LETNIK VI st

ŠTEVILKA:14

2. ADVENTNA NEDELJA

4. DECEMBER 2005

ODNOS CERKVE IN DRŽAVE
V odloku 2. vatikanskega koncila Veselje in upanje beremo: »Državna skupnost in Cerkev sta na lastnem področju druga od druge neodvisni in avtonomni. Vendar služita obe osebnostni in družbeni poklicanosti istega človeka. To službo bosta opravljali tem učinkoviteje v prid vsem, čim bolj zdravo bo njuno sodelovanje; pri tem bosta seveda upoštevali krajevne in časovne okoliščine. Človek nikakor ni omejen samo na časne zadeve; kljub temu, da živi v človeški zgodovini, ostaja njegova poklicanost za večnost neokrnjena.«
Pomen, ki ga koncil pripisuje izrazu »ločitev« Cerkve od države, je zelo daleč od tistega, ki so mu ga hoteli pripisovati totalitarni sistemi. To je nedvomno pomenilo presenečenje in v določenem pomenu tudi izziv za številne države, posebej tiste, ki so jim vladali komunistični režimi. Jasno, ti režimi niso mogli zavrniti takega stališča koncila, vendar so se hkrati zavedali, da to stališče nasprotuje njihovim pojmovanjem ločitve Cerkve od države. V njihovem pogledu namreč svet pripada izključno državi; Cerkev ima svoje lastno področje, ki tako rekoč uhaja iz »meja« sveta.
Koncilska vizija Cerkve zavrača tako interpretacijo. Svet je za Cerkev naloga in izziv. To velja za vse kristjane in še posebej za katoliške laike. Koncil je odločno zastavil vprašanje laiškega apostolata, se pravi aktivne navzočnosti kristjanov v družbenem življenju. Toda prav to področje bi moralo v viziji marksistične ideologije ostati v izključni oblasti države in partije.
Ni odveč spomniti na to, saj še danes obstajajo stranke, ki kljub svoji demokratični matici kažejo rastoče nagnjenje, da bi načelo ločitve Cerkve od države razlagali tako, kot je bilo zastavljeno v komunističnih vladah. In prav v tem pogledu vzbuja skrb določena pasivnost, ki jo je opaziti v drži vernih državljanov. Zdi se, da je bila nekoč bolj živa njihova občutljivost za lastne pravice v religioznem okviru, in torej večja tudi njihova pripravljenost, da te pravice branijo z vsemi razpoložljivimi demokratičnimi sredstvi. Danes vse to postaja nekako zmanjšano in celo zavrto.
V dvajsetem stoletju je bilo veliko storjenega, da bi svet nehal verovati in da bi zavrnil Kristusa. Proti koncu stoletja in hkrati tisočletja so razdiralne sile oslabele, za seboj pa so vendarle pustile veliko razdejanje. Gre za razdejanje vesti z uničujočimi posledicami na področju osebne in družinske morale, pa tudi družbene etike. Dušni pastirji, ki se vsak dan srečujejo z duhovnim življenjem človeka, to najbolje vedo. Ko se mi pripeti, da se pogovarjam z njimi, pogosto poslušam pretresljive izpovedi.
Evropo na prelomu tisočletja bi žal lahko označili kot celino razdejanja. Politični programi, ki so usmerjeni predvsem v ekonomski napredek, sami ne bodo zadoščali za ozdravljenje teh ran. Nasprotno, lahko jih še poglobijo. Tukaj se za Cerkev odpira velikansko delovno področje.
Evangelijska žetev, ki se predstavlja v sodobnem svetu, je zares velika. Treba je le prositi Gospoda - in to z vztrajnostjo -, naj pošlje delavcev na to žetev, ki čaka, da bo požeta.
Janez Pavel II: SPOMIN IN ISTOVETNOST
Pogovori ob prelomu tisočletij
Pripravil Bogdan Bric

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

POD UDAROM EPIDEMIJE KOLERE PRED STO PETDESETIMI LETI (2)

Kolera, ki je leta 1855 prizadela naše kraje, je že leto prej izbruhnila v Rusiji. Mnogi vojaki, udeleženci krimske vojne, so bili njena žrtev. Od tam, tudi prek Trsta, se je epidemija naslednje leto razširila v Avstrijo. Prav Avstrija je imela ogromno žrtev, saj je umrlo skoraj 271.000 prebivalcev (ok. 1,6 %). Na Kranjskem se je okužilo 19.000 ljudi, od tega jih je umrlo 5748. Kolera je močno prizadela Postojno, Vipavo, Ajdovščino. Na Goriškem je bila epidemija dovolj grozeča, da se je moral goriški nadškof Andrej Gollmayr odpovedati pastoralni vizitaciji, ki jo je načrtoval za tisto poletje.
Ob pomoči matičnih mrliških knjig naših župnij se lahko prepričamo o posledicah kolere v letu 1855. Smrtnost v solkanski župniji je bila na primer 2,5-krat višja kot običajno. Deloma so bolezen sem prinesli, kot kaže, delavci v goriški tovarni sladkorja, sicer pa se je epidemija širila tudi iz vipavske smeri. Najhuje je bilo prve tri tedne v avgustu; kakšen dan so morali v posamezni župniji pokopati tudi šest žrtev kolere.

Število žrtev kolere leta 1855:

župnija Šempas (Šempas, Ozeljan, Šmihel)	88
župnija Črniče (Črniče, Ravne Malovše, Osek, Vitovlje)	69
župnija Solkan (Solkan, Kromberk, Loke)	56
Ozeljan	39
Loke	18
Šempas	30
Vitovlje	13
Solkan	26
Kromberk	12
Šmihel	19
Osek	7

Kljub večji gostoti prebivalstva so jo Solkanci ob verjetno boljših preventivnih ukrepih še dobro odnesli (Solkan je tedaj štel ok. 1300 ljudi; kolera je torej umorila 2 odstotka Solkancev), podobno tudi vaščani Kromberka in Oseka. Hudo je bilo predvsem v Ozeljanu in v manjših vaseh Šmihel in Loke. Osemnajst umrlih Ločanov je pomenilo nekje 8 odstotkov vseh v vasi (prizadetih je bilo 9 od 26 hiš; kar štirje so umrli v mežnarjevi družini Povšič). V bližnjem grgarskem vikariatu je bil krvni davek s 109 umrlimi zaradi kolere verjetno že ok. desetodstoten.
Kolera je bila nevarna za vse starostne skupine razen dojenčkov, ki jih je materino mleko zaščitilo; najbolj so nastradali otroci in starejši ljudje. S koncem poletja in prvimi jesenskimi dnevi seje smrtonosna bolezen poslovila. Toda vsi so vedeli, da se lahko že naslednje poletje povrne. Gotovo so upali, "oboroženi" z novimi izkušnjami, da epidemije ne bo več nazaj. Na srečo je res ni bilo.
Vojko Pavlin

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

IZ ZGODOVINE IGER NA SREČOV
dobi Rimljanov so bile igre na srečo že splošno znane. Rimska zakonodaja je igranje, razen med Saturnovim praznikom, prepovedovala. S praznikom saturnalij je povezana neka vrsta praloterije. Med navzoče so naključno, zastonj, delili tablice, ki so bile nakazila za darila, ali pa žrebe, ki so omogočali zadetke. Cesar Avgust je v 1. st. po Kr. igro popestril: darila pri njegovih loterijah so bila včasih smešne malenkosti. Udeleženci so pri igri že sodelovali z denarnimi vložki, vendar pa niso vsi zadeli. Rimski cesarji Avgust, Komod, Kaligula, Neron so bili obsedeni s kockanjem. Neron je oblikoval javno loterijo: vsak dan je dal med ljudi razdeliti 1000 igralnih »vstopnic«, zadetki pa so bili vredni premoženja. Cesar Elagabal je v 3. st. igro približal današnji. Pol zadetkov je bilo koristnih in dragocenih, pol pa smešnih in brezvrednih. Klavdij, strasten hazarder, je o igrah na srečo napisal razpravo, ki se ni ohranila. Bil je tako zasvojen z igranjem, da je na potovalnem vozu imel vgrajeno posebno mizo, ki je omogočala igranje med vožnjo po najslabših poteh. Pri Rimljanih je bila igra na srečo sestavni del življenja privilegiranega razreda, ki so jo gojili v termalnih letoviščih.
Država je imela kontrolo nad življenjem v termah. Predpisovala je takse na termalne izvire in kot navajajo študije, ki se sklicujejo na Seneko, je stari Rim pobiral takse tudi od iger na srečo. Igre na srečo v Rimskem imperiju dokazuje najdba igralnih kock, ki so jih našli med izkopavanjem Pompejev in Herkulaneuma. S prihodom barbarskih ljudstev in propadom zahodnorimskega cesarstva so bile igre na srečo v Evropi močno omejene.
V srednjem veku se je kockanje vnovič uveljavilo kot kvartopirstvo. Karte kot oblika iger so se pojavile v srednjeveški Evropi in se preko Sicilije razširile po celotni celini. Domnevno so orientalskega izvora, prinašalci tovrstne »kulture« pa so bili trgovci, ki so trgovali vzdolž svilene poti, ter udeleženci križarskih vojn.
Čeprav koran obsoja igre na srečo, je bilo igranje razširjeno tudi v arabskem svetu. To dokazuje beseda hazard, ki izvira iz arabske predloge »az-zahr«, kar v prevodu pomeni kocka, vrsto igre s kockami. V nekaterih zahodnoevropskih jezikih je beseda drugotno razvila tudi pomene naključje, slučaj, nevarnost. Besedo hazard so preko španščine osvojili vsi evropski jeziki. Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »hazard« razlaga kot igro za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja - igre na srečo.
V 12. stoletju je beseda hazard prešla v francosko jezikovno rabo v pomenu srečnega meta, naključja. Beseda dokazuje, da so bile igre na srečo v arabskem svetu razširjene in popularne in da so se od tod širile v Evropo.
(Gl. Sebastjan Rosa, Igralništvo v zavesti Slovencev. Univerza v Ljubljani, Diplomsko delo. Maj 2004, str. 22-23. Izbor in naslovi so prilagojeni Oznanilom.

NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO (7) SREČA NA VRVICI (prvi del)

Razvoju igralništva na meji, najprej usmerjenega v ožemanje sosedov, sedaj pa tudi lastnih državljanov, se ni javno upiral nihče. Le poslanec Ivo Hvalica je hotel razkrinkati morebitno gangstersko ozadje "podviga", a mu ni uspelo. Uspelo mu je le igralništvo zapeljati v državne vode, za kar mu je država nadvse hvaležna, nekoliko manj pa prebivalci Goriške, ki od tega nimajo ničesar. Patronat države nad igralništvom bi uspel v vsakem primeru, saj država ni nora, da bi se v korist peščici privatnikov odrekla "zlatim jajcem".
Kar je osupljivo, je, da se "fenomenu" ni posvetila kritična, humanistična inteligenca, ki bi po definiciji morala vedeti, za kaj gre. A kaj, ko v Novi Gorici ta nikoli ni zaživela, saj jo je mesto "načrtno" izključevalo. Kdor je hotel, na primer, kot sociolog uspeti, je moral ostati najmanj v Ljubljani. Nova Gorica ni nikoli dosegla niti praga kritične zavesti, ki bi se lahko uprla duhu "švercarskega mesta" na meji.
Največ, kar krajani zmorejo, je jamranje čez obiskovalce, ker jim zaparkirajo kakšno zelenico.
Po drugi strani preseneča, da je Italija dopustila ožemanje lastnih državljanov. Skoraj neverjetno je, da ni storila nič za zaščito pred rastočim pustošenjem pokrajine ob meji. Verjetno se za tem skriva kakšen globlji razlog.
Logično je, da močnejši širijo svoj vpliv na šibkejše. Nikoli v zgodovini se ni nihče odrekel širjenju vpliva, ki mu ga dajeta ekonomska in politična moč. Z igralništvom, dejavnostjo, ki jo vsi razviti narodi označujejo za manjvredno in nemoralno, se prav gotovo ne bomo mogli upirati pohodu italijanskega vpliva na zahodni meji. Igralništvo šibi in ne krepi našo moč in pozicijo. Kar izžema vse okrog sebe, ne more biti obrambni zid pred potencialnim bodočim osvajalcem.
Igralništvo diskreditira Goriško. Dokler je igralništvo glavni generator puhlega bogastva, se Furlaniji ni potreba bati obmejne regije, saj ji ni v ničemer konkurenčna. Igralništvo Goriško hromi in jo dela invalidno. Sprava in sožitje, nista možna, dokler smo v podrejenem položaju in se moramo ukvarjati z dejavnostjo, ki je v civiliziranih državah na slabem glasu, manjvredna in poniževalna.
Italija nas drži v šahu s penzijami in toleranco do igralništva. Vsak trenutek lahko prepreči iznos denarja iz države ali zaustavi dotok obiskovalcev igralnic. .. Usoda Goriške je tako rekoč na nitki in v tujih rokah. Nismo več sami gospodarji svoje usode. Prevlada Italije je »de facto« že tu. Igralničarji se tega zelo dobro zavedajo, zato vedno bolj sponzorirajo različne, zlasti športne dejavnosti v Italiji: nogometna kluba Pro Gorizia in Udinese, odbojkarski klub Petrarca iz Padove, slovenski zamejski klubi, sponzoriranje dejavnosti, kot so revije (Isonzo/Soča). Vsa ta sponzoriranja niso samo reklamne akcije, so tudi zato, da bi lahko vsaj delno opravičili "občutek krivde" do sosedov. Hinavščina.
Vinko Torkar

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

ADVENTNA OPRAVILA
Prvi adventni teden je za nami. Zdaj je čas, da si odgovorimo na vprašanja:
-kolikokrat v prvem tednu smo imeli adventno slavje »pri nas doma«?
-kaj bi bilo dobro v drugem tednu poudariti v slavju »pri nas doma« (npr. branje Svetega pisma)?

I. MAH
Poskrbimo za mah. Naberemo ga toliko, kolikor ga za jaslice v resnici potrebujemo. Nabiranje maha deluje vzgojno in poduhovljeno, predvsem na otroke... Nabiranje maha ovrednotimo kot del adventnih obredov. Za nabiranje si vzamemo dovolj časa, npr. vsaj eno nedeljo popoldne. Ne plašimo živali, ne mečemo kamenja (ali kep snega). Nismo gospodarji gozda, mi z gozdom samo upravljamo. Otrokom starša razložita: »Kakor iščemo mi mah, sta Marija in Jožef v mrazu iskala prenočišče, posteljo, na katero bosta dala dojenčka Jezusa, ko bo prišel na svet. Mi bomo pripravili na mahu mehko podlago za pastirje, ovce, Tri kralje..., ki jih bomo položili v jaslice, da bodo slavili Jezusa!« Nam gre torej za doživljanje narave in Svete božične zgodbe, za iskanje lepih krp ali ene krpe maha, ki si jih najprej ogledamo... Doma mah posušimo.

II. FIGURE
Zdaj je čas, da pregledamo figure, otroci še posebej, saj prav oni čakajo, kdaj bomo postavili jaslice. Pričakovanje je pomembna izkušnja. Ljubeči starši otroke zadržujejo v pričakovanju do predzadnjega ali zadnjega dne v adventu. Jaslice naj bodo skupno delo. Starši otrokom ne dovolijo, da bi postale jaslice ena izmed tehničnih igrač. Jaslice so jaslice, igrače so igrače. To velja tudi za božično drevo. Dete Jezusa bo položila v jaslice mama šele pri obredu svetega večera, zato... Jaslice naj bodo čim bolj enotne. Npr. samo papirnate, samo doma narejene, alpske (slovenske), vzhodnjaške (palestinske), moderne ali problemske (izražajo nek problem našega časa) itn. Božičnega drevesca ne poudarjajmo na račun jaslic, kot da je glavno božično znamenje »pri nas doma« (se spomnite malikovanja novoletne jelke v polpreteklem času in ponekod še danes?). Pri drevescu smo lahko popustljivejši in se lahko odločimo tudi za okusno umetno drevesce. Predvsem naj bo okrašeno in ne okinčano in zasuto z lučkami in obeski (kič in okus običajno ne gresta skupaj). Vse naj se dogaja mirno, rekli bi »pobožno«, s poslušanjem predlogov drug drugega, z ljubeznijo do jaslic, s spoštovanjem do vsake figure in obujanjem spominov na vlogo teh figur v Betlehemu. Smiselno podlago temu dogajanju daje adventna molitev, s slavjem, pesmijo in branjem božičnih zgodb. Nekatere odlomke vam predlagamo spodaj.
Berila: Iz 35, 1-10; Iz 40, 1-5.9-11; Iz 41, 13-20; Mt1, 18-25; MM, 1-8; Lk 1, 26-38

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA

MIKLAVŽ bo obiskal naše otroke, predvsem predšolske in tiste iz 1. ter 2. razreda, jutri, v ponedeljek, ob 17. uri.
BREZMADEŽNA V četrtek je praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Svete maše so po prazničnem sporedu: 6:30, 8:00, 10:00 in 19:00. Na praznik se pripravljamo z devetdnevnico vsak večer pri večerni sveti maši.

ADVENTNA PREDAVANJA
Na dveh adventnih predavanjih bomo ponovili temo letošnjih Nikodemovih večerov v Ljubljani:
LUČ V TEMO OKULTIZMA
8. december ob 20:00: Dr. Bogdan Žorž: Mladi iščejo rešitve tudi v okultnem.
15. dec. ob 19:30: Andrež Arko: Paranormalno na filmskem platnu.

SREČANJA ZA STARŠE Veroučenci bodo v tem tednu spet dobili obvestila o srečanju za starše. Pričakujem, da se boste srečanj udeležili. Ne bomo sicer napisali, da so srečanja obvezna, upamo pa, da si jih boste starši kot takšne sami postavili.

KRISTUS ODREŠENIK

MIKLAVŽ Miklavž bo med nami jutri ob 16:30.
BREZMADEŽNA V četrtek 8. dec. sta maši ob 7:30 na Partizanski in ob 19:00 v cerkvi.
STARŠI Danes je srečanje s starši 3. in 4. razreda; prihodnji teden s starši predšolskih otrok in 5. razreda; čez 14 dni s starši prvoobhajancev prihodnjega leta.
NEDELJA KARITAS 2005 – darovi Ob nedelji Karitas smo zbrali 164.300 SIT. Bog plačaj!
MISIJONSKA TOMBOLA Na praznik Jezusovega krsta, prihodnjega 8. januarja, bo tradicionalna misijonska tombola. Izkupiček je namenjen misijonarjema na Slonokoščeni obali, bratoma Ivanu in Pavlu Bajec. Tombola bo po obeh dopoldanskih mašah. Predlagana cena za tombolsko kartico je 750 SIT, kupili pa jo bomo lahko v veži pred mašo ali takoj po njej.
KRST V nedeljo, 27. novembra, sta bila krščena: Eva Kodermac, hči Davida in Tanje Fjor in Luka Dornik Dolič, sin Zlatka in Vanje Dornik. Želimo jima vsega blagoslova!
OGLED LEDENIH JASLIC V veži je vabilo na potovanje v Graz z ogledom Ledenih jaslic. Podrobnosti so na oglasni deski. Gre za soboto, 10. decembra, zato se je treba takoj prijaviti v zakristiji.
RAZNE NAROČNINE Prosimo naročnike tiska, kot so Družina, Ognjišče, Sončna pesem, Prijatelj, Mohorjeve knjige itn., da v kiosku v doglednem času poravnate naročnino za prihodnje leto.

KROMBERK

OTROCI, MIKLAVŽ PRIHAJA. Jutri se dobimo v cerkvi ob 17:30. Vabljeni ste vsi, posebno pa tisti, ki hodite v vrtec ter v 1. in 2. razr.; pridite seveda z mamicami. Prinesel bo darila. Zato ne zamudite. Vas vse ima rad.

PRAZNIK BREZMADEŽNE V četrtek bo sv. maša ob 17. uri v cerkvi. Pričakujemo vse nedeljnike, da skupaj praznujemo spomin na Devico Marijo, ki jo je Bog izbral za mater Jezusa Kristusa.

ZA MLADE Vse mlade, ki ste končali osnovni verouk in ste v srednjih šolah, vabimo, da pridete na duhovni vikend v Čezsočo ali v Log pod Mangartom od petka do nedelje (9. do 11. december). Javite se čimprej gospodu kaplanu v Novo Gorico na tel. 333-30-87.
ZA ŠKOFIJSKO KARITAS smo zbrali 41.500 SIT. Denar iz roke - sreča v srce.
SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE Vsi otroci, ki radi prebirate knjige z voditeljico Anko Hvalic, pridite v soboto, 10. decembra, v veroučno sobo ob 9. uri. Prejeli boste 1. priznanje. K temu branju povabite še druge. Čestitamo.

OSEK
TO NEDELJO prizadevno poskrbimo, da bodo moški in ženske, starši in veroučenci z ubranimi srci počastili Jezusa pri sveti maši in še v polurnem čaščenju po znanem sporedu. Jutri ob 18:00 uri bo v oseški cerkvi škof Miklavž obiskal naše mlajše in najmlajše otroke...
V sredo ob 17:00 uri ste vabljeni k adventni družinski maši, da se svetemu Miklavžu zahvalimo za obisk in darove; sodelujete starši in otroci 2., 3. in 4. razreda.
V četrtek ob 18:00 uri nas pri sv. Maši pričakuje Brezmadežna mati Marija za njen in naš lep praznik...
Prihodnjo nedeljo, 11. decembra ob 9:00 uri, bo župnijska maša pri sveti Luciji, ker se bliža njen god. Vabljeni!
ZAHVALA Vimenu župnijske cerkve sv. Martina hvala za ofer (76.700 SIT) na farni praznik. Hvala tudi za nabirko na nedeljo Karitas (35.100 SIT) za družine in otroke v stiski. Župniji Krkavče in Osek podpirata (5.000 SIT vsak mesec) enega otroka v Banjaluški škofiji v Bosni.

SOLKAN
ADVENT 2005 Po prvih doživetjih ob adventnem vencu vsak dan nadaljujemo z družinskimi slavji s pomočjo Priloge v Oznanilih in Adventnega koledarja. Birmance in njihove starše opogumljajmo s svojo molitvijo, ko so začeli z delom po birmanskih skupinah! Z ljubeznijo pripravljaj-mo pot Gospodu, ki bo prišel v njihova mlada srca in v skupnost.
SVETI MIKLAVŽ PRIHAJA v cerkev v Solkanu v ponedeljek, 5. decembra, ob 17:00.
BREZMADEŽNA je v četrtek, 8. decembra; maši ob 10:00 in 18:00.
SREČANJA STARŠEV v torek, 6. decembra, ob 19:00 za 4. razred (osemletke) v sredo, 7. decembra, ob 19:00 za 1. r. –ponovno v nedeljo, 11. decembra, ob 10:00 in po maši s prvoobhajanci.
NAŠ DAR NA NEDELJO KARITAS znaša 89.100 SIT. Bog povrni!
KRST 4. decembra s krstom postane Božji otrok Maja Terpin. Veselimo se z njo in s starši.
CERKVENA POROKA 3. decembra sta si obljubila ljubezen in zvestobo v Bogu in Cerkvi Tatjana Gorjup in Aldo Belinger. Čestitamo.
NAŠI RAJNI V 'večni pokoj' so odšli: 19. oktobra: 80-letni Jožef (Jožko) Baša, Med ogradami 21; 24. novembra: 92-letni urar Angel Kikelj, IX. korpusa 17; 26. novembra: 23-letni Borut Dolgan, Vojkova 8b. Gospod, pridi in potolaži žalujoče!

ŠEMPAS
ADVENT PRI NAS DOMA V torek začne svojo romarsko - molitveno pot po župniji Svetogorska podoba.
BREZMADEŽNA V četrtek je praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Praznična sveta maša bo v Šempasu ob 18:00.
SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE Bralci se za pogovor in preverjanje zberite v soboto, 10. decembra, ob 13:30.
BIRMANCI Prvo skupno srečanje imamo v soboto, 10. decembra ob 15:00 v veroučni učilnici.
SREČANJA S STARŠI Srečanje s starši srednješolcev in 9. razreda devetletke bo v torek, 6. decembra ob 19:00. S starši birmancev se srečamo v ponedeljek, 12. decembra, s starši otrok 5. razreda osemletke in 5. razreda devetletke v torek, 13. decembra in s starši 4. razreda devetletke v sredo, 14. decembra. Srečanja so ob 19:00.
JASLICE Povabljeni ste, da naberete mah za jaslice v cerkvi.
DAN MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM V nedeljo imamo dan molitve pred Najsvetejšim zakramentom. Razpored je objavljen na oglasni deski.
SPOVEDOVANJE V Ozeljanu boste imeli priložnost, da opravite sveto spoved pred božičnimi prazniki v soboto, 10. decembra ob 16:30, v Šempasu pa v nedeljo, 11. decembra ob 14:00. Prišli bodo spovedniki od drugod. Pred prazniki bom na razpolago za sveto spoved pol ure pred vsako večerno sveto mašo.
PONOVITEV ZLATE MAŠE V nedeljo bo med nami g. Stanko Sivec, ki je bil župnik v Šempasu v letih 1956 - 1965. Obhajal bo ponovitev zlate maše, 50. obletnice duhovništva. Veseli smo, da seje odzval našemu povabilu in mu ob lepem jubileju čestitamo v hvaležnosti za vse, kar je kot duhovnik naredil med nami in za nas. Sveta maša bo ob 16:00. Dopoldne ni svete maše.
VAŠ DAR Za potrebe Karitas smo v nedeljo zbrali 96.396 SIT. Hvala.
KARITAS Zahvaljujem se sodelavkam in članicam Župnijske Karitas za požrtvovalnost in trud na področju dobrodelnosti.

ADVENTNA PREDAVANJA
za novogoriško okrožje so bila načrtovana za 8. in 15. december na Kapeli. Ker okrožje ni uspelo dobiti predavateljev, smo, žal, prisiljeni predavanja odpovedati. Adventna predavanja bo na drugo temo organizirala župnija na Kapeli; več o predavanjih najdete med župnijskimi oznanili.