LETNIK V I
|
ŠTEVILKA:7
|
29. NAVADNA NEDELJA
|
16. OKTOBER 2005
|
ARHIV_LETNIK VI
KO DAMO CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA IN BOGU, KAR JE BOŽJEGA
Božja beseda današnje nedelje pred nas postavlja
temeljne izbire, ki jih na vsakem koraku srečujemo, saj je vse naše življenje
prepredeno z različnimi odločitvami. Lahko je teh možnosti v življenju nešteto,
pa vendar je vsaka odločitev, ko se je potrebno zaustaviti, zamisliti, vendarle
zahtevna. Verjetno prav v tem lahko odkrivamo šibkost in nemoč človeka današnjega
časa, ki kakor izgubljen išče pravo pot v življenje. Prav v teh pričakovanjih
vsi pogosto segamo previsoko, pričakujemo odgovore in usmeritve, medtem, ko sami
zase in za svoje življenje naredimo zelo malo. Gotovo se je lažje poistovetiti
s povprečnimi merili tega sveta in lagodno uživati. Toda čas odločitve, lahko
bi rekli tudi obračuna vseeno čaka na naš odgovor, ker ga namesto nas ne more dati
nihče drug.
Tako nas Jezusov nagovor: »Dajte torej cesarju,
kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« usmerja, da bi znali v življenje pogledati
bolj odgovorno. Ob prvih besedah: »Cesarju, kar je cesarjevega,« se vsekakor
moramo vprašati o našem odnosu do materialnih dobrin, tudi o naši navezanosti
na denar, potem o našem odnosu do okolja v katerem živimo, ljudi in narave. Že
v teh, lahko bi rekli čisto vsakdanjih stvareh, opažamo, da ni vse na pravem
mestu, da prepogosto zmanjka dobre volje in pripravljenosti. Pa vendar še vedno,
če smo dovolj iskreni, cesarju namenjamo kar velik delež našega življenja.
Današnje življenje v dokajšnji meri postaja zelo
pozunanjeno, brez vsebine in vse pogosteje tudi brez cilja in smisla. Zato se
moramo ob vseh teh, dovolj zgovornih dejstvih iz našega vsakdanjega življenja
vprašati o našem odnosu do Boga. Ali smo dali Bogu, kar je Božjega? Tako smo
povabljeni, da bi znali duhovne izzive v sebi ovrednotiti, ko bomo v moči vere
presojali in razlikovali vse druge stvari našega življenja. Takrat tudi ne bo
več vprašanja, ampak bomo resnično dali Bogu Božje in cesarju njegovo.
Aleš Rupnik
HVALNICA VODI -
studenec v solkanskem Zagradu
Hvaljen, Gospod, po vodi, naši sestrici, ki nam koristi močno in je ponižna in
ljubka in čista.
Sveti Frančišek, ki goduje v oktobru, je tako počastil
vodo. Že pred več kot 700 leti, ko je napisal te besede hvalnice Bogu, se je
zavedal pomena, ki ga ima voda za življenje. Je vedno aktualni ekolog, ko pitna
voda postaja vedno bolj dragocen dar.
V naše kraje so njegovo duhovno dediščino
prinesli njegovi sobratje frančiškani. Le ti so konec 16. stoletja v Solkanu
ustanovili hospic. Služil je kot zadnje prebivališče ostarelim in onemoglim
patrom iz Svete Gore. Grof Turn je hospicu leta 1630 podelil kos zemlje, ki so
ga frančiškani preuredili v vrt. V vrtu hospica na kraju, ki nosi ledinsko ime
Zagrad, se nahaja studenec pitne vode, ki so ga frančiškani pod vodstvom
tedanjega svetogorskega gvardijana in lektorja frančiškanske province p.
Sigismunda Sigonia leta 1700 obzidali in uredili. Na to spominja v kamnito preklado
vklesan latinski napis: »OPUS FRATRUM MINORUM MONTIS SANCTI SUB G.P.F.S.S.L.I.
(*Guardiano Patre Fratre Sigismundo Sigonio Lectore Jubilato) ANNO MDCC«.
O studencu najdemo omembo v knjižici patra
Franja Glaviniča, natisnjeni v Vidmu leta 1684 z naslovom »Opis frančiškanskih
postojank v Hrvaški, Bosni in v Kranjski: »Na podnožju Svete Gore, na jugu
Furlanije, se lahko vidi planota, ki se imenuje Solkan, kjer se nahaja hospic, ki pripada cerkvi in samostanu
patrov na Sveti Gori, zgrajen za razne njihove potrebe, od katerega 30 korakov
stran se lahko opazijo ostanki starega gradu, s studencem čiste vode, ki so ga
stari Rimljani sezidali v obrambo prehoda, kakor so to delali tudi pri drugih
gorskih prehodih, da se obvarujejo vdorov barbarov; pozneje ga je razdejal Atila,
sin Bedebuza, kralj Hunov, Dancev, Medijcev in Gotov, imenovan božji bič, ko je
razrušil nekoč zelo slavno mesto Oglej, ki je od Solkana oddaljeno približno 4 milje. (Podatke o Atili
in gradu je zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov treba jemati z rezervo!).
Studenec je opisal v knjigi z naslovom Goriški
spomini tudi goriški rojak druge polovice 19. stoletja, v Avstriji priznan
etnolog Anton von Maillv: »Pod sv. Katarino, za hrbtom kromberškega gradu v
lokaciji Zagrad izvira studenec, ki dopušča domnevo o prastarem obrednem kraju.
V noči ob sv. Silvestru so k studencu hodila solkanska dekleta, da bi na
gladini vode ugledala obraz bodočega ženina. Na dan sv. Ivana pa so okrasili
vodnjak s cvetjem in vejami in otroci so ob prepevanju verskih pesmi plesali v
krogu, preskakovali so kres, opazovali let ptic in iztega predvidevali
prihodnost. Zaljubljenci so se skrivali za drevesi in v temi gozda pričakovali
jutranjo roso.« Kot se je sveti Frančišek Asiški globoko zamislil v skrivnost življenja,
vse stvari so mu prepevale o Bogu in on je prepeval z njimi, moramo mi čutiti
spoštovanje in ohranjati dediščino stvarstva bodočim rodovom.
Jernej Vidmar
.
OB
MISIJONSKI NEDELJI 2005
Okrog položaja mladih v današnjem
svetu
New York, ponedeljek 10.
oktobra 2005 Sveti sedež je v prejšnji ponedeljek, 10. oktobra,
povabil Združene narode, naj ugotovijo, kje so danes največje težave mladih in
naj skušajo poiskati rešitve. Delegati Katoliške cerkve so se v svojem nagovoru
naslonili na dejstva, ki kažejo na to, da smo mi, iz tako imenovanega bogatega
Prvega sveta naredili premalo za rast Tretjega sveta. Svet šteje danes eno
milijardo in 200 milijonov mladih, starih od 15 do 24 let, kar pomeni 18% vsega
svetovnega prebivalstva.
Skoraj vsak peti zemljan je star od 15 do 24 let! Otroci
do 15. leta predstavljajo nepregledne množice nadaljnjih 30% svetovnega
prebivalstva. Skoraj polovica vseh prebivalcev na svetu je torej v letu 2005
starih manj kot 24 let! V Tretjem svetu živi 85% vse svetovne mladine. Ti
podatki so bili pripravljeni za letošnje 60., jubilejno, zasedanje Generalne
skupščine Združenih narodov.
Usodne stiske
Ostanimo pri mladih od 15. do 24. leta. 200
milijonov jih živi v popolni revščini; 130 milijonov je nepismenih; 88
milijonov mladih nič ne dela, ker so ali brezposelni ali se ne morejo šolati;
10 milijonov je bolnih za AIDS-om...
Kaj predlaga Cerkev?
Francesco Dionisio je v imenu delegacije Svetega
sedeža predlagal 10 poti za hitrejše reševanje te ogromne prikrajšanosti, ki je
prikrajšanost ne le mladih v Tretjem svetu, ampak vsega sveta. Naštejmo jih kot
nekakšno kazalo za ogromne načrte, ki so pred vsem človeštvom, posebej pred
Združenimi narodi: nujen dvig mladih iz uboštva; izobraževanje; zaposlovanje;
izboljšanje vzgojnega okolja; priti do kakovostne rabe prostega časa mladih;
pospeševanje soodgovornosti mladih, ko gre za soodločanje v zadevah javnega življenja;
pomagati in usposobiti mlade, da bodo skrbeli za svoje zdravje; soočiti se z
vprašanjem mamil; preventivno delovanje zoper mladinsko prestopništvo;
odpraviti zlorabljanje mladih, posebej deklic in deklet.
Kaj dela Katoliška
cerkev?
Vatikanska delegacija je povedala, kaj Cerkev
prispeva po svojih močeh, ne da bi se hvalila, za napredek mladih v Tretjem
svetu. Cerkev je postavila in organizirala 196.000 osnovnih in srednjih šol, ki
jih letos obiskuje več kot 51 milijonov otrok in mladine; več kot 4 milijoni
mladih študira na univerzah in visokih šolah, ki jih je Cerkev podarila
Tretjemu svetu in zanje skrbi. Poleg tega je Cerkev postavila in zdaj oskrbuje
skoraj 12.000 bolnišnic ter institutov za varovanje zdravja.
Kaj želi Cerkev s tem
sporočiti?
Najprej, da se mladi v Tretjem svetu sami splošno
zavedajo, da morajo na novo pot, kar pomeni, da morajo sami prevzemati
odgovornost zase in za svojo deželo. Drugič, da je prvi korak k temu cilju šolanje,
izobraževanje, usposabljanje in vzgoja.
Gašper Rudolf
NESTRPNOST
Stopnjevanje
nestrpnosti do Cerkve
Pred tremi leti je izšel v slovenščini (Družina,
Ljubljana 2002) v knjigi s 129 stranmi pogovor, ki ga je imel Rene Remond z
Marcom Leboucherjem. Knjigo je vzelo v roke precej ljudi, koliko je bilo med
njimi bralcev, ne vemo. Naslov knjige je Krščanstvo na zatožni klopi.
Rene Remond ni kdorkoli. Je član Francoske
akademije in predsednik Nacionalne fundacije političnih ved, ploden zgodovinar,
kije napisal več kot štirideset knjig s svojega področja in pisec neštetih
strokovnih člankov po revijah in časopisih. Pred šestimi leti je uredil Zbornik
z naslovom Velike iznajdbe krščanstva. S tem smo povedali, da je s svojim mišljenjem
in življenjem globoko prepričan katoličan, ki pozna napake v Cerkvi pa tudi
ceneno in hrupno propagando proti njej.
V teh dneh
je v Parizu, kjer živi, izdal še eno knjigo, tokrat
o ponovnem oživljanju ihtavega proti krščanstva v Evropi. Tudi zaradi predlagane
nove evropske ustave. Pri njenem oblikovanju, kot je splošno znano, so evropski
politični voditelji obšli vprašanje krščanskih korenin evropskih narodov in držav.
O ozadju tega potiskanja krščanstva iz evropske zavesti, so se komentatorji po
Evropi veliko razpisali. Mnoge je čudilo, zakaj je do tega prišlo in posumili
so, da je za zamolčevanjem krščanskih korenin nekaj drugega, že dogovorjenega,
sovražnega do Cerkve, česar pa navadni ljudje ne vemo... Javni mediji na
Slovenskem so nam lani posredovali v glavnem tista uradna mnenja, ki so bila
zoper zapis vsem znanega dejstva, da imamo verni in neverni Evropejci krščanske
(in še druge!) korenine.
Drugi razlog, da je učenjak napisal knjigo je
ta, da je opazil v svoji domovini in v Evropi naraščajoče spodbujanje ljudi v
držo vzvišenosti nad vero, nad vsako vero, posebej nad krščanstvom.
Znamenja
Znamenj je kar nekaj. Poleg najbolj daljnosežnega
okrog evropske ustavne pogodbe Rene Remond ugotavlja, da se je ob smrti papeža
Janeza Pavla II. zdelo,
da je postala vernost kristjanov in njeno izražanje samoumevno dejstvo, ki ga
neverni sprejemajo demokratično, in recimo, vsaj strpno.
Pa je Rene Remond poslušal v svoji domovini (mi
pa doma), kako so se nekateri ob papeževi smrti prezirljivo jezili. Sam pravi,
da je slišal celo visoke politike, da so govorili prezirljivo o žalovanju, ko
je francoska vlada določila en dan žalovanja za pokojnim papežem, medtem ko sta
npr. Egipt in Pakistan določila tridnevno žalovanje za verskega voditelja, ki
pač ni bil njihov. Remond opozarja tudi na zgovorno znamenje, da gredo vedno
bolj v promet knjige, intervjuji, predavanja, ki se prodajajo kot neka nova
znanstvena in duhovna odkritja ali razkritja, v resnici pa širijo strah pred krščanstvom
in nadutost nad Cerkvijo, vzvišenost nad Jezusom in zaničevanje duhovne izkušnje
kristjanov. Na to sem se spomnil ob 16. oktobru, obletnici izvolitve velikega
papeža Janeza Pavla II.
Gašper Rudolf
SPOROČILO IZ KÖLNA 7. DEL
S predstavniki nekaterih muslimanskih
organizacij se je v Kölnu papež Benedikt XVI.
srečal v soboto, v poznih popoldanskih urah. Po
pozdravu predsednika turško-islamske unije Ridvana Cakirja, je sveti oče v
nagovoru »muslimanske prijatelje« povabil k skupnim prizadevanjem kristjanov in
muslimanov proti terorizmu. Spomnil je, da je njegov predhodnik Janez Pavel II. na
stadionu v Casablanci v Maroku mladim muslimanom povedal, da »mladi lahko
gradijo boljšo prihodnost, če računajo na Boga«. Papež je spregovoril o
terorističnih dejanjih po vsem svetu, katerih načrtovalci in začetniki »želijo
zastrupljati« odnose med kristjani in muslimani. »Teroristi uporabljajo vsa
sredstva, celo religijo, da bi delali proti vsem prizadevanjem za mirno
sobivanje.
Terorizem, ne glede na poreklo, je pokvarjena in grozljiva odločitev, ki ogroža
nedotakljivo pravico do življenja in podira temelje vsakega urejenega sožitja.«
je poudaril papež in opozoril, da je izkoreninjenje tega zla skupna naloga
muslimanov in kristjanov: »Naloga, ki je težka, a obenem ni neuresničljiva.
Veren človek se zaveda, da se prav v svojih slabostih lahko nasloni na duhovno
moč molitve.« Papež je muslimanom povedal, da danes lahko skupaj s kristjani,
kar ni bilo vedno mogoče, gradijo odnose vzajemnega spoštovanja, solidarnosti
in miru. »Življenje vsakega človeka je sveto, za kristjane in za muslimane. V
tem imamo veliko nalogo delovanja, ko se v zaščiti temeljnih moralnih vrednot
lahko čutimo med seboj še bolj povezani.«
SESTRE MATERE TEREZIJE KMALU NA KITAJSKEM
Misijonarke ljubezni v prihodnjih dneh pričakujejo
dovoljenje iz Pekinga, da bodo na Kitajskem lahko odprle svojo hišo. V primeru
ugodnega odgovora bi bile sestre prvi mednarodni katoliški red, ki bi imel hišo
na Kitajskem. Prvi korak približevanja je naredila kitajska vlada, ki je sestre
povabila, naj pridejo na Kitajsko. Sestra Nirmala Joshi, naslednica Matere
Terezije, je za tiskovno agencijo Asia News povedala, da jim je v aprilu
pomembna oseba v kitajski vladi predlagala, naj pridejo na Kitajsko. Papež
Benedikt XVI. je
sestre podprl, naj ponudbo
sprejmejo in obiščejo to deželo. Tako je
predstojnica v juliju obiskala mesto Quingdao in po nasvetu krajevnega
škofa Lija Mingshua na kitajsko vlado naslovila pismo.
Pripravljenost v sedanjem trenutku je veliko večja, kot prej, je za Asia News
povedal škof Li Mingshu. To potrjuje tudi dejstvo, da so kitajski časopisi
objavili novico o obisku sestre Nirmaie, ter o prošnji, ki jo je poslala kitajskim
oblastem. Red Matere Terezije je imel pomembno vlogo pri vzpostavljanju boljših
odnosov med Vatikanom in Rusijo, ter Vatikanom in Kambodžo, po dolgem obdobju
preganjanj in omejevanja verske svobode v teh dveh deželah.
Aleš Rupnik
Primerna obleka
Berač pri hišnih vratih: »Draga gospa, ali bi
imeli morda zame kakšen zelo, zelo star plašč?«
»Pa saj imate na sebi lep, skoraj nov plašč!«
»Ja, ja, ampak zaradi tega mi gre posel to jesen
zelo slabo!«
KAPELA
FRANČIŠKOVA DRUŽINA Člane
FSR in prijatelje duhovnosti sv. Frančiška Asiškega vabimo na srečanje, ki bo v
petek, 21. oktobra ob 18:00
.
VEČERNE MAŠE V NOVEMBRU Na
klopeh lahko vzamete kuverte z listki, kamor vpišete svoje drage rajne, za
katere bomo v novembru vsak večer darovali sv. mašo. Na mnoge se ne spomnimo,
zanje ne naročimo maše, ali pa težko pridete za večerne maše na vrsto - vse te
lahko priporočite v molitev in daritev.
KRST 10. oktobra je v naši cerkvi prejela sv. krst Ula Božnik, hči Deana in Brigite Božnik. Naj vztrajno raste v
Kristusu!
POROKA 15. oktobra sta se v naši cerkvi poročila Stanislav Bradeško in Barbara
Šatej. Želimo jima njune medsebojne in Božje ljubezni.
KRISTUS
ODREŠENIK
ZAHVALA Prisrčen »Bog
lonaj« ob prazniku prvega svetega obhajila vsem, zlasti
staršem povroobhajancev, ki ste se potrudili, da smo ga doživeli
kot delitev veselja, sodelovanja in hvaležnosti. »Bog
lonaj« tudi za dar za misijone in za velikodušen dar
duhovnikoma.
STARŠI Danes in v torek
se srečamo s starši predšolskih otrok in otrok 9.
razreda; prihodnjo nedeljo in naslednji torek pa s starši mladih.
UPOKOJENCI Nasvidenje na oktobrskem srečanju to sredo ob 17:00!
MISIJONSKA NEDELJA Prihodnja nedelja je misijonska. Vsi naši darovi so ob tej priložnosti namenjeni v pomoč misijonarjem. Bog plačaj!
POTRES V veži je nabiralnik z napisom »ZA POTRESENCE«.Naprošeni, smo, da vanj polaga
mo svoje prispevke za potresence v Kašmirju, Indiji, Pakistanu
in Afganistanu. Pomoč bomo poslali tamkajšnjim Karitas. Pomoč
»za potresence« bomo zbirali do Zahvalne nedelje, to je, do
6. novembra. Naj Gospod poplača vsako žrtev in dobro delo!
NAŠI RAJNI V torek, 11. oktobra, smo se poslovili na
pokopališču v Mirnu od pokojne Filomene Marmolja s Cankarjeve
ulice. Naj počiva v Božjem miru!
KROMBERK
ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET Dobimo
se v četrtek, 20. oktobra, ob 16. uri v župnijski pisarni. Razpravljali
bomo o igrišču ob cerkvi, ki naj bi ga uredilo Športno
društvo Kromberk- Loke na zemlji, ki bi jo vzeli v najem za
nedoločen čas. Vsem je znano, da v Kromberku ni nobenega igrišča
in da otroci in mladina nujno potrebujejo za svoje športne
aktivnosti primeren prostor. Župnija Kromberk želi na tem področju
pomagati mladim.
OTROCI K SLOMŠKU Otroci,
ki prejemajo Slomškove značke, ter otroci pevskega zbora skupaj
s starši, bodo obiskali kapelico blaženega Antona Martina
Slomška na Robidnem Bregu (Anhovo). Krenemo z vlakom iz Nove
Gorice v soboto, 22. oktobra, ob 15:24. Vabimo tudi druge otroke, da se
nam pridružijo.
ČIŠČENJE CERKVE IN UČILNICE Starše
vseh veroučnih otrok naprošamo, da s tem tednom začnejo s
čiščenjem cerkve in veroučne učilnice. Otroci bodo ta teden
prinesli domov razpored.
MAŠE MED TEDNOM Od jutri dalje bomo imeli maše med tednom ob 18. uri.
NAŠI POKOJNI
V torek, 4. oktobra, smo se poslovili pri Sveti
Trojici od JOŽEFE ŠIROK (81) z Damberja 32. Jezus je umrl in
vstal od smrti. Naša sestra je v veri v to skrivnost zaspala,
naj tudi po njej veselo vstane.
KRST V nedeljo, 9.
oktobra, je postala članica božjega ljudstva Kristina Jamšček,
hči Dimitrija in Barbare, Breg 22-a. Naj bo zvesta Kristusova učenka in
pričevalka evangelija.
OSEK
SREČANJA V tem tednu bodo ob 19. uri srečanja staršev otrok:
4. razreda: v ponedeljek, 17. oktobra;
5. razreda: v sredo, 19. oktobra;
1. razreda: v petek, 21. oktobra.
Srečanja med tednom, v molitvi rožnega venca v cerkvi, so pred mašo ob 18:15. Ob nedeljah molimo rožni venec ob 14:30.
SOLKAN
SREČANJA STARŠEV Danes bo pri maši in po njej prvo srečanje staršev
in njihovih otrok - prvoobhajancev 2006.
Vsa župnija jih podpira, ko vstopajo v leto zakramenta sprave in evharistije.
Prav tako z molitvijo in zavzetim krščanskim življenjem spremljajmo starše in
družine birmancev
2007, ki so s svojim srečanjem pretekli teden naredili prvi korak v
smeri birme in rasti v veri in vsem dobrem svojih otrok. (Birmanski program je
isti za vse župnije novogoriškega pastoralnega okrožja).
Srečanja staršev:
V torek, 18. oktobra, ob 20:00: starši 5.
razreda osemletke;
v sredo, 19. oktobra, ob 20:00: starši 4. razreda osemletke.
OKTOBRSKA POBOŽNOST 2005 20 minut pred mašo molijo rožni venec veroučenci.
ŠEMPAS
ŽUPNIJSKI PASTORALNI
SVET Srečamo se v torek, 18. oktobra, ob 20:00.
SVETI KRST Nedelja, 23. oktobra, je v naši župniji krstna.
S starši se srečamo v torek ob 17:30.
BRALCI BOŽJE BESEDE Srečanje za našo župnijo in župnijo Osek bo v
soboto, 22. oktobra, ob 20:00 v župnišču v Šempasu. Nagovorila nas bo prof.
Marta Rutar.
STREŽNIKI Srečamo se v soboto, 22. oktobra, ob 10:00.
SREČANJA S STARŠI S starši predšolskih otrok se srečamo v
ponedeljek, 24. oktobra, ob 20:00.
VAŠI DAROVI Darove za obnovo ostrešja lahko oddate osebno v
zakristiji ali v župnišču. Več informacij dobite v obvestilu na mizi za verski
tisk v cerkvi. TRR župnije je 24500-9004456914 (namen plačila: CERKEV ŠEMPAS).
Hvala za razumevanje in pomoč.
OKROŽNI PASTORALNI SVET
V skupini
KARITAS so na srečanju 12. septembra glede Svetovalnice sprejeli sklep,
da bodo svetovalci delovali v času delitve paketov s hrano v prostorih
župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici..
Pripravljajo sestanek svetovalcev v jesenskem času,
kjer bodo sprejeli program, določili dežurstvo, urnik dela, objavili telefonsko
številko, na kateri bo eden od svetovalcev stalno dostopen. Izdelali bodo tudi zgibanko.
To vprašanje v skupini postavljajo kot prioritetno.
Mladi bodo povabljeni k sodelovanju pri zbiranju
hrane v soboto, 17. decembra 2005, podobno kot v postnem času.
G. Vinko Paljk
je predlagal, da bi svetovalci lahko prisostvovali na srečanjih Pomoč odvisnikom, ki poteka v Solkanu
vsak 2. in
4. četrtek v mesecu.
LETO EVHARISTIJE
Zahvaljujemo se vsem pobudnikom in tistim, ki
ste v nedeljo poskrbeli in sodelovali pri molitveni uri in pri sveti maši ob
sklepu Leta evharistije na Sveti Gori. Hvala tudi vsem, ki ste se nam pridružili
pri molitveni uri in pri maši.
MOLITVENE SKUPINE
V nedeljo,
23. oktobra bo na Mirenskem Gradu škofijsko srečanje molitvenih
skupin. Ob 15:00 bo molitvena ura, ki jo bodo vodili bogoslovci, ob
16:00 pa bo sveta maša. Lepo vabljeni!
MISIJONSKA NEDELJA
V nedeljo,
23. oktobra, obhajamo misijonsko nedeljo. Vaši darovi bodo namenjeni za potrebe misijonarjev.