LETNIK VI st

ŠTEVILKA:11

22. NAVADNA NEDELJA

13. NOVEMBER 2005

REALIZEM CERKVE
Konec cerkvenega leta me vsako leto znova pripravi do občudovanja. Občudujem neomajni realizem Cerkve, ki veje iz Božje besede, ki jo v teh nedeljah ponuja kristjanom v premišljevanje. Ne da se zapeljati všečnosti časa, ne išče tržnih niš, nima posebne ciljne skupine. Njena tržna niša je človekovo srce, njena ciljna skupina človeštvo, čas pa je samo lok med obema Kristusovima prihodoma, na katerem uresničuje besedo apostola Pavla, ki jo je napisal svojemu učencu Timoteju: "Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah" (2 Tim 4,2).
Človeštvo, zlasti zahodni svet, je danes stanju vztrajnega zanikanja resničnosti in krčevitega bega pred njo. Mislim, da nisem daleč od resnice, če rečem, da glavni napor človeštva danes lahko opišemo z besedo: ohranjevanje. Sicer res stalno govorimo o napredku in razvoju, vendar ti dve kategoriji zadevata zunanje, za človekovo bistvo nepomembno področje. Kjer pa gre za bistveno, človek noče razvoja, noče napredka. Nihče danes noče biti star, čeprav je starost povsem naravna stopnja človekove rasti. O smrti raje ne bi spregovoril, čeprav vsaka smrt posebej pomeni višek razvoja posameznika in pobiranje sadov njegovega življenja.
V takšno stanje duha nam danes Božja beseda govori o tem, da nam je vse v življenju dano na posodo. Prišel bo trenutek, ko se bo Upnik vrnil in nas povprašal o našem oskrbovanju. Veličina tistega trenutka bo v tem, da ne bomo mogli pobegniti v noben privid, da se ne bomo mogli umakniti v svet navidezne resničnosti. To bo praznik resnice in vrhunec človekovega dostojanstva, ki se bo razodevalo v Božjem spoštovanju osebne odgovornosti posameznika.
To ne bo priložnost za razkritje velikih dejanj. Ne, to bo čas, ki bo osvetlil majhna dejanja zvestobe: "Dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest. Vstopi v veselje svojega gospodarja!"
p. Stane

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

SLOVENSKA DRŽAVNA HIMNA - ZDRAVLJICA
Letos obhajamo 100. obletnico uglasbitve slovenske državne himne Zdravljice. Avtor besedila je, kot je večini znano, France Prešeren. Manj znane pa so okoliščine v katerih naj bi besedilo nastalo.
Podnanoški vikar, vinski strokovnjak, kemik in zgodovinar Matija Vrtovec je veliko pisal za takrat osrednji slovenski časopis Kmetijske in rokodelske novice. Že v tretji številki tega časopisa je leta 1843 v svoji hvalnici vinski trti direktno naprosil prvega pevca med njimi (Franceta Prešerna), da bi spisal kakšno boljšo hvalo vinski trti. Prešeren mu je odgovoril s svojo hvalnico - Zdravljico, ki jo je zložil jeseni 1844. V verze Zdravljice je položil »svoje misli o slovenstvu, slovanstvu in človečanstvu«, zato Zdravljica dolgo ni bila objavljena. V času marčne revolucije 1848 pa so politične spremembe omogočile, da je prvič izšla in sicer v Bleiweisovih novicah in v Kranjski čbelici. To je bil zadnji pesnikov nastop v javnosti.
60 let kasneje je Zdravljica dobila nove razsežnosti. Leta 1905 jo je kot prvi uglasbil podnanoški rojak in velik skladatelj Stanko Premrl. Med študijskimi počitnicami se mu je pri delu v trgovini na Lozicah v Vipavski dolini, kjer je pomagal sorodnikom, utrnila zamisel za uglasbitev Prešernove Zdravljice. Začeto delo je nato v jeseni, ko je nadaljeval študij na Dunaju, dokončal. Uglasbil jo je za mešani in moški zbor. Premrlova Zdravljica je bila prvič objavljena v reviji Novi akordi leta 1906. Zdravljica je po njegovi uglasbitvi doživela še 18 drugih.
Komponirali so jo tako priznani in znani skladatelji kot so: Ubald Vrabec, Benjamin Ipavec, Maks Pirnik, Davorin Jenko, Vinko Vodopivec in Lucijan Marija Škerjanc. Med njimi je najimenitnejše mesto zasedla prav Premrlova uglasbitev, ki je že v času majniške deklaracije »užgala do plamena, kjerkoli se je oglasila.«
Že v času Socialistične republike Slovenije v okviru Jugoslavije, so pristojni iskali takratnemu času primerno himno. Na izboru za slovensko himno so bile leta 1972 predlagane tri skladbe: »Naprej zastava slave« Davorina Jenka (besedilo Simon Jenko), »Naša pesem« Marjana Kozine (besedilo Mile Klopčič) in Premrlova ter Prešernova Zdravljica. Iskanje primernega besedila in napeva pa ni tako kmalu prineslo rezultata. Ustavna dopolnila ustave iz leta 1974, ki so bila sprejeta leta 1989 pa so že uveljavila razpoloženje slovenskega naroda, ki se je vse bolj nagibalo v prid Zdravljici. V dopolnilu XII je bilo določeno, da je himna takrat še Socialistične republike Slovenije Zdravljica. Podrobnejša določila o himni so bila sprejeta leta 1990, tik pred spremembo političnega sistema v Sloveniji. Zakon o himni že takrat navaja, da je besedilo himne sedma kitica Prešernove Zdravljice ter da je melodija iz istoimenske Premrlove zborovske skladbe. Ta odločitev je bila potrjena tudi z ustavo samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ki je bila sprejeta konec leta 1991.
Monika Kovačič

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

ZAKAJ JE JEZUS NAGNAL TRGOVCE IZ TEMPLJA?
Neizbežno se nam približuje čas, ko izbruhne ena najobsežnejših epidemij našega časa nakupovalna mrzlica.
Pojav prerašča v bolezen odvisnosti, pravo razvratnost. Kakor vsaka druga zasvojenost ponuja užitek, umik od vsakdanjih skrbi, a jih hkrati poglablja, ne osrečuje in ne poteši notranjega človeka.
Ob tem vidim dve sliki:
Najprej bližnjo...
Nakupovalni blišč v grdih stavbah raznih »najboljših sosedov«, ki rastejo kakor plevel, na površinah, kjer je nekoč uspevalo žito... Črede, ki norijo, zapravljajo, se nažirajo, se obdajajo z nepotrebnimi stvarmi in se zaganjajo kakor ovce v ogrado. »Solata« po nabiralnikih, ki vzgaja obsedenega potrošnika in daljnosežno uničuje gozdove, brez katerih se bo življenje na Zemlji končalo. Otroci, ki se šopirijo z modnimi oblačili, se mečejo ob tla po trgovinah in tulijo pred televizorjem.
In potem sliko, ob kateri si lahko pokrijem oči in si rečem: »Ni, ni!« ...
Neki drugi, revni otroci, ki garajo za naše udobje, si kvarijo zdravje zaradi golega preživetja. V tovarnah brez čistilnih naprav, ki uničujejo planet z druge strani, tako da nam s plašnicami ni treba gledati v tisto smer...
In kaj me ob tem najbolj zbode? Da se ob poplavi trgovske nesnage pojavi ponudba katoliškega časopisa! Veliko nagradno žrebanje! Bogate nagrade! Avto, pralni, sušilni stroj, televizor...! Sto nagrad! Ponudbo lahko slišimo pri oznanilih, ob koncu bogoslužja...
Mar ni Jezus nagnal trgovce iz templja?
Nataša Konc Lorenzutti, Osek

NAKUPOVALNA BOLEZEN
Na Hrvaškem so raziskovali, kako je pri njih z nakupovalno boleznijo. Več kot 80.000 ljudi trpi na Hrvaškem zaradi bolezni nenadzorovanega kupovanja, kar se konča s finančnim in večkrat tudi z duševnim zlomom. Nakupovalna odvisnost je pogostejša pri ženskah, kar pa ne pomeni, da se ne prime tudi moških. Bolezen se pokaže tedaj, ko ljudje kupujemo, ne da bi gledali na potrebe in na denarne možnosti. Nakupovalna bolezen se poraja kot izhod iz neke vrste življenjske praznine.
Nakupovanje je odvisnike kot notranje olajšanje, čemur sledi potem nezadovoljstvo in tudi očitek vesti. Zaradi tega ljudje zapadejo v depresijo ter se jih loti nesorazmeren apetit ali zavračanje hrane.
Bolezen skušajo zdraviti z antidepresivi. Najbolje pa je pravočasno dati sebe in nakupovanje pod kontrolo pameti. Za začetek tako, da ne nakupujemo na nedeljo in da ne hodimo v trgovino takrat, ko se nimamo kam dati.
(Prim. Delo, 7. nov. 2005, str. 10)

NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO (4)

DUH ČASA
Značilno je, da se je pojav postmodernizma začel prav v arhitekturi, s knjigo iz leta 1972, ki ima pomenljiv naslov: Learning from Las Vegas. Knjiga je delo ameriškega arhitekta in teoretika Roberta Venturija (soavtorja: Denise Scott Brown in Steven Izenour)
Termin postmodernizem je uvedel kasneje Charls Jencks s knjigo The Language of Post-moderen Architecture (1977). S kultno Lyotardjevo knjigo La Condition post-moderne (1979) se je razprava prestavila na področje filozofije in dobila planetarne razsežnosti.
Venturi iz analaze Las Vegasa izpelje temelje za svojo arhitekturno produkcijo. Geslo moderne, da forma sledi funkciji ovrže v prid simbolom, ki preglasijo formo. Direktno sporočilo: TO JE HIŠA, prevlada nad hišo samo. Kičaste, populistične zgradbe casinojev Las Vegasa zoperstavi intelektualističnim, abstraktnim, geometrijskim formam moderne arhitekture. Nasproti Loosovi opredelitvi, da je ornament zločin, Venturi povzdigne v najvišjo vrednoto ornament, znak, simbol, dekoracijo. Adolfu Loosu se zdi tetoviranje, okraševanje telesa primitivno, regresija. Ne smemo se čuditi, če je zadnje čase tetoviranje v veliki modi.
Moderna arhitektura je etična, postmoderna je estetična. Estetika zmaga nad etiko.
Postmodernizem je z estetizacijo Auschwitza vnesel etični relativizem. Razlike med Dobrim in Zlim ni več. Vse zgodbe so enakovredne. Velikih začetnic ni več. Zabrisan je izkoriščevalski princip multinacionalk. Postmodernizem ni nič drugega kot kulturna logika poznega kapitalizma (F. Jameson), v katerem adidaske teledirigirajo željo najstnika zahodne poloble, proizvajajo pa jih naj
stniki v zakotjih vzhodne poloble. Globalizacija je le globalizacija izkoriščanja. Kapital nima mej in moralnih predsodkov, gre tja, kjer je profit največji in se najhitreje oplaja. Igralnice in hazard se množično selijo na Internet.
LE ZLO JE NOVICA
Ko informacije potekajo s svetlobno hitrostjo, se uresniči McLuhanova globalna vas. Nesrečo, ki se je zgodila v Mongoliji, doživljamo, kot da bi se zgodila v sosednji ulici. Prav ta istočasnost, hkratnost v realnem času relativizira in nevtralizira vsakršno iskreno sočustvovanje. Le negativno, Zlo, vzpostavlja atraktivno informacijo, postaja Zemlja, Hudičev planet. Le Zlo je zanimiva novica. Večja ko je katastrofa, atraktivnejša je novica. Vrednost novice se meri v hektolitrih prelite krvi. Ker je medij masaža (McLuhan), smo že tako zmasirani in naravnani, da nas nič več ne prizadene, čakamo samo še tisto zadnjo novico: vesoljni potop. No limits, Extreme, Guinessova knjiga, Hero for one day, to so slogani, ki jih vsiljujejo množični mediji. Pričajo pa o totalni brezvrednosti človeškega življenja. Življenje je brez vrednosti, če ga ne postavimo na kocko. Ta fatalistični odnos do svetosti življenja je, vsaj kaže se tako, postal del naše balkanske nacionalne biti.
Če je svet okrog nas tak, kot je, kaj je potem narobe z igralništvom? Kaj je to takega, nad čimer bi se bilo potrebno zamisliti ali zgražati? Saj je vendar vse tako lepo urejeno: sveže zelenice pred bleščečimi zgradbami casinojev in toliko raznobarvnih lučk, poplesajoča nasmejana dekleta in sproščeni fantje.
Vinko Torkar

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SPOROČILO IZ KÖLNA 11. DEL

Po srečanju z nemškim predsednikom Horstom Köhlerjem je papež Benedikt XVI. odšel v sinagogo v Kölnu. Tam so »nemškega papeža« pričakali rabin in trije predsedniki židovske skupnosti, ki je najstarejša v Nemčiji. Najprej so šli v prvo nadstropje, kjer je »Dvorana spomina« in se v njej spominjajo milijonov žrtev, še posebej mučencev iz skupnosti v Kölnu. Po kratki molitvi, je papež odšel v sinagogo, kjer so ga pozdravili eden od predsednikov Michael Rado in rabin Netanel Teitelbaum. V svojem nagovoru se je sveti oče zavzel za izboljšanje odnosov z židovskim ljudstvom, ko je poudaril poseben pomen odločilnih korakov papeža Janeza Pavla II. na tej poti zbliževanja. Zgodovina odnosov med židovsko in krščansko skupnostjo je dolga in zelo komple
ksna. Bila so obdobja dobrega sodelovanja, prišlo pa je tudi do preganjanja Judov v Kölnu leta 1424. V dvajsetem stoletju se je zgodilo najmračnejše obdobje evropske zgodovine z izbruhom novopoganske rasne ideologije, kar je privedlo do tega, da je država načrtovala in tudi dejansko uresničevala iztrebljanje evropskega židovstva, ki ga poznamo z imenom Shoah. »Prav zato, ker niso priznavali Božje svetosti, so izničili tudi svetost človeškega življenja«, je rekel papež in spomnil, da je samo v Kölnu poimensko znanih 7.000 židovskih žrtev. Več milijonov Židov je bilo ubitih v zbirnih taboriščih, v plinskih celicah. To je bila »skrivnost zla«, kakor je ob 60. obletnici osvoboditve Auschwitza povedal Janez Pavel II.

OBISK V MOSKVI

S sveto mašo v katoliški katedrali v Moskvi je nadškof Giovanni Lajolo, tajnik v Državnem tajništvu za odnose z državami, včeraj zaključil obisk v Rusiji. V štirih dneh, ki jih je preživel v Rusiji, je imel vrsto srečanj diplomatskega in ekumenskega značaja. S tem slavjem so istočasno zaključili leto, posvečeno evharistiji ter evharistični kongres nadškofije Matere Božje. »Naj bo evharistija znamenje upanja, tiste kreposti, ki teži k pravi prihodnosti, luči in dovršenosti, ki ne pozna zatona«, je v nagovoru povedal nadškof Lajolo.
»Evharistija nas napolnjuje z ljubeznijo, ki edina more utešiti lakoto in žejo v našem, vedno romarskem srcu. Kristjan, romar nikoli ne hodi osamljen, ampak v družbi z Jezusom Kristusom., ki je vedno z nami, vse dni našega življenja. Evharistija ima veliko družbeno vrednost, ker ustvarja skupnost vernih. Poleg tega vabi k pričevanju in poslanstvu, je sodelovanje v velikem in radostnem oznanilu o resnici, ki spreminja človekovo življenje in vodi v karitativno delovanje«, je med drugim povedal nadškof Giovanni Lajolo.
Aleš Rupnik

Martinovalec
Pepe je že od zgodnjega poldneva v gostilni. Zunaj je mrak.
"Pepe, bliža se nevihta", pravi gostilničar.
"Kakšna nevihta, ko pa je bilo ves dan sonce in je čisto jasno!" odvrne Pepe.
"To že," reče gostilničar, "ampak po cesti gre tvoja žena!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

KAPELA
ZAČETEK PRIPRAVE NA BIRMO
Veroučenci 7. in 8. razreda (devetletke) so pričeli včeraj v cerkvi Kristusa Odrešenika dveletno pripravo na birmo. Začetek priprave v župniji bo prihodnjo nedeljo pri maši ob 18. uri, ko bodo prejeli sveta pisma. Ta dan pričnejo tudi s srečanji v birmanskih skupinah. Podrobnosti smo se s starši kandidatov za birmo dogovorili na našem srečanju. Birmanci, njihovi starši in animatorji se priporočajo v molitev, da bi priprava rodila sadove v dušah teh mladih kristjanov.
MARIJA ROMARICA
Tudi letos bo v adventnem času domove obiskovala »Marija Romarica«. Na oglasni deski zadaj je tabela. Tisti, ki jo želite »pogostiti« z dnevom molitve, se vpišite!
DAR ZAHVALNE NEDELJE
Na zahvalno nedeljo smo za potrebe škofije darovali 86.380 SIT. Za vaš dar se Vam je že zahvalil g. škof v svojem pismu.

KRISTUS ODREŠENIK
KRISTUS KRALJ
V veži je spored češčenja Svetega Rešnjega Telesa. Ta dan gremo v cerkev najmanj dvakrat, da izkažemo hvaležnost Kristusu Kralju za njegovo zakramentalno navzočnost, pa tudi svojo pripadnost župniji Kristusa Odrešenika.
SKUPNO ČEŠČENJE
Od 15:00 do 16:30 bo skupno češčenje pod vodstvom p. Tomaža Podobnika ob sklepu evharističnega leta. Ob 16:30 bodo sledile litanije Srca Jezusovega. Ob 17:00 bo vodil g. škof Metod sklepno mašo, med katero bo birmancem blagoslovil Sveto pismo in jim ga simbolično izročil. Po maši se zberemo ob g. škofu v kletni dvorani s pevci in bogoslužnimi sodelavci. Na praznik ni maše ob 19:00.
SPOVEDOVANJE
Pred praznikom bo na voljo spovednik v četrtek, petek in soboto, vsak večer od 16:30 do večerne maše.
BIRMANCI
Danes se s starši birmancev pogovarjamo o korakih pri uvajanju birmancev, ki jih bomo naredili v tem delovnem letu, o glavnih terminih, o pripravljenem gradivu, ki ga dobijo na današnjem srečanju za takoimenovani božični krog srečanj.
SVETI KRST
Na zahvalno nedeljo, 6. t.m., so bili krščeni: Grega Ahlin, sin Sama in Mirande Beguš; Jerneja Badalič, hči Branka in Patricije Ferjančič; Luka Majie, sin Nediljka in Iris Kuzmin; Patrik Štrukelj, sin Aljaža in Nastje Uranič. Naj jih spremlja Božji blagoslov!
ZAHVALNA NEDELJA 2005
Na zahvalno nedeljo smo zbrali 193.690 SIT, kar je dar za gradnjo in vzdrževanje zgradb v naši škofiji. Naj Bog poplača s svojim blagoslovom vsakega darovalca in darovalko!

KROMBERK
KRST
V nedeljo, 6. novembra, sta zakonca z Grajske ceste Winkler Benjamin in Andreja prinesla h krstu 3. hčerko Tjašo. Na praznik Kristusa Kralja, 20. novembra, je prejela sveti krst tudi Dalila Adelajda, hči Miralema Šahmana in Loredane Humar. Naše iskrene čestitke. Gospod Jezus Kristus, po krstu in birmi ju napravi za zvesti učenki in pričevalki evangelija.
NABIRKA
Za misijone ste darovali 30.000. »Reveže boste vedno imeli med seboj«(Jezus).Bog plačaj.

OSEK
ZAHVALA
vsem, ki štev minulih cerkvenih praznikih in spominskih dneh kaj pripravili, prihajali, pomagali in sodelovali, prepevali in pritrkavali, krasili, darovali...
Hvala za nabirke: v septembru za semenišče 20.200 SIT, v oktobru za misijone 30.750 SIT, na zahvalno nedeljo 23.000 SIT in na farni praznik pri ofru za cerkvene potrebe.
HVALA duhovnikoma iz Solkana za pomoč 1. in 2. novembra in g. patru s Svete Gore za vodenje slovesnosti v čast sv. Martinu! Hvaležni smo piscem dobrih člankov v prilogi ZNAMENJA, ker pojasnjujejo nevarna dogajanja v sodobni družbi.
DRUŽINSKA MAŠA
bo v sredo, 16. novembra ob 17. uri, za starše in veroučence 3. in 4. razreda. Pridite!

SOLKAN
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
V nedeljo 20. novembra se potrudimo za udeležbo pri prazničnem bogoslužju ob 10:00 ali 18:00. Rezervirajmo si še pol ure za obisk Jezusa v cerkvi ob celodnevnem češčenju po tem razporedu:
11:00 možje; 11:45 mladi in 9. r. (9);
12:30 kdor more;
14:00 Jezusova mala šola, 1. r. in 2. r (9) s starši;
14:30   3. r. (9) in 3. r. (8) s starši;
15:00   4. r. in 5. r. (8) s starši;
15.30   birmanci 2007 s starši;
16:00   žene;
17:00   pevci;
17:30   sklep.
KRST
22.10. je bil krščen Jakob Saksida. Veselimo se s starši, Jakobu pa voščimo, da bi odrasel v dobrega Jezusovega učenca po vzoru svojega krstnega zavetnika.
NAŠI RAJNI
5. novembra je Gospodar življenja poklical 58-letnega Branka Goloba, Valentinčičeva 26. naj mu podari večen mir in domačim tolažbo vere!

ŠEMPAS
BIRMANCI
V nedeljo, 20. novembra, na praznik Kristusa Kralja se bodo pri maši predstavili birmanci letnika 2007. Ob koncu maše bomo blagoslovili Sveta pisma, ki bodo birmance spremljala na njihovi poti priprave in so dar staršev. Že sedaj smo povabljeni, da birmance (31) vključimo v naše molitve. Z animatorji birmanskih skupin se srečamo v petek, 18. novembra ob 19:00.
ZAHVALNA NEDELJA
Vaš dar na zahvalno nedeljo je bil 54.306 SIT. Namenjamo ga za Dijaški dom v Vipavi. Bog povrni. Ob nedelji sv. Martina lahko poravnate vaše obveznosti do župnije.
KARITAS
Srečanje članic in sodelavk Karitas imamo v torek, 15. novembra ob 18:30.
ADVENT PRI NAS DOMA
povabljeni ste, da se vpišete za obisk Svetogorske podobe.

»Veliko ljudi me prosi, naj jim govorim o nebesih in posmrtnem življenju. Včasih se ob tej prošnji nasmehnem, ker ne vem več kakor oni. Ko pa me je neki mlad človek vprašal, če se veselim, da bom združen z Bogom in z vsemi, ki so šli pred, menoj, sem se navezal na nekaj, kar sem že prej povedal v tej knjigi. Prvikrat, ko sem z mamo in sestro potoval v domovino svojih staršev v Tonadico di Pnimiero v severni Italiji, sem čutil, da sem, tam, že nekoč bil. Po letih gledanja maminih albumov sem poznal gore, pokrajino, hiše, ljudi. Kakor hitro smo prišli v dolino, sem rekel: «Moj Bog, ta kraj poznam. Doma sem. » Tako tudi mislim, da bo prehod iz trga življenja v večno življenje nekaj podobnega. Doma bom.«
Chikaški kardinal J. Bernardin; Dan miru, Ognjišče 2004

VEČERI ZA RAZPOROČENE
so na Sveti Gori v Duhovno izobraževalnem središču TAU (obnovljeni prostori zgornje postaje žičnice) vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. V mesecu novembru je to nedelja, 13. in 27., ob 18. uri. Srečanja so v pomoč razvezanim, ki se želijo srečati s sabo in z razvezo, ki potrebujejo pomoč in razumevanje... Več informacij dobite na telefonski številki 041 862 469.