 1939), toda ta prizadevanja so ostala v strogi tajnosti. Po njegovi smrti leta 1958 ga je nasledil Janez XXIII., ki so ga zaradi njegove starosti ob izvolitvi mnogi smatrali le za prehodnega papeža. Že kmalu po izvolitvi so nekateri vplivni kardinali papežu svetovali naj skliče koncil v duhu tridentinskega iz 16. stoletja. Novi koncil naj bi predvsem z jasno opredelitvijo Cerkvenega nauka le-to obranil pred zmotami moderne dobe.
Že konec januarja 1959 je novi papež presenetljivo oznanil začetek priprav na izvedbo koncila zbranim kardinalom v baziliki sv. Pavla.
Ena glavnih nalog koncila naj bi bila po papeževih besedah vzpostavitev ponovne edinosti kristjanov, zlasti s pravoslavnimi.
Sredi istega leta je bila ustanovljena komisija za pripravo koncila pod vodstvom kardinala državnega tajnika D. Tardinija. S posebnim odlokom je nato papež sredi leta 1960 uradno določil ime koncila kot drugi vatikanski in ustanovil deset pripravljalnih komisij za pripravo koncilskih predlogov. Kmalu se jim je pridružilo še "tajništvo za pospeševanje krščanske edinosti."
Drugi vatikanski koncil, oz. 21. vesoljni cerkveni zbor, se je slovesno začel 11. oktobra 1962 z veličastno procesijo, ki se je vila iz vatikanske palače po trgu sv. Petra v vatikansko baziliko. Škofje, udeleženci procesije, so stopali v slovesnih oblačilih, na koncu so na nosilnici nesli papeža Janeza XXIII. s škofovsko mitro na glavi. Zasedanje drugega vatikanskega koncila se je začelo ob 12.30 s slovesnim nagovorom papeža Janeza XXIII.: "Danes se veseli mati Cerkev, ker je po edinstvenem daru božje Previdnosti napočil tako dolgo pričakovani dan..." Udeležence koncila z vsega sveta, prišlo jih je okrog 3000, so namestili v posebej pripravljene sedeže znotraj glavne ladje v baziliki sv. Petra. Največje bilo zastopnikov iz Evrope, približno tretjina vseh koncilskih očetov pa je pripadala različnim redovom. Udeležence so razdelili v tri kategorije: 1. vsi škofje in nekateri predstojniki redov, ki so bili člani koncila z volilno pravico. 2. strokovnjaki, ki jih je k sodelovanju povabil papež. 3. opazovalci (observatores).
Že po začetku koncila so vnaprej pripravljen pravilnik nekoliko spremenili in dodali še četrto kategorijo udeležencev, imenovanih poslušalci (lat. auditores). Med slednjimi so bile tudi ženske. Poslušalci niso mogli neposredno sodelovati pri koncilskem delu. Na koncilu so sodelovali tudi predstavniki 18 nekatoliških Cerkva, ki so imeli položaj opazovalcev. Zastopane so bile: anglikanska cerkev, sedem pravoslavnih cerkva, starokatoličani ter devet protestantskih skupnosti.
Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

GOSTJE NOVOGORIŠKIH IGRALNIC

Z razvojem in spreminjanjem igralništva po ameriškem modelu seje začela spreminjati tudi kultura v igralništvu in profil obiskovalca igralnic. Pri razvoju igralništva v ZDA opažamo spremembe, ki jih prinaša ameriški tip igralništva, pri profilu in značilnostih gosta. Gost, ki se poslužuje igralniško-zabaviščnega turizma, je tipičen potrošnik prostega časa, s tem da je njegov poglavitni interes igra, kateri so podrejeni vsi drugi turistični interesi. Kljub temu pa lahko goste igralnic delimo na igralce in ne-igralce iger na srečo. Nekateri iščejo zabavo zgolj v igrah, drugi jo dopolnjujejo s spremljajočim zabavnim programom, tretji takoimenovani neigralci pa iščejo v igralnicah zabavo v obisku diskoteke, nastopih glasbenih skupin, plesnih spektaklih, modnih revijah, drugih spremljevalnih dejavnostih igralnice ali zgolj v uživanju razkošja in blišča. Gost izkorišča ponudbo čez vse leto in ni stacionarno nameščen v turističnih objektih, temveč se kot obiskovalec pojavlja vedno znova.
Lahko ga označimo kot dnevnega obiskovalca. To velja tudi za HIT-ove igralnice ob slovenski zahodni meji. Po besedah zaposlenih bi lahko goste igralnic razdelili v več skupin: največja množica je priložnostnih obiskovalcev, ki igrajo z malo denarja, manj je tistih, ki iščejo v igralnicah zgolj zabavo in poleg tega še sodelujejo v igrah na srečo, nekaj je zelo bogatih, ki igrajo za velike vsote, nekaj je odvisnikov, ki zapravijo vse, in nekaj je primerkov, ki potujejo iz igralnice v igralnico in kradejo. V povprečju porabi gost največ denarja za igre na srečo, vendar poleg tega porabi nekaj denarja tudi za neigralniške storitve. Italijani so večinski obiskovalci slovenskih igralnic. V HIT-ovih novogoriških igralnicah je 95 % obiskovalcev Italijanov.
Tri četrtine italijanskih turistov prihaja iz severne Italije, približno polovica iz Fur-lanije - Julijske krajine in Benečije. Po starostni strukturi je največji odstotek (26,8%) vseh italijanskih igralcev starih od 40 do 49 let, 23,2% pa je starih od 30 do 39 let. Glede na aktivnost je 73% zaposlenih, 14% upokojenih. Glavni razlogi za njihov obisk Slovenije so sprostitev in zabava v glavnem v obliki igranja iger na srečo (70,3%), v ta odstotek je vključenih tudi veliko tranzitnih gostov. Ostali motivi so jim morje in jezera (19,6%), oddih (13%), naravne in kulturne zanimivosti (12,7%), nove izkušnje in avanture (12,5%).
Igralci so večinoma starejši od 30 let, mlajših je bistveno manj. Verjetno zaradi finančne odvisnosti od staršev. Zelo pomemben delež je upokojencev, ki so pogostejši obiskovalci v prvi polovici meseca. Raziskave v svetu kažejo, da jim je igralništvo postalo nov način rekreacije in zabave. Veliko je starejših, upokojenih gospa, ki se zelo rade udeležujejo iger na igralnih avtomatih.
Če izrišemo statistični stereotip oz. profil povprečnega obiskovalca HIT-ovih igralnic, ugotovimo, da gre za italijanskega gospoda srednjih let, med 40 in 55 let, ki izvira iz spodnjega srednjega sloja in prihaja iz sosednjih italijanskih regij v oddaljenosti od 150 do 200 kilometrov.
(Gl. Sebastjan Rosa, Igralništvo v zavesti Slovencev. Univerza v Ljubljani, Diplomsko delo. Maj 2004, str. 89-91. Izbor je prilagojen obsegu Oznanil.)

NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO (8)

AMERIŠKA RULETA
V ZDA je bilo igralništvo z drugimi igrami na srečo (tudi loterija) v večini držav prepovedano. Igralništvo in s tem hazard so bili do okrog leta 1990 legalni le v državah Nevada (Las Vegas) in New Jersev (Atlantic City). V zadnjih desetih letih pa se je igralništvo razbohotilo v mnogih zveznih državah (23 držav) tako, da pokriva danes že tri četrtine teritorija. Večina držav se je odločila za legalizacijo igralništva zaradi iluzije, ki jo ta dejavnost daje, zaradi hitrih in lahkih proračunskih dohodkov. Z odpiranjem igralnic v indijanskih rezervatih naj bi, na primer, omogočili lažjo eksistenco izumirajočim indijanskim plemenom in okrepili proračune, ter s tem lažje reševali nakopičene, zlasti socialne probleme. V ZDA je bilo v zadnjih letih narejenih veliko študij, raziskav in napisanih kar nekaj knjig na temo iger na srečo, igralništva, vseh oblik hazarda. Podatki so zanimivi in zastrašujoči obenem, predvsem zato, ker se nanašajo na stanje pred uvedbo igralništva in po njem. Navajam jih, da bi bralci dobili osnovno predstavo o tem, kaj igralništvo na Goriškem pomeni in kaj prinaša.
Podatki niso direktno prenesljivi v našo situacijo. Ker pri nas ne obstajajo nobene raziskave, vsaj ne takšne, ki bi bile javno predstavljene in bi prizadeto javnost seznanjale s posledicami te dejavnosti, so tudi ameriški podatki dobrodošli.
Razlika je vsaj za zdaj v tem, da večina negativnih posledic odide z igralci. Socialne stroške igralništva plačajo sosedje. Nekdo jih mora plačati. Vsi podatki, ki jih navajam, so vzeti z intemeta na iskalniku Alta Vista (na temo gambeling). Glavna vira sta govor senatorja Paula Simona v senatu 13. julija 1995 (The Explosive GroWth of Gambling in the United States) in podatki, ki jih objavlja National Coalition Against Legalized Gambling .
STRNIL SEM JIH V DESET TOČK, IZMED KATERIH, ZARADI OMEJENEGA PROSTORA, NAVAJAM DANES PRVI DVE:
1. Igralništvo prinaša več stroškov kot koristi
Raziskave kažejo, da je na vsak pridobljen dolar v igralništvu tri dolarje škode zaradi slabih ekonomskih in socialnih posledic. Za vsako novo delovno mesto v igralništvu je lokalna skupnost drugje izgubila eno do dve delovni mesti. Kjer so uvedli igralništvo, so obremenjeni davkoplačevalci. Vsak zasvojen, patološki igralec stane družbo od 13.200 do 30.000 dolarjev na leto.
2. Igralništvo je parazitsko
Igralništvo ne ustvarja nove vrednosti. Igralništvo je sofisticirana oblika legalizirane kraje. Tisti, ki dobi, dobi vedno na račun nekoga drugega, ki ne dobi nič v zameno. Več kot nekdo dobi - več drugi zgubijo! 52% dohodka igralnic prihaja od 4% obiskovalcev, ki so patološki, zasužnjeni, problematični igralci. (Sledi nadaljevanje)
Vinko Torkar

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

»PRI NAS DOMA« BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

Začetek devetdnevnice je odvisen od tega, kdaj jo sklenemo, ali 23. decembra ali na sveti večer, 24. dec. Začnemo torej ali v četrtek ali v petek!
Kolikor moremo, se udeležujmo devetdnevnice tudi v cerkvi. Če obhajamo devetdnevnico v času večerne molitve, združimo oboje v enotno slavje.

POTEK
Če smo bili doslej manj dosledni v adventnem slavju, se potrudimo zdaj, ko vstopamo v predbožično praznovanje. Pred obhajanjem slavja se umirimo. Za otroke je težaven prehod od igric na računalniku ali risank na TV, zato poskrbimo za naraven prehod od zabave k molitvi, morda z večerjo, pripovedovanjem zgodb, branjem in podobno... In začnemo:
Oče prižge sveče (do sobote tri, s 4. adventno nedeljo štiri). Medtem se umirimo, nakar se pokrižamo in voščimo »Dober večer!« (Podnevi: »Dober dan!«)
Molimo, ali zapojemo katero od adventnih pesmi.
Preberemo odlomek iz evangelija.
V prejšnji Prilogi, smo povedali, kje v Novi zavezi dobimo ustrezne odlomke.
Potem pa nadaljujemo :

MOLITEV

PSALM
Molivec (odslej: M. Molivec je običajno oče ali mama):
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Vsi (odslej: V. odgovarjajo): Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Veseli se, Sionska hči, in raduj se, hči Jeruzalemska, glej, tvoj Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo prišel veliki prerok in on bo prenovil Jeruzalem.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, prišel bo Bog in človek iz Davidove hiše, da sede na prestol in videli boste, vaše srce se bo radovalo.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, prišel bo Gospod naš zavetnik, Sveti Izraelov, s kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do morja in od reke pa do kraja vesoljne zemlje.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Glej, Gospod se bo prikazal in ne bo nas varal. Če bo odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar Izraelov in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in poveličan bo sredi vesoljne zemlje, in mir bo na naši zemlji, ko bo prihajal.
V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
Vsi skupaj ponovimo: Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
M. Molimo! Dobri Bog, vsako leto nas razveseljuješ s pričakovanjem Jezusovega rojstva. Daj, da ga bomo tudi letos sprejeli kot tvojega Sina in našega Odrešenika. Po Kristusu našem Gospodu. Amen. Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA

NABIRKA KARITAS
na 1. adventno nedeljo znaša 122.100 SIT. Bog povrni!
MIKLAVŽEVA ZAHVALA
Miklavž se lepo zahvaljuje vsem, ki ste pripravili njegov obisk na Kostanjevici, predvsem katehistinjama Nataši in Blanki. Tudi mi se zahvaljujemo Miklavžu, ki nas nikoli ne pozabi.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
nam bo v pomoč pri naši pripravi na praznovanje Jezusovega rojstva. Pričeli jo bomo v petek, 16. decembra, pri večerni maši.
FRANČIŠKOVA DRUŽINA
ima svoje redno mesečno srečanje v petek, 16. decembra, ob 18:00.
KRST
V nedeljo, 4. decembra je prejel sv. krst Anej Vitez, sin Luke Viteza in Brede Zorzut. Čestitamo
NAŠI RAJNI
24. novembra so se na ljubljanskih Žalah poslovili od Štefana Trampuša (93) iz Nove
Gorice. 26. novembra smo se na pokopališču pri Sveti Trojici v Kromberku poslovili od Alenke Baša (40) iz Nove Gorice. 7. decembra smo se v Stari Gori poslovili od Milana Murovca (54) iz Nove Gorice. 9. decembra pa smo se poslovili od Antona Puclja (76), ki je bil doma iz Solkana, bil poročen v Bosni in Hercegovini, potem pa nekaj let preživel v Domu upokojencev v Novi Gorici in v Idriji.
Naj ti in vsi naši rajni počivajo v Božjem miru!

KRISTUS ODREŠENIK

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
V četrtek začnemo Božično devetdnevnico.
BETLEHEMSKA LUČ MIRU
V konkatedrali bosta v soboto ob 17:00 vodila somaševanje koprski in goriški škof.
Na Trgu pred železniško postajo bo slavje luči ob 19:00.
STARŠI
Danes je srečanje s starši 5. razreda in predšolske skupine; prihodnjo nedeljo pa s starši prvoobhajancev prihodnjega leta.
ADVENTNO SPOVEDOVANJE
V veži je spored spovednikov in urnik spovedovanja pred prazniki. Pravočasno si določimo čas za spravo!
UPOKOJENCI
Nasvidenje pred bližnjimi prazniki v sredo ob 17:00!
KRST
V nedeljo, 4. decembra, je prejela sveti krst Michelle Ana Leban, hči Zvonka in Zhanne Holovchak. Družini voščimo Božji blagoslov!
POGREB
Ludvik Ličer (75) je bil pokopan 2. dec. 2005 na Stari gori. Naj počiva v miru!

KROMBERK

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
Se začne v petek. Gospodinje, uredite dnevno delo tako, da boste določile čas tudi za mašo. Samo tako boste v družinah doživeli božič. Za slavje je potrebna priprava. Maše so vsak večer ob 17. uri.
OTROCI V ADVENTU PRI MAŠI IN SPOVEDI
Ob nedeljah pri maši še naprej sodelujte pri povabilu »Kralja, ki prihaja, pridite molimo«. Med tednom prihajajte k maši po tem razporedu: ponedeljek 1. razred, torek 2. razred, sreda 3. razred, četrtek 4. razred, petek 5. in 6. razred, sobota 7. in 8. razred. Maša je v ogrevani zakristiji vsak večer ob 17. uri.
Verouk za razrede od 4. dalje bo skrajšan, ker bo takoj za tem spoved v cerkvi.
ADVENTNA SPOVED
Kot običajno, bo tudi letos spoved v soboto pred 4. adventno nedeljo za odrasle od 16:30 do17:30 V nedeljo od 8:30 do 10:30 Lepo vabljeni k zakramentom. Brez teh ni pravih doživetih božičnih praznikov. Božič - Jezusovo rojstvo. Spoved in obhajilo - Uničen greh - Rojstvo božjega življenja.
NEDELJA ČEŠČENJA
Po stari navadi je pri nas 4. adventno nedeljo češčenje sv. Rešnjega Telesa, Zato bomo po maši počastili Jezusa, pričujočega pod podobo svete hostije.
OBISK PRI STAREJŠIH
Člani Karitas vas bodo obiskali v petek in v soboto. Voščili vam bodo blagoslovljene božične praznike Župnik vas bo obiskal drugi teden v sredo in četrtek.

OSEK

ADVENT,
čas pričakovanja Božjega obiska, nas kliče k duhovni pripravi z: Adventnim koledarjem, adventno molitvijo »pri nas doma« (glej OZNANILA prve adventne nedelje !) in božično devetdnevnico, ki jo bomo začeli 16. decembra. Tega dne bo adventna družinska maša za starše in otroke 5. in 9. razreda. Tudi ta dogajanja nas lahko pripravljajo za adventno-božično spoved in praznike v božičnem času.
SVETA LUCIJA
v podružnični cerkvi v Vitovljah v torek, 13. decembra, vabi k sveti maši ob 18. uri.
BIRMANSKI SKUPINI
naše župnije imata prva srečanja na tri adventne sobote ob 14:00 in 15:00 uri. Starši in kandidati za birmo pristopajte k temu delu odgovorno in z dobro voljo!

SOLKAN

DRUGI DEL ADVENTA 2005
Božična devetdnevnica je v cerkvi združena s sveto mašo ob 18:00. Pričnemo jo v petek. Pridimo v večjem številu.
Pripravimo pot Gospodu: z družinsko in osebno molitvijo (adventni venec!), z mnogimi deli ljubezni in tudi z doživetim zakramentom sprave.
V soboto 17. 12. od 17:30 dalje bo na razpolago za spoved tudi pater s Svete Gore.
SREČANJA STARŠEV v torek 20.decembra ob 19:00 5. razred; v sredo 21. decembra ob 19:00 9. razred.
ZAHVALA SODELVCEM SVETEGA MIKLAVŽA Vsem, ki so pripravili tako bogato in lepo miklavževanje, Bog obilno povrni na priprošnjo svetega Štefana! Hval tudi članicam ŽK za Miklavža starejšim župljanom!
BETLEHEMSKA LUČ V soboto 17. 12. jo ponesemo do državne meje krajanom Štmavra in jim obenem voščimo za božične praznike in novo leto.Zberemo se ob 16:30 pred cerkvijo v Solkanu. Turistično društvo Solkan nas prijazno vabi, da pridemo v velikem številu.
NAŠI RAJNI 2. 12. je doživela zadnji advent - Jezusov prihod ob smrti 82-letna Valentina Panker, rojena Komel, Pirjevčeva 7. Naj počiva v Božjem miru!

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI
S starši birmancev se srečamo v ponedeljek, 12. decembra, s starši otrok 5. razreda osemletke in 5. razreda devetletke v torek,
13. decembra, in s starši 4. razreda devetletke v sredo, 14. decembra. Srečanja so ob 19:00. Z drugimi skupinami se srečamo po praznikih.
KATEHUMENI
S kandidati za katehumenat se srečamo v ponedeljek, 19. decembra, ob 19:00 v župnišču v Šempasu.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili lepo in prisrčno Miklavževanje.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
V petek začnemo neposredno pripravo na božične praznike. Lepo povabljeni, da se udeležujete večernega bogoslužja v cerkvi.
BETLEHEMSKA LUČ MIRU
Skavti nam bodo Betlehemsko luč miru prinesli v nedeljo. Pri maši bodo prebrali Poslanico, po maši pa boste lučke ponesli na domove.
STREŽNIKI
V nedeljo pri maši bomo sprejeli in blagoslovili sedem novih strežnikov.
KVATRNA NEDELJA
V nedeljo je vaš dar namenjen za potrebe škofije.
SVETI KRST
V nedeljo, 4. decembra, so zakrament svetega krsta prejele: Kaja Fornazarič, hči Milana in Lilijane iz Šmihela 11 a ter dvojčici Karin in Sara Winkler, hčerki Denisa in Nataše iz Ozeljana 29a. Voščimo jim vse najboljše

ČETRTA SLOVENSKA RAZSTAVA JASLIC
Na Sveti Gori bo v nedeljo, 18. decembra, ob 15. uri v Frančiškovi dvorani odprtje razstave jaslic. Razstava z mednarodno udeležbo bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Lepo vabljeni na odprtje ali pozneje na ogled razstave.
KVATRNA NEDELJA
Četrta adventna nedelja, 18. decembra, je tudi kvatrna, zato je nedeljska nabirka namenjena za potrebe škofije.
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA V soboto, 17. decembra, ob 17:00, se bomo zbrali v konkatedrali pri maši, po maši pa bomo odšli na trg ob železniški postaji. V polurnem programu, ki se bo pričel ob 19. uri, bo predstavljeno sporočilo, ki ga prinaša Luč miru iz Betlehema. Na prireditvi bo mir v obliki plamena luči izročen županoma obeh Goric, obema škofoma in vsem prisotnim.
Naslednji dan bodo skavti Luč miru iz Betlehema delili pri mašah v cerkvah našega pastoralnega okrožja. Skavti pa ga bodo ponesli v Brda, na Banjško - Trnovsko planoto, spodnjo Vipavsko dolino in del Soške doline.
Prižgimo in bodimo luč!