LETNIK V I

ŠTEVILKA:8

30. NAVADNA (MISIJONSKA) NEDELJA

23. OKTOBER 2005

 

ARHIV_LETNIK VI

 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI

NOVA MISIJONARSKA NIŠA
Začelo se je že pred leti, ko so v naše kraje prišli prvi črni duhovniki oblečeni v bele srajce s kolarjem. Bili so poslanci, ki naznanjajo novo prihodnost. Lahko jim rečemo, da so misijonarji za Evropo. Misijonar namreč pomeni biti poslan iz enega konca na drugega s prav posebnim namenom: da bi se srečal in bi spregovoril. Brez takšnega osebnega stika misijonar začne hitro propadati in se odtujuje od svoje poklicanosti.
Torej kaj delajo črni duhovniki v belih srajcah tukaj pri nas? Saj je vendar na svetu od vseh verujočih kar 33% kristjanov. Saj vendar nočejo spreobrniti koga iz druge sorodne vere v »našo« - ne tega misijonarji ne delajo. V 10 največjih religij je vključena kar polovica (47.4%) Zemljanov in nobena vera noče rivalstva. Seveda, boste rekli, da moramo gledati na Evropo. Tukaj se prav kmalu pokaže po kaj prihajajo črni misijonarji: med petnajstimi najbolj ateističnimi državami so samo tri izven Evrope in Slovenija je le za las zgrešila uvrstitev med petnajsterico.
Začutili so našo duhovno lakoto, lakoto po srečevanju. Za navidezno trdnostjo ateizma se vedno skriva nemiren duh, ki grabi vse kar mu pride pod roko, hlasta za izviri vode, ki jih vere ponujajo. Želi se napojiti ob bližnjem, a naša družba tega ne ponuja. Tega, kar so prinašali že prvi misijonarji, Jezus in njegovi apostoli: srečanje in pogovor.
Črni duhovniki oblečeni v bele srajce hočejo opravljati naša opravila. Prevzeti nam hočejo naše poslanstvo, ki ga nosimo kot kristjani. Željni so srečevanja in govorjenja o Jezusu, ki ima vse tako rad, da je šel za vse na križ, tretji dan vstal in nam pripravil prostor za večno življenje. Prehitimo jih in postanimo sami misijonarji.
Boštjan Toplikar

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI

PRAZGODOVINSKA SVETIŠČA V POSOČJU IN NA KRASU (1)

V zgodovini in vse do danes so ljudje na mnogotere načine izražali svoje iskanje Boga, z različnimi verovanji in religioznimi ravnanji, z molitvami, obredi, meditacijami (Katekizem katoliške cerkve, Ljubljana 1993,27).
Eden od priljubljenih načinov približevanja Bogu so tudi romanja in darovanja in o romanjih ter darovanjih v prazgodovini bo tekla tokrat beseda. Ta se da prepoznati na različne načine, tudi v posebni obliki takratnega človekovega izpovedovanja, v t. i.depojih.
Depoji ali zakladi so v arheološkem izrazoslovju skupine zavestno, na skrivnih mestih zakopanih predmetov, ko se pojavi kovani denar - tudi denarja. Namen zakopa pa je bil lahko posvetne ali pa posvečene, sakralne ali kultne narave.
Posebej zanimivi so v tem pogledu depoji-zakladi iz zaključnih stoletij bronaste dobe (1800 900 pr. Kr.), v katerih se je med 14. in 9. stoletjem pr. Kr. preko Evrope razširila t. i. kultura žarnih grobišč. Poleg prelomne novosti v načinu pokopavanja umrlih, to je sežiganja (odtod tudi njeno poimenovanje!), so prav depoji ali zakladi ena od najbolj povednih oblik njene pojavnosti.
V sežiganju umrlih prepoznavajo poznavalci tega zgodovinskega obdobja v Evropi globoke spremembe v dotedanjem duhovnem in verskem pojmovanju življenja in sveta. Iz svojih izhodiščnih jeder v Podonavju in Karpatih se je kultura žarnih grobišč razširila vse od Črnega morja do Baltika in Atlantika in prvič poenotila in povezala Evropo. V polno je poselila tudi sedanje slovensko ozemlje, posebej ob Dravi in Savi. V Posočju in na Krasu pa so njena najbolje razpoznavna sled prav depoji s posvečenim namenom zakopani »zakladi«: romarski Mušja jama v Škocjanu in Markov hrib nad Šempetrom pri Gorici ter enkratni, metalurški ali morda darovanjski zakopi v Kovačevi jami pri Robiču, na Kanalskem vrhu in v Grgarju. Ne gre pa spregledati še enega, čeprav dosti mlajšega, vendar za življenje posoških prebivalcev na koncu zadnjega predkrščanskega tisočletja nadvse privlačnega, to je svetišča na Gradiču nad Kobaridom.
Ali imamo vsi istega Boga? To je eno od mnogoterih vprašanj, ki zavrtajo vame vsakič, ko se srečam s predkrščansko arheološko najdbo, posebej če je takšna, da nosi v sebi poleg vsakodnevno uporabnega še sporočilo tiste vrste, ki napeljuje tudi na razmislek o veri ali verovanju pripadnikov neke davne ljudske skupnosti. Kako prepoznati tudi njeno dušo!
Drago Svoljšak
.

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

O IGRALNIŠTVU V NOVI GORICI
NEKONOMISTI
Profesor dr. Janez Prašnikar, docent dr. Marko Pahor in mag. Ljubica Kneževič z Ekonomske fakultete v Ljubljani so izdelali študijo z naslovom Analiza vpliva igralniške dejavnosti na gospodarsko in družbeno okolje v mestni občini Nova Gorica; Ljubljana, september, 2005. (gl. Spletno stran občine.) Istočasno je Okrožni pastoralni svet novogoriških župnij naročil Oznanilom, naj osvetlijo igralništvo, ne da bi se pustila očarati od kapitala, ki išče, kar pač išče: takojšen in čim večji dobiček, pri čemer večkrat napihuje ekonomske koristi, zlasti skupne, in zmanjšuje negativne vplive ter škodljive posledice za ljudi in okolje.
Rečeno je bilo tudi, naj se Oznanila ne prepustijo čaru pri nas reklamirane »stroke«, ki se po logiki figur na šahovnici, nagiblje na stran interesa bogatih in vplivnih igralniških skupin. Spomnimo se, kako so nas obdelovali pred par leti z Iverko. Nekatere plačane »študije« so takrat dokazovale, da pri Iverkinih izpustih ni negativnih vplivov na okolje in ljudi...
Za igralništvo so narejene študije, nekatere med njimi pisci analize navajajo, ki tehtajo na eni strani denar, ki »se vsiplje« iz igralnic in na drugi strani škodo, ki jo igralništvo povzroča na raznovrstnih področjih življenja. Te študije ugotavljajo, da se dobički iz igralništva porazdelijo v zasebne žepe določenih lobijev; drugi del pa gre za družbene koristi.
Na pleča vse skupnosti, države, ki tudi kasira od igralništva, na koncu koncev pa na pleča davkoplačevalcev in mnogih družin pa pride kratkoročna in dolgoročna škoda, ki je, o tem se že da govoriti, večja od dobičkov.
VMES
Mnogi smo prepričani, da ekonomisti nimajo ustreznih raziskav in podatkov, da bi zmogli predstaviti celosten in verodostojen odgovor na vprašanje vpliva igralniške dejavnosti na celotno družbeno okolje.
Vprašanje družbenega okolja je tako globoko, prepleteno in zapleteno, da bi bilo najbolje, če bi ekonomisti nastopili zadnji. Ko bi drugi povedali, kar imajo povedati. V prvi vrsti ljudje zdrave pameti, ki živijo v tem kraju in s tem krajem ter poznajo duhovne, kulturne in socialne izzive našega mesta.
Za njimi ali obenem z njimi bi morali povprašati o plusih in minusih igralništva mnogotere stroke s področja antropologije ter varstva in urejanja okolja. Hočemo reči, vprašanje igralništva ni predvsem ekonomsko, ampak interdisciplinarno. Ekonomski izračun bi moral biti zadnje opravilo pri celi zadevi, če bi hoteli priti do izračuna, ki bi bil resničen, celosten in ne le »ekonomski« ali izračun zainteresirane skupine!
Poskusili se bomo približati vprašanju igralništva v Mestni občini Nova Gorica z razmišljanji, s katerimi ne želimo zmanjševati dejstva, da si je v prehodnem času našlo v igralništvu zaposlitev veliko ljudi, po drugi strani pa tudi ne želimo podpirati zgodbice, da bo naše mesto vzcvetelo z inovacijami v igralništvu in s programi okrog igralništva.
In sploh ne, daje prihodnost novogoriških mladih v igralništvu.
Gašper Rudolf

NAŠE MESTO: IGRALNIŠTVO (1)
GREH IN KRIVDA
Vsebina pričujočega besedila mi teži dušo že nekaj let.
Izhaja iz nekega popolnoma zgrešenega stališča, ki sem ga zastopal v strokovni razpravi ob začetkih igralništva v Novi Gorici.
Ob dilemi, ali prekriti nekdanji letni vrt v hotelu Park in razširiti prostore za rastoče igralništvo ali to preprečiti in preseliti igralnico izven mesta, sem zagovarjal prvo, češ da bo razvoj igralništva v mestu zaradi velikega donosa omogočil izgradnjo najmanj desetih podobnih in še lepših letnih vrtov.
Nastalo pa je ne deset vrtov, ampak deset igralnic.
Iz nekdanjih žarišč družabnega življenja v mestu, iz hotela Park in Argonavtov so nastale klavzure, prvotno dostopne samo Italijanom. Onesnaženju tovarne Iverka se je pridružilo onesnaženje s plehom in izpušnimi plini poplave avtomobilov, pa tudi tisto onesnaženje, ki ni vidno, ki pa je, dolgoročno, tleča socialna bomba. Le spominjamo se lahko vročih poletij, ko se je sproščeno plesalo na letnem vrtu hotela Park in pod ogromno sončno uro skupine OHO v Argonavtih.
Med obema žariščema je nastajala prava promenada. Če si hotel srečati prijatelje ali znance, si se sprehodil z enega konca mesta do drugega. Danes je mesto mrtvo. V imenu spominov na letni vrt hotela Park se je vredno upirati rastoči destrukciji mestnega prostora in življenja.
Imam občutek krivde. Krivda je, če je greh. Če se izpoveš in grehe obžaluješ, je polovica odpuščena, za drugo polovico pa se moraš pokoriti. Ta tekst je nastajal kot pokora.
KOCKA JE PADLA
Igralništvo v mestu ali izven mesta je lažna dilema. Prava dilema bi takrat morala biti, ali igralništvo sploh dopustiti. Veliko pozneje sem zvedel, da so bili protagonisti začetkov igralniške dejavnosti V Novi Gorici že na prvem obisku v Ameriki opozorjeni, v kaj se spuščajo in kaj igralništvo pomeni ter kakšne negativne posledice povzroča.
Veliki boss (ki je trgoval z igralnimi avtomati) jim je v Renu, mestu v Nevadi, južno od Las Vegasa, glasno in jasno povedal, da kockanje (tako je igralništvo po srbsko imenoval Stevo Stefanovič, glavna naveza z ameriškimi botri) ne pomeni le žvenketa žetonov, temveč tudi prostitucijo in kriminal, pa tudi obup in samomore zaradi zapravljenega premoženja in razsute družine tistih, ki kockajo, pa tudi tistih, ki so vse noči v dejavnosti zaposleni.
O dolgoročnih posledicah igralništva ni takrat nihče resno razmišljal, pa še danes ne.
Videli so le kupe denarja, ki ga kockanje prinaša. A so natančno vedeli, v kaj se spuščajo.
Politiki in tisti, ki so poleg njih odločali o začetkih igralništva v Novi Gorici, pa so ravnali kot popolni diletanti. Pojma niso imeli, v kaj nas tunkajo.
Vinko Torkar

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SPOROČILO IZ KÖLNA 8. DEL
»Dostojanstvo človekove osebe in čuvanje pravic, ki iz tega dostojanstva izhajajo, morajo biti cilj in namen vsakega socialnega načrta in vseh prizadevanj. Cerkev bo nadaljevala s povezovanjem in vzpostavljanjem prijateljskih odnosov s pripadniki vseh religij.« je zagotovil papež, ko je povabil, naj ne ponavljamo napak iz preteklosti ter dodal, da se moramo vsi naučiti spoštovati istovetnost drugega, braniti versko svobodo in spoštovati manjšine. Muslimanskim voditeljem je papež sporočil, da imajo veliko odgovornost, ko mlade vzgajajo mlade generacije. Prebivajo v deželi, v kateri se je rodil on, kjer je študiral in preživel velik del življenja. Zato povezovanje in skupno delovanje ne smeta biti pod pritiskom strahu in pesimizma.
V soboto, 20. avgusta dopoldne, se je papež srečal z nemškimi politiki: zveznim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, predsednikom parlamenta Wolfgangom Thiersejem, s predsednico Demokrščanske unije Angelo Merkel in ministrom pokrajine Porenje Westfalija Jürgenom Rüttgersom. Srečal seje tudi s predsednikom Osrednjega odbora nemških katoličanov Hansom Joachimom Meyerjem. To so bila privatna srečanja in zato ni bilo običajne novinarske konference. Merklova je novinarjem povedala, da »nosi papež Evropo v svojem srcu« in da so se pogovarjali o ekumenizmu. Thierse je povedal, da je papež Benedikt XVI. zelo pozoren sogovornik, Rüttgers pa je rekel, da ga ne čudi, kako papež navdušuje mlade, ker je avtentičen (izviren), kar ljudje tudi začutijo. V »sproščenem in prijateljskem vzdušju« se je s svetim očetom pogovarjal tudi Hans Joachim Meyer.
PRIBLIŽNO VSAK PETI PREBIVALEC EVROPE ŽIVI NA ROBU PREŽIVETJA

Eurostat, statistični urad Evropske komisije, je v začetku oktobra objavil poročilo: »Revščina in socialno izključevanje v UE 25«. Podatki, ki so bili zbrani v letu 2003, prikazujejo stanje, v katerem je zaobjetih skoraj 72 milijonov (v odstotkih je to 16%) prebivalcev Evrope, »ki živijo na robu preživetja, oziroma zaslužijo manj kot 60% povprečnega mesečnega dohodka v državi, kjer stalno prebivajo. Evropske države, ki imajo najvišjo stopnjo revščine so z 21% Grčija, Irska in Slovaška, sledijo jim Italija, Portugalska in Španija z 19%. Dežele z najnižjo stopnjo revščine so Češka (8%), Luksemburg in Slovenija (približno 10%). V Eurostatu poudarjajo tudi, da posredovani podatki v odstotkih lahko bistveno zrastejo (tudi do petkrat) v primerih, ko so v državi odpovedale javne državne ustanove, ki pomagajo na področju socialno sanitarnega skrbstva. Tam, kjer jih ni, je odstotek, ki kaže srednjo stopnjo uboštva v posameznih deželah lahko celo 40%, če upoštevamo ekstremne podatke na Poljskem (49%) in na Cipru (26%). Podatke lahko dobite na spletni strani: http://epp.eurostat.cec.eu.int/portal/page?_pageid=1090,30070682,1090_33076576 &_dad=portal&_schema=PORTAL
Aleš Rupnik
Oškodovan
Dober mož vrže vsako jutro, ko gre v službo, beraču v klobuk sto tolarjev. To jesen mu dar zniža na petdeset tolarjev. Berač ga vpraša, zakaj ne daje več stotaka. "Sin se je vpisal na univerzo," pojasni mož. "Nezaslišano!" rohni berač, "sina mislite študirati na moje stroške!"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

 

KAPELA

DUH ASSISIJA V četrtek, 27. oktobra, vas ob 18. uri vabimo k molitvi za mir »DUH ASSISIJA«. Medtem ko se vedno bolj zavedamo, kakšna vrednota je mir in da lahko zanj naredimo največ z molitvijo, se na ta dan zbiramo k skupni molitvi v spomin na srečanje leta 1986, ko je tedanji papež povabil predstavnike različnih veroizpovedi k skupni molitvi v Assisi.

Blagor njim,
ki ostajajo v miru,
zakaj Ti, Najvišji
jih boš kronal.

Močno želim, da Duh Assisija ne bi ugasnil, ampak da bi še naprej osvajal ljudi, vžigal v njihovih dušah željo po srečanju in spoznavanju vesoljnega bratstva po zgledu, ki sta ga vsem podarila sv. Frančišek in sv. Klara Asiška.
+ papež Janez Pavel II.

NOVEMBRSKE MAŠE Pisma, v katerih lahko priporočite svoje drage rajne, za katere se bodo novembra darovale svete maše, lahko vzamete na mizici in po klopeh, oddajte pa jih v nabiralnik zadaj v cerkvi.
NAŠI RAJNI 19. oktobra smo se na pokopališču v Solkanu poslovili od Ane Saksida (89) iz Nove Gorice. Naj počiva v miru!

KRISTUS ODREŠENIK

BIRMANCI Danes se med dopoldanskima mašama srečamo z birmanci leta 2007, da se pripravimo na začetek programa po skupinah.
STARŠI Danes in v torek se srečamo s starši mladih. (Sledijo jesenske počitnice.)
POTRES 2005 Karitas ima v veži nabiralnik z napisom »za potresence«. Zbiramo popotresno pomoč ljudem v Kašmirju in okolici. Darove bomo poslali po 6. novembru, ko bomo nabiranje zaključili. Hvala!
NOČ ČAROVNIC - »HALLOVVEEN« Ne vemo, koliko bodo mediji, trgovine, nekatere šole in vrtci tudi letos obujali in spodbujali dogajanja ob »noči čarovnic«. Naj spomnimo na to, da nam iz neznanih ozadij zadnja leta vsiljujejo noč čarovnic tudi s tem namenom, da 31. oktobra in 1. novembra ne bi mislili na krščanski praznik Vseh svetih in na dolžno hvaležnost do svojih rajnih ob dnevu spomina vseh vernih rajnih.

KROMBERK

OBHAJILO NA DOMU Starejši, onemogli župljani boste prejeli sv. obhajilo ta teden v petek, 28. oktobra: od 9. ure Ajševica, Loke in Breg; popoldne od 14. ure Ulica Vinka Vodo pivca, Toma Brejca, Iztokova, Damber in Pod Škabrijelom. Pripravite mizo za sv. obhajilo in sv. maziljenje. Lepo vabimo tudi druge starejše, ki težko pridete v cerkev, da se jim pridružite. Oglasite se župniku na telefon 333 25 35.
MAŠE MED TEDNOM V nedeljo, 30. oktobra, bomo prešli na zimski čas in bomo pomaknili kazalce za eno uro nazaj. Zato bodo maše med tednom ob 17. uri.
OSEK

MISIJONSKA NEDELJA Danes je misijonska nedelja. Jezusov evangelij je kruh, ki se lomi za življenje vsega človeštva. Hvala vsem, ki ste darovali za pomoč misijonarjem in molite za oznanjevalce evangelija!
ŽEGNANJSKA NEDELJA Nedelja, 30. oktobra, bo žegnanjska nedelja. Spominjamo se posvetitve župnijskih cerkva: takrat so postale Božje hiše molitve, daritve in Jezusove posebne navzočnosti v Evharistiji. Hvaležni bodimo za vse, kar smo v cerkvah prejeli že od svetega krsta dalje... In velikodušno jih vzdržujmo!
SOLKAN

KAJ PO LETU EVHARISTIJE? Smo dopustili, da se je v tem letu v nas prelilo vsaj nekaj navdušenja in ljubezni do svete maše, kar sta nam želela prenesti papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI?
SREČANJA STARŠEV V sredo 26. oktobra ob 20. uri za starše birmancev 2005, ki se po birmi otrok ne želijo ustaviti.
ZAHVALNA NEDELJA Zakonski jubilanti (10., 20., 25., 30., 40., 50., 60. obletnica poroke) si na zahvalno nedeljo, 6. novembra, rezervirajmo čas za zahvalo pri sveti maši ob 10. uri.
PRED VSEMI SVETIMI Premislimo ali bomo svojim dragim pokojnim podarili duhovne darove (molitve, žrtve, spoved, obhajilo) ali le zunanjosti in morda celo uvoženo praznoverje.
ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI S starši predšolskih otrok se srečamo v ponedeljek, 24. oktobra ob 20:00.
VEROUK Veroučenci bodo v tem tednu v okviru rednega verouka opravili sveto spoved.
OBISK BOLNIH IN OSTARELIH Pred praznikom Vseh svetih obiščem bolne na domu v petek dopoldne. Za sveto spoved bom na razpolago pol ure pred vsako večerno sveto mašo.
VAŠI DAROVI ZA RAJNE V cerkvi je nabiralnik »ZA RAJNE«. Povabljeni ste, da darujete za svete maše, predvsem za tiste, ki zanje nihče ne moli

OKROŽNI PASTORALNI SVET Na srečanju 12. septembra so se v skupini CIVILNA DRUŽBA pogovarjali o predavanjih, ki bi jih izpeljali v jeseni in v postu. Predlagani temi sta bili: obletnica augsburškega miru (vprašanje ekumenizma) in 40 let sklepa II. vatikanskega koncila. Predlagajo posodobitev uvodnikov v Oznanilih. Mogoče bi bilo dobro, da se dogovorijo Na škofijski ravni. Na spletni strani naj bo objavljen tudi statut in povzetki naših srečanj.

TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON S srečanji začnemo danes, 23. oktobra, ob 15:00, v prostorih župnije Nova Gorica -Kristus Odrešenik.

ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA ŠVP začne letos s srečanji v sredo, 9. novembra, ob 19:30 v konkatedrali. Lepo vabljeni tisti, ki ste se že priglasili in tudi drugi!

VEČERI ZA RAZPOROČENE Duhovno izobraževalno središče TAU na Sveti Gori vas vabi na Večere za razporo-čene, ki jih vodi s. Mateja Kraševec, specialistka zakonske in družinske terapije. Srečanja potekajo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu, pričetek je ob 18. url.