LETNIK V I
|
ŠTEVILKA:14
|
2. ADVENTNA NEDELJA
|
4. DECEMBER 2005
|
ARHIV_LETNIK VI
ODNOS CERKVE IN DRŽAVE
V odloku 2. vatikanskega koncila Veselje in
upanje beremo: »Državna skupnost in Cerkev sta na lastnem področju druga od
druge neodvisni in avtonomni. Vendar
služita obe osebnostni in družbeni poklicanosti istega človeka. To službo bosta
opravljali tem učinkoviteje v prid
vsem, čim bolj zdravo bo njuno sodelovanje; pri tem bosta seveda upoštevali
krajevne in časovne okoliščine. Človek nikakor ni omejen samo na časne zadeve;
kljub temu, da živi v človeški zgodovini, ostaja njegova poklicanost za večnost
neokrnjena.«
Pomen, ki ga koncil pripisuje izrazu »ločitev«
Cerkve od države, je zelo daleč od tistega,
ki so mu ga hoteli pripisovati totalitarni sistemi. To je nedvomno
pomenilo presenečenje in v določenem pomenu tudi izziv za številne države, posebej tiste, ki so jim vladali
komunistični režimi. Jasno, ti režimi
niso mogli zavrniti takega stališča koncila, vendar so se hkrati zavedali, da to stališče nasprotuje njihovim pojmovanjem ločitve Cerkve od države. V njihovem
pogledu namreč svet pripada izključno državi; Cerkev ima svoje lastno področje, ki tako rekoč uhaja iz »meja« sveta.
Koncilska vizija Cerkve zavrača tako
interpretacijo. Svet je za Cerkev naloga in izziv. To velja za vse kristjane in
še posebej za katoliške laike. Koncil je odločno zastavil vprašanje laiškega
apostolata, se pravi aktivne navzočnosti kristjanov v družbenem življenju. Toda
prav to področje bi moralo v viziji marksistične ideologije ostati v izključni
oblasti države in partije.
Ni odveč spomniti na to, saj še danes obstajajo
stranke, ki kljub svoji demokratični matici kažejo rastoče nagnjenje, da bi načelo
ločitve Cerkve od države razlagali tako, kot je bilo zastavljeno v komunističnih
vladah. In prav v tem pogledu vzbuja
skrb določena pasivnost, ki
jo je opaziti v drži vernih državljanov. Zdi se, da je bila nekoč bolj živa
njihova občutljivost za lastne pravice v
religioznem okviru, in torej večja tudi njihova pripravljenost, da te
pravice branijo z vsemi razpoložljivimi demokratičnimi sredstvi. Danes vse to
postaja nekako zmanjšano in celo zavrto.
V dvajsetem stoletju je bilo veliko storjenega,
da bi svet nehal verovati in da bi zavrnil Kristusa. Proti koncu stoletja in
hkrati tisočletja so razdiralne sile oslabele, za seboj pa so vendarle pustile
veliko razdejanje. Gre za razdejanje vesti z uničujočimi posledicami na področju
osebne in družinske morale, pa tudi družbene etike. Dušni pastirji, ki se vsak dan srečujejo z duhovnim življenjem človeka,
to najbolje vedo. Ko se mi pripeti, da se pogovarjam z njimi, pogosto poslušam
pretresljive izpovedi.
Evropo na prelomu tisočletja
bi žal lahko označili kot celino
razdejanja. Politični programi, ki
so usmerjeni predvsem v ekonomski napredek,
sami ne bodo zadoščali za ozdravljenje teh ran. Nasprotno, lahko jih še poglobijo.
Tukaj se za Cerkev odpira velikansko delovno področje.
Evangelijska žetev, ki se predstavlja v sodobnem
svetu, je zares velika. Treba je le prositi Gospoda - in to z vztrajnostjo -,
naj pošlje delavcev na to žetev, ki čaka, da bo požeta.
Janez Pavel II:
SPOMIN IN ISTOVETNOST
Pogovori ob prelomu tisočletij
Pripravil Bogdan Bric
POD UDAROM EPIDEMIJE KOLERE PRED STO PETDESETIMI LETI (2)
Kolera, ki je leta 1855 prizadela naše kraje, je že leto
prej izbruhnila v Rusiji. Mnogi vojaki, udeleženci krimske vojne, so bili njena
žrtev. Od tam, tudi prek Trsta, se je epidemija naslednje leto razširila v
Avstrijo. Prav Avstrija je imela ogromno žrtev, saj je umrlo skoraj 271.000
prebivalcev (ok. 1,6 %). Na Kranjskem se je okužilo 19.000 ljudi, od tega jih
je umrlo 5748. Kolera je močno prizadela Postojno, Vipavo, Ajdovščino. Na Goriškem
je bila epidemija dovolj grozeča, da se je moral goriški nadškof Andrej Gollmayr
odpovedati pastoralni vizitaciji, ki jo je načrtoval za tisto poletje.
Ob pomoči matičnih mrliških knjig naših župnij se lahko
prepričamo o posledicah kolere v letu 1855. Smrtnost v solkanski župniji je
bila na primer 2,5-krat višja kot običajno. Deloma so bolezen sem prinesli, kot
kaže, delavci v goriški tovarni sladkorja, sicer pa se je epidemija širila tudi
iz vipavske smeri. Najhuje je bilo prve tri tedne v avgustu; kakšen dan so
morali v posamezni župniji pokopati tudi šest žrtev kolere.
Število žrtev kolere leta 1855:
župnija Šempas (Šempas, Ozeljan, Šmihel)
|
88
|
župnija Črniče (Črniče, Ravne Malovše, Osek, Vitovlje)
|
69
|
župnija Solkan (Solkan, Kromberk, Loke)
|
56
|
Ozeljan
|
39
|
Loke
|
18
|
Šempas
|
30
|
Vitovlje
|
13
|
Solkan
|
26
|
Kromberk
|
12
|
Šmihel
|
19
|
Osek
|
7
|
Kljub večji gostoti prebivalstva so jo Solkanci ob verjetno boljših
preventivnih ukrepih še dobro odnesli (Solkan je tedaj štel ok. 1300 ljudi;
kolera je torej umorila 2 odstotka Solkancev), podobno tudi vaščani Kromberka
in Oseka. Hudo je bilo predvsem v Ozeljanu in v manjših vaseh Šmihel in Loke.
Osemnajst umrlih Ločanov je pomenilo nekje 8 odstotkov vseh v vasi (prizadetih
je bilo 9 od 26 hiš; kar štirje so umrli v mežnarjevi družini Povšič). V bližnjem
grgarskem vikariatu je bil krvni davek s 109 umrlimi zaradi kolere verjetno že
ok. desetodstoten.
Kolera je bila nevarna za vse starostne skupine
razen dojenčkov, ki jih je materino mleko zaščitilo; najbolj so nastradali
otroci in starejši ljudje. S koncem poletja in prvimi jesenskimi dnevi seje
smrtonosna bolezen poslovila. Toda vsi so vedeli, da se lahko že naslednje
poletje povrne. Gotovo so upali, "oboroženi" z novimi izkušnjami, da
epidemije ne bo več nazaj. Na srečo je res ni bilo.
Vojko Pavlin
IZ ZGODOVINE IGER NA SREČOV
dobi Rimljanov so bile igre na srečo že splošno znane. Rimska zakonodaja je igranje, razen med Saturnovim
praznikom, prepovedovala. S praznikom saturnalij je povezana neka vrsta
praloterije. Med navzoče so naključno, zastonj, delili tablice, ki so bile nakazila za darila, ali pa žrebe, ki so omogočali
zadetke. Cesar Avgust je v 1.
st. po Kr. igro popestril: darila pri njegovih
loterijah so bila včasih smešne malenkosti. Udeleženci so pri igri že
sodelovali z denarnimi vložki, vendar pa niso vsi zadeli. Rimski cesarji
Avgust, Komod, Kaligula, Neron so bili
obsedeni s kockanjem. Neron je oblikoval javno loterijo: vsak dan je dal
med ljudi razdeliti 1000 igralnih »vstopnic«,
zadetki pa so bili vredni premoženja. Cesar Elagabal je v 3. st. igro približal današnji.
Pol zadetkov je bilo koristnih in dragocenih, pol pa smešnih in brezvrednih. Klavdij, strasten hazarder, je o
igrah na srečo napisal razpravo, ki se ni
ohranila. Bil je tako zasvojen z igranjem, da je na potovalnem vozu imel vgrajeno posebno
mizo, ki je omogočala igranje med vožnjo po
najslabših poteh. Pri Rimljanih je
bila igra na srečo sestavni del življenja privilegiranega razreda, ki so jo gojili v termalnih letoviščih.
Država je imela kontrolo nad življenjem v termah. Predpisovala je takse na termalne izvire in kot navajajo študije, ki se sklicujejo na Seneko, je stari Rim pobiral takse tudi od iger na srečo. Igre na srečo
v Rimskem imperiju dokazuje najdba igralnih kock, ki so jih našli med izkopavanjem
Pompejev in Herkulaneuma. S prihodom barbarskih ljudstev in propadom
zahodnorimskega cesarstva so bile igre na
srečo v Evropi močno omejene.
V srednjem veku se je kockanje vnovič uveljavilo kot
kvartopirstvo. Karte kot oblika iger so se pojavile v srednjeveški Evropi in se
preko Sicilije razširile po celotni celini. Domnevno so orientalskega izvora,
prinašalci tovrstne »kulture« pa so bili trgovci, ki so trgovali vzdolž svilene
poti, ter udeleženci križarskih vojn.
Čeprav koran obsoja igre na srečo, je bilo igranje razširjeno
tudi v arabskem svetu. To dokazuje beseda hazard, ki izvira iz arabske predloge
»az-zahr«, kar v prevodu pomeni kocka, vrsto
igre s kockami. V nekaterih
zahodnoevropskih jezikih je beseda drugotno razvila tudi pomene naključje,
slučaj, nevarnost. Besedo hazard so preko španščine osvojili vsi evropski
jeziki. Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »hazard« razlaga kot igro za
denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja -
igre na srečo.
V 12. stoletju je beseda hazard prešla v francosko
jezikovno rabo v pomenu srečnega meta, naključja. Beseda dokazuje, da so bile igre na srečo v arabskem
svetu razširjene in popularne in da so se od tod širile v Evropo.
(Gl. Sebastjan Rosa, Igralništvo v zavesti Slovencev. Univerza v
Ljubljani, Diplomsko delo. Maj 2004, str.
22-23. Izbor in naslovi so prilagojeni Oznanilom.
NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO
(7) SREČA NA VRVICI (prvi del)
Razvoju igralništva na meji, najprej usmerjenega v ožemanje sosedov, sedaj pa
tudi lastnih državljanov, se ni javno upiral nihče. Le poslanec Ivo Hvalica je
hotel razkrinkati morebitno gangstersko
ozadje "podviga", a mu ni uspelo.
Uspelo mu je le igralništvo zapeljati
v državne vode, za kar mu je država
nadvse hvaležna, nekoliko manj pa prebivalci Goriške, ki od tega nimajo ničesar. Patronat države nad igralništvom
bi uspel v vsakem primeru, saj država ni
nora, da bi se v korist peščici privatnikov odrekla "zlatim
jajcem".
Kar je osupljivo, je, da se "fenomenu"
ni posvetila kritična, humanistična inteligenca, ki bi po definiciji morala vedeti, za kaj gre. A kaj, ko v Novi Gorici ta
nikoli ni zaživela, saj jo je mesto "načrtno" izključevalo.
Kdor je hotel, na primer, kot sociolog
uspeti, je moral ostati najmanj v
Ljubljani. Nova Gorica ni nikoli dosegla niti praga kritične zavesti, ki
bi se lahko uprla duhu "švercarskega mesta" na meji.
Največ, kar krajani zmorejo, je jamranje čez
obiskovalce, ker jim zaparkirajo kakšno zelenico.
Po drugi strani preseneča, da je Italija
dopustila ožemanje lastnih državljanov. Skoraj neverjetno je, da ni storila nič
za zaščito pred rastočim pustošenjem pokrajine ob meji. Verjetno se za tem
skriva kakšen globlji razlog.
Logično je, da močnejši širijo svoj vpliv na šibkejše.
Nikoli v zgodovini se ni nihče odrekel širjenju vpliva, ki mu ga dajeta
ekonomska in politična moč. Z igralništvom, dejavnostjo, ki jo vsi
razviti narodi označujejo za manjvredno in
nemoralno, se prav gotovo ne bomo mogli upirati pohodu italijanskega
vpliva na zahodni meji. Igralništvo šibi in ne krepi našo moč in pozicijo. Kar
izžema vse okrog sebe, ne more biti obrambni zid pred potencialnim bodočim
osvajalcem.
Igralništvo diskreditira Goriško. Dokler je
igralništvo glavni generator puhlega bogastva, se Furlaniji ni potreba bati
obmejne regije, saj ji ni v ničemer konkurenčna. Igralništvo Goriško hromi in jo dela invalidno. Sprava in sožitje,
nista možna, dokler smo v podrejenem položaju
in se moramo ukvarjati z dejavnostjo, ki je v civiliziranih državah na
slabem glasu, manjvredna in poniževalna.
Italija nas drži v šahu s penzijami in toleranco
do igralništva. Vsak trenutek lahko prepreči iznos denarja iz države ali
zaustavi dotok obiskovalcev igralnic. .. Usoda Goriške je tako rekoč na nitki
in v tujih rokah. Nismo več sami gospodarji svoje usode. Prevlada Italije je »de
facto« že tu. Igralničarji se tega zelo dobro zavedajo, zato vedno bolj
sponzorirajo različne, zlasti športne dejavnosti v Italiji: nogometna kluba Pro
Gorizia in Udinese, odbojkarski klub Petrarca iz Padove, slovenski zamejski
klubi, sponzoriranje dejavnosti, kot so revije (Isonzo/Soča). Vsa ta
sponzoriranja niso samo reklamne akcije, so tudi zato, da bi lahko vsaj delno
opravičili "občutek krivde" do sosedov. Hinavščina.
Vinko Torkar
ADVENTNA OPRAVILA
Prvi adventni teden je za nami. Zdaj je čas, da si odgovorimo na vprašanja:
-kolikokrat v prvem
tednu smo imeli adventno slavje »pri nas doma«?
-kaj bi bilo dobro v drugem tednu poudariti v slavju »pri nas doma« (npr. branje Svetega pisma)?
I. MAH
Poskrbimo za mah. Naberemo ga toliko, kolikor ga za jaslice v resnici potrebujemo. Nabiranje maha deluje vzgojno in poduhovljeno, predvsem na otroke... Nabiranje maha ovrednotimo kot del adventnih
obredov. Za nabiranje si vzamemo dovolj časa,
npr. vsaj eno nedeljo popoldne. Ne
plašimo živali, ne mečemo kamenja
(ali kep snega). Nismo gospodarji gozda,
mi z gozdom samo upravljamo. Otrokom
starša razložita: »Kakor iščemo mi
mah, sta Marija in Jožef v mrazu iskala
prenočišče, posteljo, na katero bosta
dala dojenčka Jezusa, ko bo prišel na
svet. Mi bomo pripravili na mahu mehko
podlago za pastirje, ovce, Tri kralje..., ki jih bomo položili v
jaslice, da bodo slavili Jezusa!« Nam gre
torej za doživljanje narave in Svete
božične zgodbe, za iskanje lepih krp ali ene krpe maha, ki si jih
najprej ogledamo... Doma mah posušimo.
II. FIGURE
Zdaj je čas, da pregledamo figure,
otroci še posebej, saj prav oni čakajo,
kdaj bomo postavili jaslice. Pričakovanje je pomembna izkušnja.
Ljubeči starši otroke zadržujejo v pričakovanju
do predzadnjega ali zadnjega dne v adventu. Jaslice naj bodo skupno delo. Starši otrokom ne dovolijo, da bi
postale jaslice ena izmed tehničnih igrač.
Jaslice so jaslice, igrače so igrače. To
velja tudi za božično drevo. Dete
Jezusa bo položila v jaslice mama šele
pri obredu svetega večera, zato... Jaslice naj bodo čim bolj enotne. Npr. samo papirnate, samo doma narejene,
alpske (slovenske), vzhodnjaške (palestinske),
moderne ali problemske (izražajo nek problem našega časa) itn. Božičnega
drevesca ne poudarjajmo na račun jaslic, kot da je glavno božično znamenje »pri
nas doma« (se spomnite malikovanja novoletne jelke v polpreteklem času in ponekod še danes?). Pri drevescu smo lahko
popustljivejši in se lahko odločimo tudi za okusno umetno drevesce. Predvsem
naj bo okrašeno in ne okinčano in zasuto z lučkami in obeski (kič in okus običajno
ne gresta skupaj). Vse naj se dogaja mirno, rekli bi »pobožno«, s poslušanjem predlogov drug drugega, z ljubeznijo do jaslic, s spoštovanjem do vsake figure in obujanjem spominov na vlogo teh figur v Betlehemu. Smiselno podlago temu dogajanju daje adventna molitev, s slavjem,
pesmijo in branjem božičnih zgodb.
Nekatere odlomke vam predlagamo spodaj.
Berila:
Iz 35, 1-10; Iz 40, 1-5.9-11; Iz 41, 13-20; Mt1, 18-25; MM, 1-8; Lk 1,
26-38
KAPELA
MIKLAVŽ bo
obiskal naše otroke, predvsem predšolske in tiste iz 1. ter 2. razreda, jutri,
v ponedeljek, ob 17. uri.
BREZMADEŽNA V četrtek je praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Svete maše so po
prazničnem sporedu: 6:30, 8:00, 10:00 in 19:00. Na praznik se pripravljamo z
devetdnevnico vsak večer pri večerni sveti maši.
ADVENTNA PREDAVANJA
Na dveh adventnih predavanjih bomo ponovili temo letošnjih
Nikodemovih večerov v Ljubljani:
LUČ V TEMO OKULTIZMA
8. december ob 20:00: Dr. Bogdan Žorž:
Mladi iščejo rešitve tudi v okultnem.
15. dec. ob 19:30: Andrež Arko:
Paranormalno na filmskem platnu.
SREČANJA ZA STARŠE Veroučenci bodo v tem tednu spet dobili obvestila o srečanju za starše.
Pričakujem, da se boste srečanj udeležili. Ne bomo sicer napisali, da so srečanja
obvezna, upamo pa, da si jih boste starši kot takšne sami postavili.
KRISTUS ODREŠENIK
MIKLAVŽ Miklavž bo med nami jutri ob 16:30.
BREZMADEŽNA V četrtek 8. dec. sta maši
ob 7:30 na Partizanski in ob 19:00 v
cerkvi.
STARŠI Danes je srečanje s starši 3.
in 4. razreda; prihodnji teden s starši predšolskih
otrok in 5. razreda; čez 14 dni s starši prvoobhajancev prihodnjega leta.
NEDELJA KARITAS 2005 – darovi Ob nedelji
Karitas smo zbrali 164.300 SIT. Bog plačaj!
MISIJONSKA TOMBOLA Na praznik Jezusovega krsta, prihodnjega 8. januarja, bo tradicionalna
misijonska tombola. Izkupiček je namenjen misijonarjema na Slonokoščeni obali, bratoma Ivanu in Pavlu Bajec. Tombola
bo po obeh dopoldanskih mašah. Predlagana cena za tombolsko kartico je 750 SIT,
kupili pa jo bomo lahko v veži pred mašo ali takoj po njej.
KRST V nedeljo, 27. novembra, sta bila krščena: Eva Kodermac, hči Davida in Tanje Fjor in Luka Dornik Dolič, sin Zlatka in Vanje Dornik. Želimo jima vsega
blagoslova!
OGLED LEDENIH JASLIC V veži je vabilo na potovanje v Graz z ogledom Ledenih jaslic.
Podrobnosti so na oglasni deski. Gre za soboto, 10. decembra, zato se je treba
takoj prijaviti v zakristiji.
RAZNE NAROČNINE Prosimo naročnike tiska, kot so Družina, Ognjišče, Sončna pesem,
Prijatelj, Mohorjeve knjige itn., da v kiosku v doglednem času poravnate naročnino
za prihodnje leto.
KROMBERK
OTROCI, MIKLAVŽ PRIHAJA. Jutri se dobimo v cerkvi ob 17:30. Vabljeni ste vsi, posebno pa tisti, ki
hodite v vrtec ter v 1. in 2. razr.; pridite seveda z mamicami. Prinesel bo
darila. Zato ne zamudite. Vas vse
ima rad.
PRAZNIK BREZMADEŽNE V četrtek bo sv. maša ob 17. uri v cerkvi. Pričakujemo vse nedeljnike, da
skupaj praznujemo spomin na Devico Marijo, ki jo je Bog izbral za mater Jezusa
Kristusa.
ZA MLADE Vse
mlade, ki ste končali osnovni verouk in ste v srednjih šolah, vabimo, da
pridete na duhovni vikend v Čezsočo ali v Log pod Mangartom od petka do nedelje
(9. do 11. december). Javite se čimprej gospodu kaplanu v Novo Gorico na tel.
333-30-87.
ZA ŠKOFIJSKO KARITAS smo zbrali 41.500 SIT. Denar iz roke - sreča v srce.
SLOMŠKOVO BRALNO
PRIZNANJE Vsi otroci, ki radi prebirate knjige z
voditeljico Anko Hvalic, pridite v soboto, 10. decembra, v veroučno sobo ob 9.
uri. Prejeli boste 1. priznanje. K temu branju povabite še druge. Čestitamo.
OSEK
TO NEDELJO prizadevno poskrbimo, da bodo moški in ženske, starši in veroučenci z
ubranimi srci počastili Jezusa pri sveti maši in še v polurnem čaščenju po
znanem sporedu. Jutri ob 18:00 uri bo v oseški cerkvi škof Miklavž obiskal naše mlajše in najmlajše otroke...
V sredo ob 17:00 uri ste vabljeni k adventni družinski
maši, da se svetemu Miklavžu zahvalimo za obisk in darove; sodelujete starši in
otroci 2., 3. in
4. razreda.
V četrtek ob 18:00 uri nas pri sv. Maši pričakuje
Brezmadežna mati Marija za njen in naš lep praznik...
Prihodnjo nedeljo, 11. decembra ob 9:00 uri, bo župnijska
maša pri sveti Luciji, ker se bliža njen god. Vabljeni!
ZAHVALA Vimenu župnijske cerkve sv. Martina
hvala za ofer (76.700 SIT) na farni praznik. Hvala tudi za nabirko na nedeljo
Karitas (35.100 SIT) za družine in otroke v stiski. Župniji Krkavče in Osek
podpirata (5.000 SIT vsak mesec) enega otroka v Banjaluški škofiji v Bosni.
SOLKAN
ADVENT 2005 Po prvih doživetjih ob adventnem
vencu vsak dan nadaljujemo z družinskimi slavji s pomočjo Priloge v Oznanilih
in Adventnega koledarja. Birmance in njihove starše opogumljajmo s svojo
molitvijo, ko so začeli z delom po birmanskih skupinah! Z ljubeznijo
pripravljaj-mo pot Gospodu, ki bo prišel v njihova mlada srca in v skupnost.
SVETI MIKLAVŽ PRIHAJA v cerkev v Solkanu v
ponedeljek, 5. decembra, ob 17:00.
BREZMADEŽNA je v četrtek, 8. decembra; maši ob
10:00 in 18:00.
SREČANJA STARŠEV v torek, 6. decembra, ob 19:00
za 4. razred (osemletke) v sredo, 7. decembra, ob 19:00 za 1. r. –ponovno v
nedeljo, 11. decembra, ob 10:00 in po maši s prvoobhajanci.
NAŠ DAR NA NEDELJO KARITAS znaša 89.100 SIT. Bog povrni!
KRST 4. decembra s krstom postane Božji otrok Maja Terpin. Veselimo se z njo
in s starši.
CERKVENA POROKA 3. decembra sta si obljubila
ljubezen in zvestobo v Bogu in Cerkvi Tatjana Gorjup in Aldo Belinger. Čestitamo.
NAŠI RAJNI V 'večni pokoj' so odšli: 19.
oktobra: 80-letni Jožef (Jožko) Baša, Med ogradami 21; 24. novembra: 92-letni
urar Angel Kikelj, IX. korpusa
17; 26. novembra: 23-letni Borut Dolgan, Vojkova 8b. Gospod, pridi in potolaži žalujoče!
ŠEMPAS
ADVENT PRI NAS DOMA V torek začne svojo romarsko - molitveno pot po
župniji Svetogorska podoba.
BREZMADEŽNA V
četrtek je praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Praznična sveta maša bo v Šempasu
ob 18:00.
SLOMŠKOVO BRALNO
PRIZNANJE Bralci se za pogovor in
preverjanje zberite v soboto, 10. decembra, ob 13:30.
BIRMANCI Prvo skupno srečanje imamo v soboto, 10. decembra ob 15:00 v veroučni učilnici.
SREČANJA S
STARŠI Srečanje s starši srednješolcev
in 9. razreda devetletke bo v torek,
6. decembra ob 19:00. S starši birmancev se srečamo v ponedeljek, 12. decembra, s starši otrok 5. razreda osemletke in 5. razreda devetletke v torek, 13. decembra in s starši 4. razreda devetletke v sredo, 14. decembra. Srečanja so ob 19:00.
JASLICE Povabljeni ste, da
naberete mah za jaslice v cerkvi.
DAN MOLITVE PRED
NAJSVETEJŠIM V nedeljo imamo dan molitve pred Najsvetejšim zakramentom. Razpored je objavljen na oglasni deski.
SPOVEDOVANJE V
Ozeljanu boste imeli priložnost, da
opravite sveto spoved pred božičnimi
prazniki v soboto, 10. decembra ob 16:30, v Šempasu pa v nedeljo, 11. decembra ob 14:00. Prišli bodo
spovedniki od drugod. Pred prazniki bom
na razpolago za sveto spoved pol ure pred
vsako večerno sveto mašo.
PONOVITEV
ZLATE MAŠE V nedeljo bo med nami g.
Stanko Sivec, ki je bil
župnik v Šempasu v letih 1956 - 1965. Obhajal bo ponovitev zlate maše, 50. obletnice duhovništva. Veseli smo, da seje odzval našemu povabilu in mu ob lepem jubileju čestitamo
v hvaležnosti za vse, kar je kot duhovnik naredil med nami in za nas. Sveta maša bo ob 16:00. Dopoldne ni svete maše.
VAŠ DAR Za
potrebe Karitas smo v nedeljo zbrali 96.396 SIT. Hvala.
KARITAS Zahvaljujem se sodelavkam in članicam Župnijske Karitas za požrtvovalnost in trud na področju
dobrodelnosti.
ADVENTNA PREDAVANJA
za novogoriško okrožje so bila načrtovana za 8. in 15. december na Kapeli.
Ker okrožje ni uspelo dobiti predavateljev, smo, žal, prisiljeni predavanja
odpovedati. Adventna predavanja bo na drugo temo organizirala župnija na
Kapeli; več o predavanjih najdete med župnijskimi oznanili.