LETNIK VI st

ŠTEVILKA:13

1. ADVENTNA NEDELJA

27. NOVEMBER 2005

KARITAS SMO Ml
Ves teden smo mislili na to, da so ljudje, ki nas potrebujejo. In danes doživljamo prav »nedeljo Karitas«.To pa je nekaj novega! Ne. To doživljanje je toliko staro kot je krščanstvo s Kristusom. Gre za sledečo resnico, da so vedno med nami ljudje, ki so potrebni telesne in duhovne pomoči. »Uboge boste vedno imeli med vami« (Kristus). On, ki je Neskončna Ljubezen, je močno poudarjal duhovne vrednote. Govor na gori blagrov nas uči, da človeka najbolj osrečujejo duhovne vrednote: npr. blagor usmiljenim, čistim v srcu, tistim, ki delajo za mir. Tudi tisti ljudje, ki ne sprejemajo ali Boga, lahko delajo za mir in se jim šteje v dobro. Verujoči pa smo poslani v svet, da svetu izpričamo resnico, daje Bog ljubezen.
Apostolska dela pišejo o prvih kristjanih, ki so jih usmerjali apostoli in njihovi nasledniki. Zbirali so se k maši, prejemali so sveto obhajilo ter drugim oznanjali Jezusov nauk.
Apostol Peter piše svojim vernikom: »Zato se, bratje, bolj in bolj potrudite, da z dobrimi deli utrdite svoj poklic in svojo izvolitev. Če namreč to delate, se ne boste nikdar spotaknili. Zakaj tako vam bo dan bogat vhod v večno kraljestvo«.
Medsebojna pomoč v družbi je naravni zakon, ki nas obvezuje. Danes meni, jutri tebi, pravi pregovor. Nihče ni izključen in zato se ne sme izključiti. Tudi se ne ločimo verni od nevernih. Srce, vest nas sili k temu. Ko opravimo katerokoli delo smo zadovoljni. Če pa se izognemo, nas spremlja očitek: Dana ti je bila prilika, pa si zaprl oči. Ali se vam ne zdi, da nas vse Bog spremlja in nas kliče k sebi? Neštete so poti, po katerih nas kliče, ker nas ima rad.
Skupaj delajmo in živimo, ustvarjajmo in rešujmo probleme, in kar je najlepše, rastimo. Karitas, Rdeči križ in druge neštete ustanove nas vabijo, da moremo uresničiti Jezusovo naročilo: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.
Stanko Medvešček

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

POD UDAROM EPIDEMIJE KOLERE PRED STO PETDESETIMI LETI (1)
Različne nezgode ogrožajo človeštvo skozi čas. Prošnja: "Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod!" v obdobjih hudih preizkušenj ni (bila) prazna beseda. Vojnih grozot se mnogi še zelo dobro spominjajo.
Te spremlja tudi lakota, čeprav so časi, ko so ljudje pri nas v večjem številu dobesedno umirali zaradi pomanjkanja kruha, skoraj dvesto let mimo - zadnja zelo huda lakota je bila v letih po končanih Napoleonovih vojnah. Vojnam in lakoti se ponavadi pridružijo različne bolezni; rade izbruhnejo in se razširijo epidemije, ki se lahko razrastejo v pandemije, torej zajamejo cele dežele in celo kontinente. Danes, ko opozarjajo na možnost razširitve ptičje gripe, se spomnimo na influenco, ki so ji rekli španska gripa in ki je izbruhnila ob koncu prve svetovne vojne ter silovito pustošila še v naslednjem letu. Ta pandemija je po svetu zahtevala več žrtev kot vojaški spopadi. V oddaljenejši preteklosti je gotovo največ strahu in trpljenja povzročila črna smrt - kuga, ki je na Slovenskem kosila tja do 17. stoletja in ponekod opustošila cele vasi. Za pojmom kuga pa se dejansko v preteklosti lahko skrivajo tudi druge vrste nalezljivih bolezni, kajti kuga je marsikje bila sopomenka za epidemijo. Goriško je zadnji in zelo hud pohod črne smrti prizadel leta 1682, ko je samo v Gorici umrlo skoraj 500 ljudi. Bližje našemu času so nekatere druge epidemije, na primer tifus, griža, pljučna tuberkuloza (jetika), pa razne otroške nalezljive bolezni (davica, škrlatinka, ošpice, oslovski kašelj).
Med hudimi epidemijami je kolera, nalezljiva črevesna bolezen. V 19. stoletju se je zvrstilo nekaj smrtonosnih valov te "zločeste bolezni" (iz hebrejščine - choli re). Kolera je sicer v Evropo prihajala z vzhoda, iz Azije, in je najbrž indijskega izvora. Zato so bolezen označevali tudi kot cholera asiatica. Večje dele Evrope je epidemija prvič zajela ok. leta 1830 in se potem še večkrat vračala tja do leta 1886. Povsod je prinašala strah, kajti širila se je zelo hitro, oboleli so dobili hudo drisko, ki jih je izsušila, smrtnost pa je bila v najslabšem primeru tudi dve tretjini vseh okuženih. Nemškemu bakteriologu Robertu Kochu je leta 1883-84 uspelo odkriti povzročitelja, bakterijo Vibrio cholerae. Na srečo so v Evropi to črevesno kužno "bolezen umazanih rok" (širila seje predvsem zaradi slabih higienskih razmer) konec 19. stoletja s preventivnimi ukrepi premagali.
Prvi evropski val kolere naših krajev ni veliko prizadel; širjenje iz ogrskega dela habsburške monarhije, kjer se je okužilo kar 5% vsega prebivalstva, so na osnovi starih izkušenj s širjenjem kuge preprečili z ustreznim zdravstvenim kordonom na meji (s karantenami - za zdravniško opazovanje potnikov iz okuženih krajev, in rasteli - urejenimi prehodi čez kordon), ki pa se je kasneje izkazal kot neustrezen. Prebivalci naših krajev so se s kolero "seznanili" leta 1836 in 1849, toda najhuje je bilo poleti leta 1855.
Vojko Pavlin

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

ZASVOJENOST Z IGRAMI NA SREČO (2. DEL)
Kaj se dogaja v odvisniku, ko mu družina pomaga vrniti dolgove? V njem se pojavi občutek krivde, čeprav se odziva s prelaganjem odgovornosti na druge. Cel kup izgovorov in krivcev najde. A vseeno ga gloda! Ponos! Kje je zdaj njegov ponos, če je žena zaradi njega brez avta, če je mama porabila življenjske prihranke, oče pa zastavil hišo? Priigral bo nazaj. In potem bo v velikem slogu prišel domov ter vrgel šop bankovcev na mizo!
Ta sanjska predstava mu daje občutek, da je rešitev čisto blizu. Živo se vidi, kako bo ustvaril blaginjo in bo vsem žal, ker so ga obtoževali..
Spet začne igrati. Prikriva. Če ga kdo sumničavo pogleda, besno plane. Svojim bližnjim vzbuja občutke krivde, ker mu brskajo po žepih. Žena, ki ga objokana čaka sredi noči in ga sprašuje, kaj je tako dolgo delal v službi, je deležna obtožbe. Če se kdo pelje za njim in ga išče, ponori kakor zver v obrambi.
Kmalu je spet v brezizhodnem položaju. Vrne se domov, vse prizna. Govori, da si bo vzel življenje, ker zanj ni nobenega upanja več! Ko omeni samomor, se v njegovih soodvisnih družinskih članih porodi občutek krivde: »Njemu gre za življenje, mi pa se oklepamo hiše!« In se odločijo zapustiti dom, se preseliti v majhno stanovanje, prodati zemljo, gozd in vse, kar imajo, da mu »rešijo« življenje.
Ta zgodba se lahko v neskončnost ponavlja. Odvisnost in soodvisnost. Peklenski krog. Odvisnik niha med občutki krivde in jezo na druge, ki ga nimajo dovolj radi in ga ne razumejo. Laže, goljufa, krade, pogosto tudi vara ženo, ker mu je lažje biti z ljubico kakor z ženo, ki vse ve, trpi in mu s tem še povečuje občutek krivde! Njegovi bližnji postanejo odvisni od lastnih vedenjskih vzorcev. Vzponov in padcev. Obdobij vzdržnosti in ponovnega padca. Sumničijo, trpijo, ne zaupajo in se silijo zaupati, so žrtve in hkrati rablji. Tudi odvisnik je oboje: rabelj in žrtev. Nastane pekel, iz katerega ni videti izhoda.
Kaj bi družina morala narediti? Že v prvem poskusu mu ne bi smela dati denarja. Ker je to isto kakor narkomanu dati heroin. Če bi se moral izkopati sam, prevzeti posledice svojih dejanj, trdo delati, zaslužiti, bi se morda rešil...
Igralci na srečo so ljudje, ki so globoko negotovi sami vase in verjamejo, da bodo našli uresničitev svojega življenja le s sanjskim metom. Njihovo izkrivljeno mišljenje igralnica dobro pozna. Zasvojeni se ne bo ustavil pred ničimer. Vzel bo denar ženi, otrokom, prijateljem, spregledal bo vsa moralna pravila, zaslepljen od svoje notranje predstave.
Igralnica torej počne isto kot prodajalci droge. Denar, ki ga služi, je umazan, iztrgan bolnemu. Res, prostovoljno ga je prinesel, a le navidez. V resnici pa njegova volja ni več prosta, temveč prisilna in bolna, potrebna zdravljenja in duhovnega prerojenja. Od tu naprej je pot trnova. Zato je bolje biti zdrav.
Igralnice, ne vzgajajte nam novih odvisnikov!
Nataša Konc Lorenzutti, Osek

NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO (6)
ZLATA JAJCA
Igralniški lobi se hvali, da je rešil goriško gospodarstvo. Res je prav obratno. Igralništvo je na Goriškem destabiliziralo ekonomijo. Nedavno mi je podjetnik, ki se ukvarja z mizarstvom tarnal, da ne more biti konkurenčen z drugimi v Sloveniji, ker ne more plačevati delavcev tako dobro, kot so plačani v igralništvu.
Cilj mnogih mladih je, da bi bili krupjeji ali vsaj čistilke v igralništvu. Kaj dolgotrajen in mučen študij, izobrazba in omika, dovolj je tečaj, in že si krupje z najmanj profesorsko plačo. Talentirani računalnikarji so zapuščali gospodarstvo ali šolstvo in se zaposlovali v igralništvu, kjer je njihov glavni intelektualni napor v tem, kako izbrskati zataknjeni žeton iz reže v avtomatu.
Poznam primer delavke, ki je zapustila svoj poklic in se zaposlila v igralnici. Vse noči je v ekranih skritih kamer opazovala, če kdo od obiskovalcev ali zaposlenih goljufa. Šele ko se je družina znašla na robu razpada, ker so otroci zašli v mladoletniške krize in težave, se je odločila, da zapusti igralništvo in nočno delo. Najhujše je bilo to, da skoraj ne more preživeti s pol manjšo plačo, ker se je preveč navadila na življenje, ki ga omogočajo večji dohodki. Pričevanje dokazuje, da je zasvojenost z večjo količino denarja, kot ga lahko zaslužimo s katerimkoli drugim delom, ravno tako zasvojenost kakor droga ali hazard.
Večine niti ne zanimajo pogoji dela, ki so v igralništvu prav gotovo težki (noči, stres stalne uslužnosti, prisilnega smehljanja itd.).
Ne zanima jih, kaj bo, ko bodo odcveteli, postali nezanimivi in nepotrebni. Zanima jih predvsem ta trenutek, ki jim omogoča lagodno življenje. In ko se na nov stil življenja navadimo, je prehod na normalno delo težak. Šele kakšna mejna situacija lahko koga prepriča, da denar ni vse, da obstojajo vrednote, kot je družina, nočni spanec, ustvarjalno delo in čista vest. A taka spoznanja so redkost, vse večje razsutih družin, otrok, ki so v nočeh brez enega od staršev ali prepuščeni ulici.
Kaj bo z dekletom, ko za goste ne bo več atraktivna, kaj s fantom, ko ga bo načela pleša in se ne bo mogel več prijazno smehljati?
Ko je pred nekaj leti igralniška firma v centru Nove Gorice brezplačno delila otrokom sladoled, so me sinovi navdušeni nad podarjeno dobroto, dražili, da bodo krupjeji... Lahko pridobljen igralniški denar ne skorumpira samo odraslih. Podlejše poteze, kot je korumpiranje sladkosnednih otrok, si ni mogoče zamisliti.
Morda se še kdo spomni silovite medijske masaže, ko je glavni slovenski dnevnik iz dneva v dan objavljal celostranske reklame, v katerih so nastopali tisti, ki jih je osrečil posel z igralnicami. Nastopali soj od trgovke z zelenjavo do župana. Župan ni več župan, čeprav je pred nekimi volitvami mladim delil pivo, trgovka pa je zaradi prevelikih apetitov bankrotirala.
Vinko Torkar

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

»PRI NAS DOMA« - ADVENTNO SLAVJE
VZEMIMO SI ČAS!
Danes je adventni venček že pripravljen ali pa ga pripravimo. Dogovorimo se za uro in uvrstitev slavja v dnevni red našega doma. Zaradi težav s časom, ne bomo rekli ne sebi, še manj otrokom!, da se adventnega slavja ne da izpeljati. Morda se bomo pri slavju kdaj pa kdaj omejili samo na bistveno, npr. zgolj na prižiganje ustreznega števila svečk in na molitev Angel Gospodov. Najbolje je, da izpeljemo adventno slavje vsak dan ob istem času

Z VESELJEM IN UPANJEM!
Otroci naj sodelujejo, naj pa ničesar ne izsiljujejo (npr. jaslice mesec, deset dni ali teden prej...). Pri odraslih in odraslejših otrocih se odločimo tu in tam, ali pa vedno, za nekaj prošenj, ki jih sklenemo z vzklikom Prosimo te, uslišinas! Nikoli naj ne bo slavje nepripravljeno, nedogovorjeno in zanikrno!

VZOREC SLAVJA
Prilagojen je najmlajšim. Če slavimo odrasli, izberemo vzorec: prižiganje svečk, molitev Angel Gospodov, branje iz Svetega pisma, večerna molitev.
Kjer imamo majhne otroke lahko poteka slavje takole:
Adventni venec (ikebana) je na mizi. Oče prižge ustrezno število adventnih svečk. Od tu dalje pri mizi stojimo, ali sedimo, kakor smo se dogovorili. Vsi skupaj se pokrižamo:
Vimenu Očeta...
Nato zapojemo, ali počasi in slovesno recitiramo katero izmed adventnih pesmi (Vi oblaki..., Oznanil je angel..., Poslan z nebes je angel..., Zdaj razsvetljena je noč...).
Preberemo kratek odlomek iz evangelija ali drug Svetopisemski odlomek, ki nakazuje povezavo z adventnim pričakovanjem. Te kratke odlomke naj nekdo pravočasno določi za vsak dan ali vsak teden posebej.
Po evangeliju lahko, s primernim uvodom, člane družine povabimo, da izrazijo svoje prošnje, ki jih sklenemo z vzklikom: Prosimo te, usliši nas. Bogoslužje sklenemo z molitvijo (bolje: zapojemo) Očenaš. Nakar molimo: Angel Gospodov je oznanil Mariji In spočela je od Svetega Duha.
Zdrava Marija...
Glej dekla sem Gospodova, Zgodi se mi po tvoji besedi.
Zdrava Marija...
In beseda je človek postala In med nami prebivala.
Zdrava Marija...
Prosi za nas sveta Božja Porodnica. Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo!
Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Po obredu oče in mama otroke pokrižata na čelo, za tem pa še drug drugega.

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA

NEDELJA KARITAS Danes je nedelja Karitas, ko razmišljamo o tisti naši ljubezni in dobroti, ki jo živimo v odnosu do naših bližnjih. To se mora dogajati tako v našem osebnem življenju, kot tudi preko organizacije, ki se tako imenuje. Danes se zahvaljujemo za vse vaše darove, ki jih bomo posredovali škofiji za pomoč potrebnim. Bog povrni!
»MARIJA ROMARICA« Na oglasni deski je spored, da se vpišete in sprejmete v svoj dom za en dan Marijo, ki je na poti v Betlehem. Marijino podobo sprejmete po večerni maši.
DEVETDNEVNICA K BREZMADEŽNI V torek, 29. novembra, pričnemo devetdnevnico k Brezmadežni. Vsak večer bomo zapeli Marijin spev Vsa lepa si, Marija.
PRVI PETEK 2. decembra je prvi petek v mesecu, ko častimo Jezusovo Božjo ljubezen do nas, dan pred tem bomo molili za duhovne poklice, v soboto pa k naši nebeški Materi Mariji.
MIKLAVŽEVANJE Naše najmlajše bo obiskal sv. Miklavž na Miklavžev večer, 5. decembra ob 17. uri. Predšolske otroke lahko prijavite danes po sv. mašah v veži pred župnijsko pisarno. Za darove bo Miklavž potreboval po 1.200 SIT.
KOLEDARJI, MOHORJEVKE Prispele so knjige redne zbirke Mohorjeve družbe za letos. Dobite jih lahko v župnijski pisarni. Hkrati se lahko naročite na zbirko za prihodnje leto. Seznam knjig je na plakatu zadaj v cerkvi.V pisarni dobite tudi družinsko pratiko in koledarje za prihodnje leto.
NOVEMBRSKE MAŠE V sredo zaključujemo z večernimi mašami za pokojne, ki ste nam jih priporočili. Vaših pokojnih se bomo seveda še naprej spominjali pri sv. mašah in v naših molitvah, za vse naše žive in pokojne dobrotnike pa vsak mesec darujemo sveto mašo. Bog vam povrni za darove, ki ste jih priložili.
NAŠI RAJNI 12. novembra smo se na pokopališču v Šmihelu poslovili od Olge Žižmond (82) iz Nove Gorice. 13. novembra smo se v Stari Gori poslovili od Ivane Miklavič (73) iz Solkana. 18. novembra pa smo se v Kobaridu poslovili od Leopolde Kranjc (75) iz Nove Gorice. Naj naši rajni počivajo v Božjem miru!

KRISTUS ODREŠENIK

ZAHVALA Prisrčen Bog lonaj sosednjim župnijam za prijazna voščila ob župnijskem prazniku Kristusa Kralja! Predvsem pa zahvala mnogim posameznikom, ki ste na mnogotere iznajdljive načine obogatili praznovanje, na poseben način krasilkam in pevskim zborom, ki ste prevzeli odgovornost za dogajanje v cerkvi in zunaj nje.
STARŠI Danes se srečamo s starši 1. in 2. razreda, prihodnji teden s starši 3. in 4. razreda, čez 14 dni pa s starši 5. razreda in predšolskih otrok.
POTRES Zbrani darovi za pomoč potresencem v Afganistanu in Pakistanu znašajo 222.000 SIT. Bog plačaj!
ADVENT 2005 Potrudimo se, še posebno v družinah z otroki, da se bomo zbirali v adventu ob adventnem vencu z obredom pričakovanja, ki si ga lahko prilagodimo. Osnovni vzorec adventnega slavja »pri nas doma« je v današnji prilogi Oznanil. Sledili bodo še domači obredi za Božično devetdnevnico, Sveti večer in za Silvestrski večer.

KROMBERK

ADVENTNE NEDELJE Pri nas so se udomačile adventne nedelje tudi zato, ker otroci sodelujejo pri maši. Vabimo vse otroke. Pred mašo dobite prižgano svečo in v sprevodu greste pred oltar. Nakar skupaj z ostalimi nedeljniki prepevate Kralja, ki prihaja. Lepo vabljeni Jezus vas ima rad.
BIRMANCI Vaši starši so prinesli program, po katerem boste sodelovali dve leti, da se pripravite na prejem zakramenta sv. birme, ki bo leta 2007. Seveda, vzemite resno. Ne gre pa samo za verouk in pogovore, gre za duhovno življenje, saj birma je sveti zakrament, ki ga je določil sam Jezus Kristus

OSEK
STARŠI Za starše kandidatov za birmo, 7. in 8. razreda, je bilo srečanje minulo nedeljo po maši. Danes po maši bo veroučno srečanje s starši kandidatov za spravo in evharistijo, iz 2. in. 3. razreda.
PRVI ADVENTNI TEDEN Adventna družinska maša s starši in veroučenci 7. in 8. razreda bo v ponedeljek, 28.11. ob 16:45 uri. Spoved in obhajilo bolnikov in starejših na domu bo: v Oseku v petek, 2. decembra, popoldne, v Vitovljah pa v soboto, 3. decembra, dopoldne. Spovedovanje veroučencev bo v soboto popoldne. Ta petek in soboto bo pri nas še drugi spovednik, ki bo med 17. in 19. uro spove-doval v župnijski cerkvi.
STARŠI Za starše kandidatov za birmo, 7. in 8. razreda, je bilo srečanje minulo nedeljo po maši. Danes po maši bo veroučno srečanje s starši kandidatov za spravo in evharistijo, iz 2. in. 3. razreda.
PRVI ADVENTNI TEDEN Adventna družinska maša s starši in veroučenci 7. in 8. razreda bo v ponedeljek, 28.11. ob 16:45 uri. Spoved in obhajilo bolnikov in starejših na domu bo: v Oseku v petek, 2. decembra, popoldne, v Vitovljah pa v soboto, 3. decembra, dopoldne. Spovedovanje veroučencev bo v soboto popoldne. Ta petek in soboto bo pri nas še drugi spovednik, ki bo med 17. in 19. uro spove-doval v župnijski cerkvi.
DRUGA ADVENTNA NEDELJA je pri nas dan župnijskega čaščenja Jezusa v sveti Evharistiji. Po nedeljski maši častijo moški. Od 13:00 do 15:30 ure starši z veroučenci, razdeljeni po razredih. Ob 15:30 uri ženske, ob 16:00 uri cerkveni pevski zbor. Ob 16:30 uri bo sklep čaščenja z litanijami, zahvalno pesmijo in evharističnim blagoslovom. Vabljeni!
MIKLAVŽ želi obiskati vse naše otroke v ponedeljek, 5. decembra, ob 18:00 uri v župnijski cerkvi. Starše prosimo, da vpišete svoje otroke in kaj prispevate

SOLKAN
ADVENT 2005 Izkoristimo vsak adventni večer za družinsko molitev ob adventnem vencu! Družinam veroučencev je v pomoč adventni koledar. Otroci zbirajo prihranke za lačne otroke. Z delavniško mašo je povezana molitev večernic.
5. SEJA ŽPS, 21. novembra Po molitvi, premišljevanju (znati čakati kot mati) in branju zapisnika zadnje seje so člani ŽPS podali svoje misli ob temi Cerkev in njeni oddaljeni, ki so jo predelali doma: Cerkev, to smo mi, mora najprej kreniti na pot notranje prenove, na pot medsebojne ljubezni in iz tega bolj goreče delovati tam, kjer že dela: primerni dejavnosti, kamor naj bi pritegnili tudi oddaljene, sta dobrodelnost in oratorij.
V glavni temi dneva Obhajanje cerkvenih praznikov kot priložnost za srečanje z oddaljenimi so nadaljevali poglabljanje v vsebino letošnjega pastoralnega leta. Nekaj poudarkov: Ob praznikih se najprej srečati s sabo, da bi se mogli srečati z drugimi; v cerkvi z veseljem dati prostor tistim, ki pridejo le za praznike; pri obhajilu, kjer se potrudimo za vreden prejem, pokažimo veselje ob srečanju z najimenitnejšim Gostom. Še predlogi za boljše življenje v župniji: osnuje se odbor prostovoljcev, ki bo priskočil na pomoč ob raznih potrebah; mladi, ki čakajo, da jih kdo pokliče, so povabljeni k pripravi jaslic,...; psalm med berili naj bi vsaj kdaj zapel kantor; molimo za umirajoče, da bi prejeli zakramente; obnovitev župnijskega romanja; stojala za kolesa pred cerkvijo; oglasna deska pred cerkvijo in ne na lipah. Praznovanja in prireditve v adventnem in božičnem času, birmansko leto.
SREČANJA STARŠEV
torek, 29. novembra, ob 19:00:1. razred;
sreda, 30. novembra, ob 19:00:2. razred.
SVETA MAŠA V ZAPORU V SOLKANU Prvič, odkar od 1947 v Žabjem kraju obstajajo zapori, je bila v njih v času, ko obhajamo teden zaporov, sveta maša. Daroval jo je - in vanjo pridružil vse trpljenje nekdanjih in sedanjih zapornikov gospod škof dr. Jurij Bizjak. Somaševala sta gospod Robert Friškovec, koordinator zaporniške pastoralne dejavnosti v Sloveniji, in domači župnik. Sodeloval je ženski sekstet iz Doljnega Logatca.
NAŠI RAJNI V večni dom k Očetu sta odšli 10. 11. 78-letna Cita Valentinčič, r. Pavšič, IX. korpusa 51, in 11. 11. 73-letna Ivana Miklavič, Trinka Zamejskega 16. Gospod, podari jima svoj mir!

ŠEMPAS

KARITAS Zahvaljujem se sodelavkam in članicam Župnijske Karitas za požrtvovalnost in trud na področju dobrodelnosti.
PRVI PETEK Na prvi petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k tihi molitvi pred Najsvetejšim. Opravili boste lahko sveto spoved.
MIKLAVŽEVANJE Sv. Miklavž nas bo obiskal v nedeljo ob 17:00 v cerkvi v Ozeljanu. Otroci in mladi so pripravili igrico in nekaj pesmi. Sv. Miklavž nas bo vse nagovoril in obdaril. Pridite!
ADVENT PRI NAS DOMA V prilogi dobite povabilo za adventno molitev »Pri nas doma«. Razpored romanja Svetogorske podobe je objavljen na oglasni deski.
SREČANJA S STARŠI Srečanje s starši srednješolcev in s starši veroučencev 9. razreda devetletke bo v torek, 6. decembra, ob 19:00.

ADVENTNA PREDAVANJA
za novogoriško okrožje bodo na Kapeli, 8. in 15. decembra ob 20. uri na temo 40-letnice zaključka II. vatikanskega cerkvenega zbora. Rezervirajte si čas, več pa v prihodnjih Oznanilih.