LETNIK V I |
ŠTEVILKA:6 |
28. NAVADNA NEDELJA |
9. OKTOBER 2005 |
Dr. J. Ukmar se je rodil 13. julija 1878 na
Opčinah, kjer je kot železničar služboval
njegov oče Simon, mati je bila Marija Šušteršič. Mladi Jakob je obiskoval državno nemško gimnazijo v Trstu in bogoslovje v Centralnem semenišču v Gorici. Posvetil ga je goriški nadškof in kardinal
J. Missia 14. julija 1901. Kaplanoval je v
Rojanu in se poizkušal tudi na časnikarskem področju, saj je pisal in urejal
štirinajstdnevnik Družinski prijatelj ter tednik Zarja. Leta 1906 je bil imenovan za župnijskega upravitelja v
Ricmanjah. To vas je tedaj pretresala afera zaradi "glagolske
shizme". Vsestransko dejavni Ukmar je
bil med ustanovitelji Slovenskega
katoliškega izobraževalnega društva
v Trstu (1907) in pobudniki SLS za Trst
in Istro (1909). Leta 1910 je sledilo imenovanje za rektorja tržaškega škofijskega zavoda,
nakar je jeseni 1913 postal veroučitelj na nemški gimnaziji v Trstu. Toda v nemirnih časih, tik pred italijanskim
vstopom v prvo svetovno vojno, je bil Ukmar spomladi 1915 obsojen žalitve cesarja in države pred dijaki. Policija ga
je aretirala in za pet tednov zaprla na ljubljanskem
gradu. Kmalu so bile obtožbe
ovržene, Ukmar je zaprosil za študijski dopust in pričel s študijem za
doktorat iz teologije na dunajski univerzi. Dosegel ga je maja 1917 z
disertacijo "Teološko upanje po interpretaciji
sv. Tomaža Akvinskega."
Po končani
prvi svetovni vojni so Ukmarju zaupali vodstvo začasnega bogoslovja v Trstu, ki je dobilo svoj sedež v škofijski vili v predmestju Skedenj. V težkih časih fašizma je bil dr. J. Ukmar trn v peti oblastem in prenapetežem,
ki so v njem videli nevarnega iredentista.
Ukmar se ni dal, odgovarjal je z
zglednim duhovniškim življenjem in pisanjem
ter prevajanjem spomenic. Znamenita
je njegova šmarnična pridiga v škedenjski cerkvi leta 1931 o krščanskem sožitju med narodi. Avgusta
1947 je bil dr. J. Ukmar imenovan za
apostolskega administratorja s
sedežem v Pazinu za ozemlje tržaško koprske škofije, ki je prišlo pod jugoslovansko upravo. Se pred uradnim
sprejemom te občutljive službe je v imenu
škofa Santina odpotoval na birmovanje
v Istro. Komunistične oblasti so proti njemu sprožile pravo gonjo, med birmo v Lanišču so ga 24. avgusta napadli in hudo pretepli, njegovega
spremljevalca duhovnika M. Bulešiča pa
ubili. S svojim poznavanjem teologije
in jezikov, zlasti latinščine, si je Ukmar pridobil velik sloves. Njegovi predlogi so prodrli celo na II. vatikanski koncil. Bilje
iskan kot voditelj duhovnih vaj in kot spovednik. Ob tem je prišla na dan njegova
natančnost, v življenju si je zabeležil
kar373.896 spovedi, Dr. Jakob Ukmar je umrl na svojem domu v Skednju 2. novembra 1971. Dobro
leto pred smrtjo je prejel častni doktorat
ljubljanske teološke fakultete
PRISTNOST IN
LEPOTA KNJIGE 4. del
Vesoljni
potop v nesnagi
Kljub vladajoči ideologiji v obdobju mojega otroštva, ki je iz leposlovja
izločala besedo Bog, cerkvene praznike in vsakršna
razmišljanja o večnosti, je bilo tisto, kar smo brali (izvzemam črno - bele partizanske zgodbe), dobro
in izbrano. Ni bilo toliko navlake kot danes. Pisateljica Kristina Brenkova je rekla, da je treba za otroke izbirati
s pinceto.
Samo spomnimo se
pionirske himne. Če odmislim
ideološki predznak pionirskih vzklikov, je
resnično lepa. S kakšnim zanosom smo
peli: »Le
mi vemo zakaj...« Mar
ni bila to
hvalnica stvarstvu, življenju, otroštvu,
prevedena v domovinsko ljubezen?! V njej je
bilo nekaj božjega,
čeprav neimenovano. »Naj doni do neba,« pravi na
koncu, preden zaključi s »pionirskim
hura«.
Danes pa na šolskih proslavah ni več meja. Otroškega petja vedno manj. Vse je dovoljeno, nobene občutljivosti
in izbirčnosti v smislu vrednega ni več. Šole in celo
nekatere župnije vabijo Čuke z
njihovimi žuželčjimi polkami na svoja praznovanja.
Za otroke je torej dobro le najboljše. Umetnine, ki izžarevajo žlahtnost duha. Odrasli smo dolžni tem malim ljudem pomagati, da bodo razvili čut za ločevanje med
zrnjem in plevelom. Če jim ponujamo vse v istem žaklju, ne bodo mogli vedeti, kaj je dobro in kaj zanič.
Omenila
sem že Pina Mlakarja, katerega ime me je v povezavi z njegovo ženo Pio
spremljalo na poti mojega igralskega šolanja.
Ta umetniški par mi predstavlja prispodobo žlahtnosti,
pristnosti in pravega bogastva. Zato svoje pisanje zaključujem s
Piinimi verzi. Njena pesem me potrjuje v prepričanju, da je med zvrstmi
umetnosti razlika le v obliki, ki naj odraža pristnost
vsebine:
Na polju sta
še sneg in led,
a vejica
že skriva cvet
in listov lesk
v rjavih brstih
in hrepeni,
v pomladni dan.
Tedaj vse
zacveti
in zakipi v
sokove srečne
in zemlje temni žar
sprosti prvine
večne
in napove nov
sad
kot da sem tebe šla iskat,
o veja, radostni
glasnik.
Pia Mlakar (prevedel Kajetan Kovic)
Viri:
Pino Mlakar: Srečne
zgodbe bolečina,
(Lj.: Slovenska matica, 2005)
Janez Pavel II.,
Pismo umetnikom (Lj.: Družina, 1999)
Priloga za starše,
Ciciban (februar, marec 2005)
Martin Waddell: Ti in jaz,
Mali medo(Epta,
1996)
Erich Kastner: Pikica in Tonček(MK.1993)
Nataša Konc
Lorenzutti
OKTOBER - ROŽNI VENEC - 2. del
Od tretje do pete desetke veselega dela rožnega venca
Po prvih dveh desetkah veselega la rožnega venca sledi tretja: Rojstvo!
Marija v tistem tujem kraju, v revnem hlevčku gotovo ni razmišljala o avtogenem
treningu, tehniki dihanja ne vem še čem, kar je danes moderno, sicer te čudno
pogledajo v porodnišnici, ko poveš, da nisi obiskoval »materinske šole«, Zato
rada priporočam Mariji vse matere, ki ob rojevanju razmišljajo vse mogoče
stvari, mimo pa zbeži bistveno: novo rojstvo, nov človek, ki mi ga je Bog
zaupal.
Zato Marijo prosim, da bi ona donosila in rodila vsakega izmed nas, da bi bili
tako zdravi, kot je bil duhovno zdrav Jezus. Saj nas veliko stvari obremenjuje
za vse življenje prav iz prvega obdobja našega življenja.
Četrta desetka: Darovanje v templju. Jezusa sta Marija in Jožef darovala v
templju, kakor je bilo po postavi običajno. V svoji ponižnosti nista hotela
narediti drugače. Prinesla sta ga v tempelj, k duhovnikom, kakršni so bili. Tu
lahko prosimo, da bi bili ozdravljeni od svoje užaljenosti in svojih zamer, za
katere krivimo duhovnike. Mnogi se zaradi kakšne ostre besede, ki nam ne ugaja,
ujezijo, se odločijo, da pač ne bodo več hodili k maši v tej župniji, ampak kam
drugam ali nikamor. Mogoče smo bili ranjen i pri verouku. Zato si postavimo
vprašanje, ali sem pripravljen sprejemati Cerkev, ljudi v župniji in duhovnika
take, kakršni so. Gre za moje zveličanje, saj brez duhovnika in občestva, ki
obsega določene konkretne ljudi, pa naj bodo taki ali drugačni, ni zveličanja
zame.
Jezus nima druge Cerkve. V templju je bilo rečeno, da je »Ta postavljen v padec
in vstajenje mnogih.« Tudi vsak izmed nas se sam odloča, ali bo v padec ali vstajenje.
Če smo bolj nagnjeni k padcu, prosimo, da bi šli bolj k vstajenju. Marija je
Jezusa našla v templju, ko je poslušal in spraševal učitelje in velike
duhovnike, čeprav je vedel več kot oni. Pomembno je poslušati. Slišati besede
kraljestva. Prosimo, da bi nam Gospod odprl ušesa, da bi slišali, npr.
nedeljsko pridigo. Spominjam se, kako sem še pred dvajsetimi leti med pridigo
štela, kolikokrat je duhovnik izgovoril besedo Jezus. Včasih je bilo to 18
krat, včasih 20 krat, včasih 22 krat. Sploh nisem poslušala, kaj govori, ampak
sem štela in čakala, kdaj bo konec maše. Skrajen dolgčas, vse dokler se mi niso
odprla ušesa in sem začela slišati. In tako tudi molitev rožnega venca. Če je
bila prej to pusta molitev, dolgočasna..., ko pa začnemo rožni venec moliti na
nov način, postane zelo odrešujoča. Tedaj ugotovimo, da smo združeni z Jezusom
in Marijo.
SPOROČILO IZ KÖLNA 6. DEL
Veren človek si ne more ustvarjati »zasebnega Boga«, ampak mora poklekniti pred
Jezusom, ki nam ga odkriva Sveto pismo in živi v Cerkvi. Cerkev lahko zelo kritiziramo.
Sami vemo, saj nam je Gospod rekel: to je mreža, v kateri so dobre in slabe
ribe, to je polje s pšenico in s plevelom.
Papež Janez Pavel II., ki nam je preko številnih
svetnikov in blaženih pokazal pravo podobo Cerkve, je obenem prosil odpuščanja
za vse, kar se je v teku zgodovine zaradi delovanja in govorjenja cerkvenih
ljudi zgodilo slabega. S tem nam je pokazal našo pravo sliko in nas povabil, da
z vsemi pomanjkljivostmi in slabostmi stopimo v procesijo svetih, na pot, ki jo
začenjajo trije modri z vzhoda. Tako sledimo Jezusu, ki pravzaprav najprej kliče
grešnike.«
»Cerkev
je človeška družina, je pa tudi Božja družina, ki živi na vseh
kontinentih, kulturah in narodih. Zato smo veseli, da pripadamo tej
družini, da imamo brate in prijatelje po vsem svetu.« Papež je
mlade povabil, naj v sveti hostiji, obhajilu iščejo navzočega
Kristusa, srečajo živega Boga: »On je tu, kakor je bil takrat v
Betlehemu. Vabi nas na notranje romanje, ki mu pravimo
češčenje.« S temi besedami je papež nagovoril mlade ob
bdenju pred zaključnim praznovanjem Svetovnega dneva mladih, Vsi so
pokleknili, ko je papež na oltarju izpostavil Presveto za
češčenje, ki se je začelo ob 20:30 in je trajalo dve uri. Potem
so mladi celo noč ostali zbrani v molitvi in pesmi, pogovorih in
počitku, ko so čakali na mašo, v nedeljo dopoldne.
ZAŠČITIMO DRUŽINO
Prejšnji teden so v Vatikanu predstavili zaključni dokument Stalnega sveta Italijanske
škofovske konference, v katerem so zbrane vsebine, ki so jih obravnavali na
jesenskem zasedanju. V dokumentu se najprej zahvaljujejo svetemu očetu, ki v
prvih mesecih pontifikata daje veliko pastoralnih pobud. Glede na stanje v
Italiji, so škofje opozorili na vse večjo politično napetost, zaradi skorajšnjih
parlamentarnih volitev in izrazili zaskrbljenost zaradi posledic gospodarske
krize, ki se odražajo predvsem v življenju ljudi iz socialnega obrobja. Izpostavili
so, da je potrebno zaščititi življenje, ki se rojeva in družino. Za Cerkev je
nesprejemljiv predlog institucionaliziranja izvenzakonskih skupnosti, ki bi jih izenačili z družino. Zaskrbljeni so nad dejstvom, da to, čeprav pomembno vprašanje, lahko zasenči problem podpore družini, utemeljeni na zakonu, ki nikakor ne more najti mesta v programih političnih strank. Cerkev se teh izzivov ne boji, zato ne bo odstopila od svoje dolžnosti jasne opredelitve o stvareh, ki zadevajo vero in cerkveno življenje in pomembnih moralnih tem, kot so: človekovo življenje, družina, pravičnost in solidarnost.
KAPELA
KRISTUS ODREŠENIK
PRAZNIK IN VOŠČILO Prisrčno pozdravljamo današnje prvoobhajance in njihove družine! Voščimo jim, da bi bile vse nedelje v njihovem življenju dnevi miru, dialoga s kristjani in nekristjani, posebej z Bogom s tisto globoko izkušnjo, iz katere so naredili kristjani kmalu po Jezusovem vstajenju pravilo življenja: »Brez nedelje ne moremo živeti!«
PRVOOBHAJNCI Med
tednom se bomo srečevali s prvoobhajanci ob 19:00 za kratek pogovor in bogoslužno
slavje, da se udomačimo s svetim obhajilom kot središčnim zakramentom kristjanovega
življenja.
KROMBERK
OBNOVE V JESENI Jeseni
se bomo spet posvetili naši župnijski
cerkvi. Ker starejši pravijo, da se v
cerkvi slabo sliši, bomo popravili in preuredili ozvočenje. Tudi orgle potrebujejo servis: uglasitev, čiščenje in popravilo
mehanike.
OSEK
STARŠI VEROUČENCEV Veroučna
srečanja z vami bodo po maši - ob 19.00 uri: starši učencev 1. razreda v ponedeljek, 10. oktobra,
SOLKAN
SREČANJA STARŠEV v
torek, 11. oktobra ali v sredo, 12. oktobra, ob 20:00,
ŠEMPAS
SREČANJA S STARŠI V ponedeljek, 10. oktobra se srečamo s starši otrok 3. razreda devetletke, v torek, 11. oktobra, pa
PEVCI V ČAST EVHARISTIJE Ob evharističnem letu pripravljajo pevci
novo-goriškega okrožja danes na Sveti
Gori poseben program. Ob
15:00 bo molitvena ura pred Najsvetejšim, ob 16:00 pa bo sveta maša,
ki jo bo
daroval škof dr. Jurij Bizjak.
Vabljeni!
OKROŽNI PASTORALNI SVETNa srečanju 12. septembra so se v
skupini za BOGOSLUŽJE najprej pogovarjali o
strežnikih. Izmenjali so izkušnje iz župnij in se dotaknili
vprašanja upadanja števila strežnikov. Zaledje naj bodo starši, s katerimi otrok
skupaj obiskuje mašo. Strežniki
naj imajo srečanja tudi na ravni Okrožja. Za naprej je to prioritetno vprašanje. Pogovarjali so se še o potrebah bogoslužnih
sodelavcev.
Vse bolj se odpira potreba po izrednih delivcih obhajila. Za bralce Božje Besede nadaljujemo s srečanji
v okviru Okrožja. Z organisti se je potrebno
dogovoriti, da naredijo načrt dela za naprej.
ROMANJE Podrobnejše informacije za romanje v Loreto, San Giovanni Rotondo, Monte Cassino in Vatikan dobite v Župniji
Šempas: 307-8877 ali na potovalni agenciji GEA v Šempetru pri Gorici.
ŠOLA VERSKEGA
POGLABLJANJA Šola verskega poglabljanja bo začela z delom
novembra. Srečanja bodo v konkatedrali na sredo ob 19:30. Vsako srečanje traja
okrog dve šolski uri. Prosimo, da se za to šolo prijavite osebno ali po
telefonu na štev. 333 30 86.
POTI SPOMINA IN SPRAVE Združenje Concordia et pax
prireja v soboto, 15.
oktobra, ob 16. uri v Borovnici pri Ljubljani spravno
srečanje. Za avtobusni prevoz
(odhod od Rdeče hiše
ob 13:30) sprejemajo prijave na tel. 300-5136. Vabljeni!