LETNIK VI st

ŠTEVILKA:12

NEDELJA KRISTUSA KRALJA

20. NOVEMBER 2005

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Kristus Kralj vesoljstva nas kliče k odločilni izbiri njegovega odrešenjskega načrta s predstavitvijo končne usode, ki naj bi bilo ob koncu sveta kronano s popolnim občestvom z Bogom (nebesa) ali pa z večno ločitvijo od Boga (pekel).
Tudi verni ljudje pogosto ne verujejo v posmrtno življenje. Smrt je neizprosen konec, če ni posmrtnega življenja. Kako je potem mogoče utemeljiti človekovo upanje (brez upanja človek ne more biti človek v polnem pomenu), če imajo prav tisti, ki trdijo, da posmrtnega življenja ni? Z vso ostrino se zastavi vprašanje upanja v zvezi s smrtjo. Sartre je dobro čutil težino tega problema, zato je dejal o smrti: »Smrt je v resnici popoln nesmisel.«
Mnogi ne verujejo v posmrtno življenje zaradi tega, ker imajo o tem napačne predstave. Zato je naloga oznanjevanja, da človeku ne samo odgovarja na njegova vprašanja, temveč mu zastavlja tudi vprašanja in ga vznemirja v njegovi »zadovoljnosti« v okviru zemeljskega življenja ter ga tako naredi občutljivega za eshatološko prihodnost.
Sveto pismo prikazuje Boga kot tistega, ki prihaja, ki se razodeva s svojimi posegi v zgodovino, ki rešuje in daje obljube za prihodnost, prikazuje ga kot Boga upanja. S Kristusom je Bog nepreklicno položil v človeka kal upanja, kal novega človeka in kal nove zemlje.
Krščansko upanje ni nekaj, kar bi človeka čakalo šele na koncu njegovega življenja. S Kristusom, ki je premagal smrt, prihaja onstranstvo v tostranstvo. Človek postaja v tem življenju novi človek. Kljub nasprotnemu videzu je dobro močnejše kot zlo. Križa kljub temu ni mogoče odmisliti, pa tudi ne greha, ne polomov in porazov. A zadnjo besedo bo imela beseda upanja, zmaga upanja. V tem pogledu daje krščansko upanje, katerega cilj je Kristus ali »Bog vse v vsem«, človeku možnost, da kritično presoja vsebino zemeljskih upov.
Človek je res neizmerni rezervoar možnosti, ki jih z božjo pomočjo lahko uresničuje, da postane vedno bolj drugi Kristus in se približa vedno bolj cilju v onstranstvu biti pridružen Kristusu. Kristusov učenec je človek upanja, neizmernega upanja, zato bi mu morala biti tuja vsaka malodušnost. Kristjan ve, zakaj upa. V svet upanja prinaša luč, ki je drugi ne poznajo.
p. Bernard

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

SVETA CECILIJA

Cecilija je zahodnemu svetu podarila eno najlepših pripovedi o svetnikih.
Po legendi je Cecilija pripadala rimski plemiški družini Cecilijev. Že v otroških letih ji je krščanska vera, kljub silnemu preganjanju kristjanov, toliko pomenila, da se je na skrivnem zaobljubila Jezusu. Medtem je odrasla v lepo dekle in se morala na ukaz staršev poročiti s poganskim mladeničem Valerijanom. Na poročno noč je Cecilija priznala možu, da je zaobljubila večno zvestobo in čistost Bogu ter da ji bo Gospodov angel stal ob strani. Ko je Valerijan zahteval, da bi smel videti angela, mu je Cecilija razložila, da to ni mogoče, dokler ga papež ne krsti. Valerijan ji je kmalu ustregel in prejel zakrament krsta. Ko se je vrnil k Ceciliji, je zagledal svojo mlado ženo, kako od angela prejema rože. To doživetje in velika prepričevalna moč, ki je sijala iz Cecilije, sta tako pretresli Valerijana, da je kmalu postal eden najbolj vnetih kristjanov in je spreobrnil tudi svojega brata Tiburcija.
Cecilija, Valerijan in Tiburcij so dan in noč skrbeli za preganjane kristjane v Rimu, tolažili so zaprte v ječah in pokopavali usmrčene. Nobena grožnja jih ni mogla odvrniti od tega njihovega dela. Usoda pa je vendarle grozovito udarila: Valerijana in Tiburcija so prijeli in na ukaz prefekta Almahija obglavili. Ko je Almahij iskal premoženje obeh mučencev, je naletel na Cecilijo, ki se mu je neustrašno postavila po robu in priznala, da je kristjanka. Razdražen zaradi tolikšnega poguma in vztrajnosti, jo je Almahij v lastnem kopališču dal vreči v vrelo vodo. Ceciliji vrela voda ni prišla do živega, kar je Almahija tako začudilo in razjezilo, da je ukazal naj Cecilijo obglavijo. Tudi po trikratnem poskusu obglavljenja je ostala živa. Težko ranjena je še tri dni ležala v svoji hiši, kjer je služinčadi in revežem podarila vse svoje premoženje, sama pa po treh dneh bolečin in ponovnega poskusa uboja, umrla.
To je bilo 22. novembra leta 230. Papež Urban je njeno truplo pokopal v Kalistovih katakombah v Rimu. Njeno hišo v rimskem predelu Trastevere je posvetil v cerkev, ki sojo po 100 letih tudi resnično preuredili v cerkev. Leta 822 so v katakombah našli Cecilijino truplo in ga prenesli v njeno cerkev. Več kot 700 let kasneje so krsto odprli in našli v njej nespremenjeno Cecilijino truplo: nagnjeno na stran, z obrazom obrnjenim navzdol ter iztegnjenimi prsti. Stefano Maderna je ta ganljivi prizor ovekovečil s svojim marmornatim kipom.
Sveta Cecilija spada med najbolj priljubljene ljudske svetnike. Ime Cecilija je bilo nekoč eno najpogostejših dekliških imen. Izbrali so jo tudi za zavetnico glasbenikov in izdelovalcev inštrumentov. Sveto Cecilijo, njeno življenje in mučeništvo so umetniki pogosto upodabljali. Najprej so jo upodabljali s knjigo, rano na vratu ali palmo, od 15. stoletja dalje pa z orglami ali violino.
Monika Kovačič

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

ZASVOJENOST Z IGRAMI NA SREČO (1. DEL)

Postaja nam jasno, da bo širitev igralniške dejavnosti prinesla ogromno škode. Okolju, kulturi, družbi. Nevarnost je tako široka in daljnosežna, da je ni mogoče v vseh pogledih predvideti. Ker pa ne pa ne gre samo za pljuvanje v sosedov krožnik, po izkrivljenem načelu: »Česar ne želiš sebi, stori drugemu.«, ampak tudi za nas, bom skušala na kratko razložiti, kaj je zasvojenost z igrami na srečo.
Dovzetnost za omamljanje ima globoke korenine. Toda marsikateri mlad človek ne bi posegel po drogi, če mu je ne bi vztrajno ponujali. Enako je z igralništvom. Skušnjava, ki je vsem pred nosom, niža prag dojemljivosti. Skoraj vsak človek je kdaj sanjaril, da bi prišel na lahek način do velikega bogastva. Igralnica to izkorišča. In kaj nastane?
Prirejena zgodba, ki je lahko povsem resnična: Mlad človek pride v igralnico, da bi »preizkusil svojo srečo.«. Odloči se, da bo porabil 100 evrov Igra ruleto. Izziva svoj »pogum«, tvega in stavi vse na eno številko! Čudež! Kroglica je zadela! Vsota se je petintridesetkrat povečala. Dobil je 3 500 evrov. Kaj mislite, ali jih bo pospravil v žep in šel domov ter se nikoli več vrnil? Nemogoče. Slej ko prej bo prišel nazaj, da bi ponovil podvig. A bo izgubil tistih 3 500 evrov in še veliko, veliko več. Niti opazil ne bo, kdaj in koliko. Sam pred seboj bo prikrival dejstva. A ker bo od časa do časa spet dobival, bo imel občutek, da mu kar dobro gre. Nikoli ne bo toliko zadovoljen s tistim, kar je priigral, da bi odnehal. Odnehati ne more takrat, ko dobiva, niti takrat, ko izgublja. To je zasvojenost. Sčasoma bo začel staviti tudi tisto, česar nima. V igralnicah namreč prežijo mračni tipi, ki posojajo na črno, brez pogodb, za ubijalske obresti ... Vedenje igralca postaja prisilno, začarano, ne more več iz tega, postane obseden s številkami in upanjem, da bo nekega dne priigral vse nazaj...
In družina? Nikoli ni bolan samo tisti, ki igra. Vedno tudi njegovi bližnji. Žena, otroci, starši, bratje in sestre, tašča, tast, prijatelji ... Postanejo soodvisni. Privzamejo značilne vedenjske vzorce reševanja odvisnika. Značilna slika: Odvisnik, ki je že precej zaigral in to nekaj časa prikrival svojim bližnjim, pride domov, odločen, da bo ponižno vse povedal, se opravičil in prosil za pomoč. Domači so sprva pretreseni, kasneje sklenejo, da mu bodo pomagali. Moč črpajo iz zavesti, da je na prvem mestu ljubezen, na zadnjem denar. Poglejmo, kaj se zgodi! S skupnimi močmi zberejo vsoto, ki jo potrebuje odvisnik, da povrne dolgove. Prodajo avtomobil, vzamejo posojilo ... To storijo v veri, da delajo dobro in da bo odvisnik, ko se reši dolgov, opustil igro in na novo zaživel. Tako razmišljajo domači. A odvisnikova notranja logika se pokaže drugačna
Nataša Konc Lorenzutti, Osek

NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO (5)

KAJ JE NAROBE?
Če je svet okrog nas tak, kaj je potem narobe z igralništvom? Tisti, ki zgubljajo, so tako ali tako tujci ali pa domači odpisanci. Tragična usoda več ali manj, kaj je to takega, sesuta družina več ali manj, zadrogiran otrok več ali manj...
Igralniški lobiji se na vse pretege trudijo, da bi svojo dejavnost zavili v najlepšo embalažo. Zato je potrebno toliko luči, ogledal, blišča, pozlačenosti in polizanosti. Toliko hinavščine.
Estetizacija hazarda ne izbriše zla, ki se skriva v ozadju. Kot v narkomaniji, obstajajo tudi v igralništvu lahke in trde droge. Neobvezujoča zabava ob igralnem avtomatu zlahka preide v trdo obsesivnost ob ruleti. Svetišče greha je tudi oblikovno izvedeno kot kakšna baročna cerkev. Vse žari v raznobarvnih lučeh, dragih materialih, atraktivnih oblikah in oblinah. Skratka kičasto!
Imena igralnic naznanjajo Gardaland za odrasle: Luxor, Paradiso, Kapitan Hook, Aladin, Cesar, Palače, Mona Liza...
Potrebno je ustvariti drug svet, svet simulacije, iluzije, da hazarderji pozabijo na zunanji svet. Igralničarji zatrjujejo, da je igralništvo pri nas drugačno, da je to le oblika množične zabave, da so verjetnosti velikih izgub minimalne, da je toliko vzporednih zabavnih programov, da je vse skupaj neke vrste kulturni hram. Mešanje artističnih programov, zabave in humorja naj bi razelektrilo hazardersko napetost in brisalo meje med dobrim in zlim.

VIDEZ VARA
Iz pričevanj je znano, da so izkušnje artistov grenke. Nastopati pred publiko, ki jih umetnost prav nič ne zanima. V tujini se imajo estradni izvajalci za umetnike, ljudske umetnike bi rekli pri nas.
Kriterij umetnosti je pri nas dvignjen v oblake. Prava umetnost je le poezija s Prešernom na čelu, kajti le poezija in literatura naših klasikov nas povzdigujeta v narod in nacijo. Josip Vidmar je sanjal, da bodo iz Slovenije s pomočjo poezije in umetnosti nastale Nove Atene. A ker je zgodovina pričevalka dejstva, da je v vseh družbah piscev in bralcev poezije le en odstotek (Josif Brodski), je bil projekt obsojen na propad. Dežela mitov, ta Slovenija!
Z mešanjem zabave, kulture in hazarda bi igralničarji radi ustvarili vtis, da je njihovo poslanstvo pravzaprav kulturno, normalno, pošteno. Ob uživanju dobre hrane in zabavnih kulturnih programih in revijah z nabuhlimi oprsji tu pa tam vržemo kakšno kocko... A dejstvo je obratno. Večini še mar ni, kdo se trudi na odru. Ne pesmi Gigliole Cinquetti, žvenket žetonov je melodija, ki bi jo radi slišali! Od tu neprijeten občutek nastopajočih pred odsotno publiko. A ker je denar glavni cilj večine artistov in umetnikov, v tujini kot pri nas, odbrenkajo svoje in odidejo.
Večine v igralnici ne zanima nič drugega kot dobitek. Kljub dejstvu, ki ga poznajo vsi obiskovalci, daje sistem nastavljen tako, da v vsakem primeru dobiva igralnica, upajo v lastno zmago. Nihče ne razmišlja zdravorazumsko. Pohlep in zasvojenost premagata razum.
Vinko Torkar

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SPOROČILO IZ KÖLNA 12. DEL

Srečanje papeža Benedikta XVI. s predstavniki židovske skupnosti v sinagogi v Koölnu je v pogovorih in nagovoru prineslo še nekatere poudarke v iskanju korenin in skupnih vezi med Židi in kristjani. Po Drugem vatikanskem koncilu Cerkev jasno uči, da ima z židovstvom skupne korenine in bogato izročilo ter nasprotuje vsakim oblikam sovraštva, preganjanja, antisemitizma. Bog je vsem ljudem podaril enako dostojanstvo, zato Cerkev nasprotuje vsem oblikam sovražnosti proti tujcem. Prav to je tudi razlog za veliko zaskrbljenost nad sedanjimi razmerami v svetu. »Katoliška cerkev, to želim ob tej priložnosti tudi sam ponovno poudariti, se zavzema za toleranco, spoštovanje in mir med vsemi narodi, kulturami in religijami« je poudaril papež, ko je židovsko skupnost povabil, da v urejanju odnosov s krščanstvom ne gleda samo na preteklost, ampak naj pogled usmerja v prihodnost, ki prinaša veliko skupnih nalog in ciljev, kot so zaščita človekovih pravic, svetost življenja, vrednota družinskega življenja, pravičnost in mir. Ob prihodu v Köln, se je papež Benedikt XVI. na srečanje z mladimi pred kölnsko katedralo, po reki Ren peljal z ladjo. Ladjo je spremljalo pet manjših ladij, ki so predstavljale pet kontinentov. Na »Poller Rheinwiesnu« so papeža pričakali mladi. To je bilo prvo srečanje, na katerem je papež v več jezikih nagovoril mlade in izrazil svoje veselje zaradi tega srečanja na obrežjih Rena. Pozdravil je vse, ki so kakor trije modri prišli z Vzhoda in so predstavniki bratov in sester iz vsega sveta

POROČILO ORGANIZACIJE »NOVINARJI BREZ MEJA«

V letnem poročilu organizacije »Novinarji brez meja«, o svobodi tiska v svetu navajajo, da imajo mediji najslabše pogoje za delovanje v Severni Koreji, Eritreji in Turkmenistanu. V teh deželah ne obstaja možnost privatnega tiska, niti svoboda izražanja, pišejo v poročilu. Predvsem je najslabše stanje v državah vzhodne in srednje Azije ter na Bližnjem vzhodu. Na vrhu lestvice se kot najboljše nahajajo Danska, Finska in Irska. Italija je na 42. mestu, zanimivo pa je, da so Združene države Amerike z 22. padle na 44. mesto. Med državami, ki so pred kratkim dosegle neodvisnost sta v prednosti Slovenija, na devetem mestu in Estonija na 11. Prav tako lahko opazimo izboljšanje delovanja medijev v več afriških državah, kot sta Mozambik in Mali. Poročilo organizacije »Novinarji brez meja« temelji na pričevanjih novinarjev, dopisnikov, raziskovalcev in pravnikov iz 167. držav.
Aleš Rupnik

Med glasbenimi strokovnjaki
Znan dirigent vadi z začetnikom solistom eno od Bachovih skladb. Na nekem mestu sta si needina, kako naj solist poje. Naslednji dan solist pripoveduje: "Nocoj se mi je sanjalo, da sem bil z Johannom Sebastianom Bachom in da mi je dejal, naj tisto pesem zapojem natanko tako kot včeraj."
Dan kasneje pa pravi dirigent pevcu: "Nocoj sem tudi jaz sanjal Bacha. Veliko sva se pogovarjala, ampak vas sploh ne pozna!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA

MARIJA ROMARICA Na oglasni deski se vpišite za obisk Marije Romarice v adventu.
PEVCI praznujejo na god sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe in petja. Ob tej priložnosti se našim organistom, zborovodjem in pevcem iskreno zahvaljujemo in prosimo njihovo zavetnico, naj jim še za naprej izprosi moči, poguma in pripravljenosti.
ADVENTNA DELAVNICA, BLAGOSLOV VENCEV Adventna delavnica izdelovanja adventnih vencev bo v soboto, 26. novembra dopoldne. V nedeljo prinesite vence k 10. maši, da jih bomo blagoslovili. Podrobnejša navodila dobijo veroučenci pri verouku.
ZAČETEK PRIPRAVE NA BIRMO Birmanci, ki so 12. novembra pričeli skupno pripravo na birmo, bodo danes pri večerni maši prejeli sveta pisma, dar njihovih družin, in pričeli s srečevanji po birmanskih skupinah. Spremljajmo njihovo pripravo z molitvijo!

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNK Ob 24. obletnici posvetitve naše cerkve naj gre Gospodu, Kristusu Kralju, vsa čast in slava zdaj in vekomaj! Nam pa pokončno hojo skozi življenje po Njegovem vodilu!
SVETA CECILIJA V torek je god sv. Cecilije, zavetnice in priprošnjice cerkvenih pevcev in zborov. Gospodu Bogu in pevcem smo hvaležni, da nas spremljajo pri bogoslužju. V zbor vabimo, in to ne samo formalno ampak prisrčno, tudi nove pevke in pevce. Ne čakajmo, da bo v občestvu kaj narejeno brez tebe in brez mene, brez sodelovanja čim več sodelavcev!
STARŠI Prihodnjo nedeljo in naslednji torek se srečamo s starši 1. in 2. razreda, čez 14 dni pa s starši 3. in 4. razreda. Nasvidenje!
BIRMANSKE SKUPINE Birmanske skupine so si že določile koledar za prvih pet srečanj. Ta teden gredo na pot. Želimo jim veselja in vsega blagoslova.
UPOKOJENCI Nasvidenje to sredo ob 17:00!
MIKLAVŽ Miklavž nas želi obiskati na predvečer svojega praznika, letos v ponedeljek, 5. decembra ob 16:30, v cerkvi. Pravi, da bi bilo dobro, če mu bi pomagali s kakšnimi 700,00 SIT, kar uredimo v kiosku. Hvala!

KROMBERK

1. ADVENTNA NEDELJA V nedeljo, 27. novembra, vabimo vse otroke do 3. razreda, da pridejo pred mašo v zakristijo, kjer se bomo pripravili na sodelovanje pri maši. Bogoslužje se prične s prepevanjem pesmi Kralja, ki prihaja,...
ČIŠČENJE CERKVE Pred več leti smo se dogovorili, da morajo župljani skrbeti za cerkev, še posebej starši veroučencev. Zadnja leta je staršev, ki skrbijo za cerkev, vse manj, kar smo videli letos v oktobru, ko smo pričeli s 6. razredom. Starše vabimo k sodelovanju, saj je to v duhu nauka Cerkve, pa tudi zaslužna gospa Marija ne zmore vsega.
OZVOČENJE V CERKVI Ta teden smo pričeli s popravilom. Ugotovili smo, da ozvočenje ni narejeno strokovno, zato smo iztrošen ojačevalec že zamenjali. Delo bomo še nadaljevali.

OSEK

SVETA CECILIJA zavetnica cerkvene glasbe in petja goduje v torek 22. novembra. Ob 18. uri bo sv. maša njej v čast in po namenih cerkvenih pevk in pevcev, ki ste lepo vabljeni, da jo počastimo in se ji priporočimo.
DRUŽINSKA MAŠA v tem tednu bo v petek, 25. 11., ob 16:30. Vabljeni starši in veroučenci 5. in 9. razreda.

SOLKAN

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA Med dnevom pridemo še enkrat v cerkev
za češčenje Najsvetejšega po tem razporedu:
11:00 možje;
11:45 mladi in 9. r. (9);
12:30 kdor more;
14:00 Jezusova mala šola, 1. r. in 2. r (9)
s starši; 14:30 3. r. (9) in 3. r. (8) s starši; 15:00 4. r. in 5. r. (8) s starši; 15.30 birmanci 2007 s starši; 16:00 žene; 17:00 pevci; 17:30 sklep.
SVETA CECILIJA, 22. november Ob prazniku zavetnice cerkvene glasbe, voščimo vsem, ki se z glasbenimi talenti trudijo za praznično razpoloženje pri bogoslužju. Obenem se jim zahvaljujemo za vse njihove skrite napore. Naj jim dobri Bog bogato povrne na priprošnjo sv. Cecilije! - V cerkvenem pevskem zboru je mesto tudi zate, če še nisi dal svojega glasu na razpolago skupnosti ... Lepo vabljen.
SREČANJA STARŠEV V torek ali sredo (22. in 23. novembra) ob 19:00 starši birmancev 2007.
1.ADVENTNA NEDELJA K maši ob 10:00 prinesemo adventne vence za blagoslov.

ŠEMPAS

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET S skupino za bogoslužje se srečamo v ponedeljek, 21. novembra ob 19:00.
SV. CECILIJA Pevci ste ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, povabljeni k sveti maši v torek ob 18:00 v Šempasu. Na družabnem srečanju pa se zberemo v petek ob 20:00. Predšolski zborček ima pevske vaje ob sredah 16:15 v Šempasu. Šolski pevski zbor se srečuje ob petkih ob 17:00. Župnijski pevski zbor vabi na pevske vaje ob petkih ob 20:00. Za mladinski mešani pevski zbor pa se dogovorite z Andrejo Velikonja. Še naprej lepo povabljeni k sodelovanju.
JASLICE Vsi, ki želite sodelovati pri oblikovanju letošnjih jaslic, ste povabljeni na srečanje v petek 19:00.
ADVENTNA DELAVNICA V soboto ob 13:30 ste veroučenci povabljeni v delavnice, kjer boste izdelovali adventne venčke, jaslice in druge božične okraske. S seboj prinesete, kar potrebujete. Adventne vence bomo blagoslovili na 1. adventno nedeljo.
NEDELJA KARITAS 1. adventna nedelja je nedelja Karitas. Pri maši nam bo skupina članic in sodelavk Župnijske Karitas predstavila svoje delo. Vaš dar bo namenjen za potrebe Karitas.

Skupaj z župljani župnije Kristusa Odrešenika, ki ima na nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva svoj župnijski praznik, danes praznujemo, se Bogu zahvaljujemo ob 23. obletnici posvetitve cerkve in skupaj z njimi prosimo Božjega blagoslova za prihodnost. Župljani župnij na novogoriškem.

TEDEN KARITAS
Jutri se prične »Teden Karitas«, ki poteka pod geslom »Skupaj stopimo na sončno
stran življenja!« Prihodnja nedelja, 1. adventna, je nedelja Karitas. Po župnijah vam bomo spregovorili tako o organizaciji Karitas, ki v imenu Cerkve skrbi za ta »tretji steber« našega krščanskega občestvenega življenja, kot tudi o lastnosti karitas, ki je dejavna ljubezen do naših bližnjih. Tudi nabirko 1. adventne nedelje v celoti oddamo na škofijo za Karitas. Že vnaprej »Bog povrni« v imenu vseh, ki bodo vaše dobrote deležni. Hkrati iskren »Bogu hvala« za vse, ki si prizadevajo za poslanstvo dejavne ljubezni do potrebnih po župnijah ali na ravni mesta ali območja. To izvšujejo v imenu nas vseh, zato je še toliko bolj prav, da jim pomagamo vsaj z darovi, tako na nedeljo Karitas, kot tudi med letom.