LETNIK V I

ŠTEVILKA:9

31. NAVADNA  NEDELJA

30. OKTOBER 2005

 

ARHIV_LETNIK VI

 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI

KAJ NAJ POČNEM NA VSE SVETE PRI GROBU
Na 1. november bomo šli vsaj k enemu grobu. Poskušajmo se tam zaustaviti in našemu postanku dati čim večjo vsebino.
Vsaj za trenutek umolknimo in prisluhnimo govorici stvari, ki bodo pred nami. Prezrimo tisto, kar bi nam te stvari s svojo zunanjostjo hotele povedati o naši bahavosti. Odprimo globlja čutila. Začudeni bomo ugotavljali, kako nam govorijo še o nečem drugem, saj so vse znamenja, ki nekam kažejo, ki označujejo neizmeren nevidni svet.
Cvetice. Spomnile nas bodo na prerokove besede: »Cvetica ovene, beseda našega Boga pa obstane na veke.« Ta beseda je vsemogočna. Enkrat bo mrtve, ki počivajo v grobu, obudila k neminljivemu življenju.
Sveče. Sveča živi, ko umira, ko samo sebe použiva. Sveča na grobu govori o Kristusu, ki je bil luč v življenju naših dragih in je njihova luč še bolj sedaj. Zanje molimo: »Večna luč naj jim sveti.«
Križ. Lesen ali kamnit. »O sveti križ, na grobu pot nam kažeš ti k nebeški domovini.« Križ na grobu nam govori o Jezusovi smrti, a tudi o njegovem vstajenju, o trpljenju in smrti naših dragih, a tudi o njihovem poveličanju.
Imena, vklesana na spomeniku. Naj tiste trenutke oživijo, saj označujejo osebe, katerih imena so zapisana »na obe dlani« Boga, še bolj pa v njegovem srcu. Pustimo, naj nam naši dragi ponovno spregovorijo. Njihove besede, izrečene v času zemeljskega življenja, so za nas oporoka, popotnica, od katere sedaj živimo.
Tudi mi jim polni hvaležnosti povejmo, da naša ljubezen do njih ni umrla... Naj bo naša hvaležna ljubezen do naših rajnih čim bolj Božja. Naj bo potopljena v Boga. Naj bo zato tudi v obliki iskrene in žive molitve. Osebne in skupne. Skupne s tistimi ob grobu in skupne z vsemi tistimi, ki se z duhovnikom zberejo ob križu na pokopališču.
Vinko Paljk

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

PRAZGODOVINSKA SVETIŠČA V POSOČJU IN NA KRASU (2)

Zakladni zakopi s Kanalskega vrha, iz Kovačeve jame pri Robiču in Grgarja so bili zakopani naenkrat. Imetnika, lastnika na skrivaj zakopanega blaga je v takšno dejanje lahko prisilila trenutna nuja, morda preteča nevarnost, če je bil potujoči trgovec ali obrtnik. Lahko pa si je, morda v trenutkih velike notranje stiske, z zakopom na zato posebej primernih mestih zakopavalec želel z votivnim, priprošenjskim darom obrniti k svojemu Bogu. Posebej v primeru s Kanalskega vrha s kar velikim in dragocenim premoženjem, saj je tamkajšni depo vseboval 200 predmetov (sekire, nakit) in tudi 25 kg bronaste, predelavi namenjene taline. Tu se tehtnica bolj nagiba v prid potujočemu obrtniku in njegovi metalurški dejavnosti in hkrati trgovski žilici.
Povsem drugačna pa sta depoja-zaklada v Mušji jami in na Markovem hribu pri Šempetru. V Mušji jami, ki je 50 metrov globoko navpično brezno v sistemu Škocjanskih jam so arheologi našli kar 600 predmetov bronasto in železno obrambno in napadalno orožje (čelade, golenice, meče, bojne sekire, sulice) ter bronaste posode. Vse to je bilo namenoma vrženo skozi ozko odprtino v mračno, srhljivo in skrivnostno notranjost brezna, ki je takrat in še dolgo potem ostala neoskrunjena. Celo tisočletje, najbolj zgoščeno pa med 12. in 8. stoletjem pr. Kr., najmlajši predmeti pa so celo rimskodobni, so jih popotniki ali kar romarji od blizu in daleč prinašali na ta, zanje posvečeni kraj in jih kot votivne darove pobožno namenili podzemnim božanstvom. Kot priprošnjo ali zahvalo. Še preden pa so jih prepustili temini brezna so jih obredno posvetili v ognju, jih razlomili in razkosali.
Podobno sveto mesto je bilo v istem času tudi na Markovem hribu nad Šempetrom. Tudi sem so med 13. in 6. stoletjem pr. Kr., torej v času kar dveh prazgodovinskih obdobij in dveh različnih civilizacijskih naravnanosti, proti koncu bronaste in na začetkih železne dobe, ljudje z vseh vetrov prinašali darove svojim božanstvo. Tudi tu najbrž z enakimi nameni kot še dandanes. Za razliko od Mušje jame so bili darovi na Markovem hribu shranjeni v lončenih posodah, kar je razumeti kot svetiščni zaklad, nekakšno zakladnico, kakršne so bile v navadi v bližnjem italskem in starogrškem egejskem svetu. Medtem ko je depo v Mušji jami dočakal arheloge nedotaknjen, pa ga je na Markovem hribu razkril v enem tamkajšnjih vinogradov leta 1867 zemeljski plaz. Tedanje vesti in poročila govorijo kar o štirih stotih predmetov orožju, orodju, nakitu, kalupih in livarskih ingotih. Večina jih je bila, žal, pretopljenih v goriški topilnici, le 61 se jih je ohranilo in ti so dandanes v muzejih od Rima pa vse do Dunaja.
Drago Svoljšak
.

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

NI VSE ZLATO, KAR ZLATIJO...

V ponedeljek 24. okt. je Mestni občinski svet poslušal zaključke raziskave, ki je bila omenjena v prejšnjih Oznanilih, o igralništvu v našem okolju.
Prvi so imeli besedo tisti, ki bi jo morali imeti zadnji. Spregovorili so ekonomisti (iz Ljubljane seveda) in povedali svoje. Na tem mestu povzemam nekatere njihove ugotovitve v zvezi z posledicami, ki jih v naše okolje prinaša igralništvo. Citiram:
1. Igralništvo ni vplivalo na povečanje kriminalnih dejanj, posamezna kriminalna dejanja so se celo zmanjšala. Število obravnavanih kaznivih dejanj na 1000 prebivalcev je praktično v vseh kategorijah manjše kot v ostalih območjih v Sloveniji.
2. Zaznati je edino povečanje nasilja, ki sicer ni statistično večje kot v ostalih občinah.
3. Na tem področju je dejansko nekoliko več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, ki pa jih pristojni strokovnjaki ne povezujejo z igralništvom, temveč z drugimi dejavniki (bližina meje ipd.).
4. Anketa med prebivalstvom je pokazala, da dva do štiri odstotke odraslega prebivalstva v občini redno obiskuje igralnice in igralne salone. (Uradni statistični podatki o številu odvisnikov od iger ne obstajajo!)
5. Število ločitev v Mestni občini Nova Gorica (MO NG) sicer narašča, vendar ne odstopa od slovenskega povprečja.
6. V povprečju je proračun MO NG na prebivalca za 13% večji od povprečja ostalih mestnih občin.
7. BDP (bruto družbeni proizvod) na prebivalca ne odstopa od povprečja v državi.
8. Brezposelnost na novogoriškem območju je med najnižjimi v Sloveniji, povprečne plače pa zaostajajo le za Ljubljano.
Zaključili so takole: »... Razvoj igralništva ima prevladujoče pozitivne učinke.« ... in mnogi izvoljeni predstavniki ljudstva so bili v ponedeljek »pozitivno presenečeni«.
Mi pa nismo vsega verjeli »dohtarjem« iz Ljubljane:
-           Kdaj se bomo pogovarjali o tem, koliko brezposelnosti rešuje Italija?
-           In zaenkrat pripomba  samo k točki 1.: Statistične  informacije nam govorijo o Mladoletnih osebah, ki sta jim bila izrečena vzgojni ukrep ali kazen na 10.000 prebivalcev po statističnih regijah v letu 2004: številka 219/2005 ( na spletni strani: http://www.stat.si/tema_demografsko_kriminaliteta_asp):

diag-1
Ni vse tako svetlo, kot nas prepričujejo.
Tomaž Torkar

NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO (2)

DOBITEK
Nova Gorica po tedanji zakonodaji ni izpolnjevala pogojev za odpiranje igralnic, saj ni imela tolikšnega turističnega obiska in nočitev, kot so bili predpisani. Najprej je bil odprt Roulette salon z igralnimi avtomati kot podružnica portoroške igralnice.
Tedanji protagonisti so bolj po naključju kot zavestno naleteli na zlato jamo. Zvrtali so luknjo, in iz nje je brizgnila nafta. Teren za kockanje je bil tako rekoč pripravljen. Bližina meje in Italijani, ki so bili že umsko determinirani za igre na srečo. Berlusconijev televizijski imperij jih je že dodobra zmasiral. Psihološko ozadje je bilo pripravljeno. Potrebno je bilo le postaviti rulete in igralne avtomate pa so prihrumele trume, željne iger in sreče. Vse je steklo samodejno, saj je bil teren že prej pripravljen. Če ti televizija dan za dnem masira podzavest in dopoveduje, da je življenje lahkotna igra, le kanček sreče moraš imeti in uganiti, koliko fižolčkov je v stroku... pa se ti usujejo kupi denarja; samo da poiščeš najbližji igralni avtomat ali ruleto. Če dovolj časa igraš, se ti slejkoprej vsuje kup žvenketajočih žetonov. In si bogat.
Berlusconi je pravi oče igralništva na Goriškem. V krščanski Italiji tak veliki met ni bil mogoč. Zlahka pa je šlo v komunistični in vedno bolj sebični Sloveniji. In če denar zapravljajo sosedje, tujci, se to nas nič ne tiče, ožeti jih je potrebno do kosti. Prav jim bodi, saj po našem splošnem prepričanju niso vredni drugega.
Veliko anket in raziskav v zadnjem času potrjuje sebično, da ne rečemo kar rasistično naravnanost Slovencev. Visoko mnenje, ki ga imamo o samih sebi, se spreobrača v nič kaj prijetno podobo. Da smo pošteni, delavni, prijazni, dobri itd., izhaja predvsem iz tega, ker nismo imeli priložnosti krasti...
Odnos do sosedov, do Italijanov, naj bi bil zgodovinsko utemeljen. Igralništvo ob meji in ožemanje hazarda željnih sosedov je le neke vrste Kitajčkovo maščevanje za zgodovinske krivice, ki so se nam dogajale med obema vojnama in za agresijo v drugi vojni.
Nikoli pa si nismo zastavili vprašanja, kako bi se mi obnašali, če bi bili velika nacija in če bi bili v podobnem položaju. Fašizem, danes vemo to iz podobne lastne izkušnje, ni bil sovražen le do Slovencev, temveč tudi do vseh naprednih Italijanov, ki so mislili drugače. In prav tako, kakor ne moremo vzpostaviti uravnoteženega odnosa do lastne preteklosti, ko smo si krivice delali sami, ne moremo udejanjiti sprave s sosedi.
Celotno nacijo enačimo z zagrizenimi fašisti. Mar ni tudi nas petdeset let obvladovala peščica komunistov?
Dokler se sesuvajo družine sosedov, dokler hodijo tuje matere z otroki v jutranjih urah iskat očete, ki zapravljajo premoženje v novogoriških igralnicah, se nas to ne dotika. Še privoščimo jim, prav jim bodi, če so toliko nori. Nihče jih ne sili. Prostovoljno zapravljajo denar.
Zdaj smo na vrsti mi.

Vinko Torkar

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SPOROČILO IZ KÖLNA 9. DEL
V petek, 19. avgusta popoldne, se je papež Benedikt XVI. v cerkvi sv. Pantaleona srečal z bogoslovci. Po molitvi večernic in pričevanjih bogoslovca, duhovnika in škofa, je sveti oče v nagovoru povedal, da je z velikim veseljem pričakoval to srečanje, na katerem želi izpostaviti izziv poklicanosti, ki mora med mladimi najti posebno mesto. V nagovoru v več jezikih je papež mlade kandidate za duhovništvo opozoril, da čas, ki ga preživljajo v semenišču najprej namenijo izobraževanju in preverjanju svoje poklicanosti, ki zaobjema intelektualno in duhovno rast ter kulturno oblikovanje osebnosti. »Semenišče je čas hoje, iskanja in predvsem odkrivanja Kristusa« je rekel papež in bogoslovce povabil, naj bodo kakor trije modri z vzhoda: »Kristus naj vam bo vse!«. Tako jih je spodbudil, naj Jezusu darujejo vse, kar jim je najdragocenejše: zlato svoje svobode, kadilo svoje goreče molitve in miro svoje najgloblje ljubezni. Samo tako ga bodo mogli, po dobri pripravi, oznaniti vsem ljudem, h katerim bodo poslani. Več kot tisoč mladih katoličanov iz Bagdada, pripadniki različnih obredov in več mladih pravoslavne vere so se zbrali v tamkajšnji katedrali in v duhu povezanosti s papežem Benediktom XVI. ter množico mladih proslavili svoj »Dan mladih«. Papežu so preko apostolskega nuncija v Iraku, msgr. Filonija poslali sporočilo, v katerem so zapisali: »Tudi mi, mladi kristjani iz Bagdada želimo v molitvi, premišljevanju in veselem praznovanju obhajati letošnji Svetovni dan mladih. Tudi mi smo se zbrali, da bi spoznali Gospoda in se vprašali, kaj On želi od nas v tem tako težkem trenutku za našo deželo in za nas. Spremlja nas Jezusova spodbuda: »Pogum, ne bojte se!«, kakor ste ga sveti oče ob začetku Vašega služenja ponovno položili pred nas. Kakor želimo, da naš iskreni pozdrav pride do mladih v Kölnu, tudi mi Vašo svetost prosimo za apostolski blagoslov. Tako bomo duhovno povezani spremljali slavja v Kölnu. Mladi udeleženci »Dneva mladih« v Bagdadu.«
RAZMAH VERSKE LITERATURE

Izvolitev kardinala Josepha Ratzin-gerja za vodtitelja katoliške Cerkve je prinesel nove spodbude na področju verske literature, je ob Frankfurtskem knjižnem sejmu povedal novi urednik krščanske založniške hiše »Herder« iz Freiburga, Manuel Herder. Dodal je, da se je v javnosti povečalo zanimanje za versko literaturo in tematiko. Prav zaradi tega v njihovi založniški hiši poudarjajo, kako je nujno, da teologi znajo odgovoriti tudi na zelo pomembne družbene teme, kakor je vprašanje evropske identitete ter pravičnosti v globaliziranem svetu. Založniki verske literature so še posebej veseli, ker zaradi porasta uporabe novih medijev, zanimanje za branje knjig ni upadlo, je rekel urednik založbe »Herder«.
Aleš Rupnik
Oče in sin
Po žrebanju lota na TV se oče jezi: "Človek bi ponorel! Spet niti ena številka ni bila prava!"
"Potolaži se, ati," mu pravi sinko, "meni se že več tednov dogaja prav isto pri matematiki, pa se nič ne jezim!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

 

KAPELA
VSI SVETI Svete maše so po nedeljskem sporedu (večerna ob 18:00). Pred večerno mašo bomo za naše pokojne ob 17:30 zmolili en del rožnega venca, po maši pa še druga dva. Molitve na pokopališču v Stari Gori pričnemo z rožnim vencem ob 14:40, ob 15:00 uri pa bo kratko bogoslužje in blagoslov grobov.
SPOMIN VERNIH RAJNIH Svete maše so po prazničnem urniku (večerna ob 19:00). Za naše rajne bomo ob 18:30 zmolili en del rožnega venca, po maši pa še druga dva.
NOVEMBRSKE VEČERNE MAŠE Novembrske kuverte z imeni vaših pokojnih čimprej oddajte v nabiralnik, da bodo ves mesec november deležni milosti naših molitev in daritve svete maše.
DAR ZA MISIJONE Hvala za vaš dar za misijone na misijonsko nedeljo: 167.810 SIT.
NAŠI RAJNI V ponedeljek, 24. oktobra, smo v Šempasu pokopali Celestino Fornazarič (97) iz Nove Gorice. Naj počiva v miru!
KRISTUS ODREŠENIK
MAŠE
            Vsi sveti Na praznik, 1. novembra, so dopoldanske maše po nedeljskem urniku; večerna maša ta dan odpade.
            Spomin Vernih rajnih Jutranja maša bo 2. novembra ob 7:30 v kapeli na Partizanski in večerna ob 19:00 v cerkvi.
BIRMANCI Srečanje, ki je bilo napovedano za prejšnjo nedeljo, smo prenesli na prihodnjo nedeljo, 6. novembra po maši, ki je ob 9:00.
STARŠI BIRMANCEV Nasvidenje čez 14 dni, takoj po 9. maši.
KRSTI Na misijonsko nedeljo, 23. t.m., so bile krščene: Lea Baskar, hči Mitje in Tjaše Furlan; Lucija Mavri, hči Renata in Andrejke Pavlin ter Zala Saksida, hči Uroša in Marinke Pavlic. Najboljše želje!
MISIJONSKA NEDELJA 2005 Na misijonsko nedeljo smo zbrali za pomoč misijonarjem 183.690,00 sit (lani 166.200,00). V imenu misijonarjev: Bog plačaj!
KROMBERK
NOV URNIK SVETIH MAŠ Med tednom so maše ob 17. uri. Ob nedeljah so bile izglasovane za ob 9. uri.
URNIK BOGOSLUŽJA ZA PRAZNIKE Molitve ob spomeniku vseh padlih v drugi svetovni vojni bomo imeli v ponedeljek, 31. oktobra ob 10. uri Na zapovedani praznik Vseh svetih v torek
bo maša v Kromberku ob 9. uri, v Lokah ob 14. uri in pri Sveti Trojici ob 15:30.
Ob spominu vseh vernih rajnih, v sredo, bo maša pri Sveti Trojici ob 9. uri, v Lokah ob 15:30.uri in v Kromberku ob 17. uri. Blagoslov grobov bo na Vse svete po maši.
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA Vabim vas k maši. V petek po maši bo tudi pol ure češčenja Najsvetejšega. Tako utrjujemo vero in še bolj živimo po Kristusovem nauku.
MOLITVE ZA POKOJNE Sprejemamo vaše prošnje za pokojne.
OSEK
VSI SVETI Prvega novembra je slovesni praznik Vseh svetih, ki so v nebesih, a niso zapisani v svetniškem koledarju. Bili so preprosti ljudje, ki so se trudili za pošteno in krščansko življenje, zato so srečni pri Bogu, Mariji in svetnikih v nebesih. Mnoge smo poznali, z njimi živeli in delali; so naši vzorniki in priprošnjiki pri nebeškem Očetu. Popoldne se bomo na pokopališčih spomnili pokojnih. Bogoslužje za žive in rajne bo v Oseku ob 14:00, v Vitovljah pri sv. Luciji ob 15:00. Drugega novembra se spominjamo vseh vernih rajnih, ki še niso v polni nebeški slavi so v vicah. V ljubezni smo povezani z njimi, zanje molimo, gremo k sveti maši in zanje darujemo obhajilo: Da bi bili sprejeti v večno blaženost pri Bogu. Maša zanje pri sv. Luciji bo ob 17:00 uri, v Oseku pa ob 18:30 uri. V teh dneh nam bo vsak spovednik v določenem času na voljo za spoved.
Nedelja 6. novembra bo zahvalna. Bog stvarnik daje vsemu bivanje, življenje in rast. Hvaležni mu bodimo za vse sadove zemlje, za vse pridelke in dobre uspehe človekovega prizadevanja!

SOLKAN
VSI SVETI Svete maše bodo ob 10:00, 15:00 (na pokopališču) in ob 18:00. Po maši ob 15:00 bo molitev pri križu in blagoslov grobov. Ob 17:30 bo v cerkvi molitev rožnega venca za rajne.
SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH 2. novembra bodo svete maše ob 8:00, ob 15:00 (na pokopališču) in ob 18:00.
VEČERNA MAŠA je od 30. oktobra dalje ob 18:00.
ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM Češčenje Najsvetejšega za duhovne poklice bo po maši.
PRVI PETEK Od 17:30 spoveduje pater s Svete Gore.
ZAHVALNA NEDELJA 6. novembra ste ob 10:00 vabljeni zakonski jubilanti.
NAŠ DAR NA MISIJONSKO NEDELJO je znašal 90.400 SIT. Bog povrni!
ŠEMPAS

VSI SVETI Razpored obredov in molitev na pokopališčih je naslednji:
V Ozeljanu se na pokopališču zberemo v ponedeljek, 31. oktobra ob 16:00. Ob 16:30 bo v cerkvi sveta maša na predvečer praznika Vseh svetih.
V Šempasu je praznična sveta maša 1. novembra ob 10:30. Takoj po maši gremo skupaj na pokopališče, kjer bomo molili za naše rajne.
V Šmihelu bo molitev na pokopališču 1. novembra ob 15:00. K molitvi rožnega venca se v Šempasu in Ozeljanu zberete ob 14:00.
V cerkvi je nabiralnik »ZA RAJNE«. Vabljeni ste, da darujete za svete maše, predvsem za tiste, ki zanje nihče ne moli.
Zahvaljujem se vsem, ki lepo skrbite za du hovniške grobove.
URNIK SVETIH MAŠ S spremembo ure so večerne maše ob 18:00.
VEROUK V tem tednu zaradi praznikov in jesenskih počitnic ni verouka. S srečanji nadaljujemo v ponedeljek, 7. novembra.
PRVI PETEK Na prvi petek ste pol ure pred mašo vabljeni k molitvi v tišini pred Najsvetejšim. Opravili boste lahko sveto spoved.
VAŠI DAROVI Na misijonsko nedeljo smo zbrali 116.914 SIT. Hvala za vaš dar. V nedeljo bodo vaši darovi namenjeni za Dijaški dom v Vipavi.
SVETI KRST V nedeljo, 23. oktobra je zakrament svetega krsta prejela Ela Štrukelj, hči Silvana in
Mateje iz Ozeljana 10a. Ob tem lepem dogodku čestitamo in voščimo predvsem zdravja.
NAŠI RAJNI V Šempasu smo se v petek, 21. oktobra poslovili od Kristine Šebjanič (82) iz Ozeljana 2. Naj počiva v miru.

Je prvi dan novembra, in jesen utira pot zimi...

Chicaške zime so ostre. To je čas umiranja.
Toda mi vemo, da bo kmalu prišla pomlad z vsem svojim novim, življenjem in čudežem.
Čisto jasno je, da spomladi ne bom več živ.
Vendar bom kmalu doživel novo življenje na drugačen način.
Čeprav ne vem, kaj naj pričakujem življenju po smrti, vem, da me bo Bog prav tako kakor  me je poklical, da mu v svojem življenju na zemlji služim po svojih najboljših sposobnostih, zdaj kliče domov.
+ Chicaški kardinal J Bernardin


 OKROŽNI PASTORALNI SVET
Na srečanju 12. septembra smo v zaključnem pogovoru izpostavili problem igralništva. Glede na dejstvo, da na Goriškem (ne samo v Novi Gorici) pripravljajo gradnjo velikega igralniškega kompleksa, moramo vsaj izraziti svoje mnenje, če na razvoj dogodkov ne moremo vplivati. Mogoče tudi ljudje, ki nimajo stika s Cerkvijo, čakajo, da le-ta pove svoje mnenje, sicer bi lahko razumeli, da Cerkev do določenega vprašanja nima odnosa, oziroma je nad tem dvignila roke in se umaknila. V Ameriki so npr. že ugotovili, da je igralništvo tudi finančna izguba, kaj šele izguba vrednot, z vsemi posledicami.
STARŠI PRED KRSTOM SVOJIH OTROK
z Goriškega past. okrožja se zbirajo še na zadnjih srečanjih v tem letu v Solkanu ob petkih ob 19:00.
VEROUK
Zaradi praznikov in jesenskih počitnic ta teden ni verouka. K srečanjem se pričnemo zbirati spet v ponedeljek, 7. novembra.
POPOLNI ODPUSTEK ZA RAJNE
v prvih osmih dneh novembra ob obisku pokopališča in molitvah za rajne; 1. in 2.11. in v nedeljo prej in potem v cerkvah. Pogoj: spoved, obhajilo in molitev po namenu sv. očeta.