LETNIK V I

ŠTEVILKA:6

28. NAVADNA NEDELJA

9. OKTOBER 2005

 

ARHIV_LETNIK VI


 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI


BITI ZDRAV ZA VSAKO CENO

Na današnjo nedeljo zaključujemo Teden za življenje pod naslovom » Veseli pa se resnice«. Kdo se veseli resnice? Bog, ki je utelešena ljubezen in resnica v Jezusu Kristusu. Apostol Pavel je to zelo lepo izrazil v hvalnici ljubezni; kajti ena od najpomembnejših lastnosti ljubezni je, da se veseli resnice. Dr. Manfred Lutz, psihiater in psihoterapevt, član Papeške akademije za življenje o odnosu današnjega sveta do življenja, izrazi misel, da sodobni človek, še posebej na zahodu, danes ne veruje več v Boga, ampak v zdravje. Človekovo notranjo praznino, življenje brez Boga, je zapolnila vera v zdravje za vsako ceno. Kar poglejmo malo okrog sebe, na TV, v reklame in bomo kmalu videli, koliko je reklam za najrazličnejša zdravila. Pogovor že teče v smeri, da bi zdravila lahko kupili v že malo večji trgovini kot kruh in meso...
Zdravje je resnično dragoceni dar Boga. Ali se tega zavedam? In če ga ni, kaj storim, da bi mogel sprejeti križ bolezni, oziroma, če je božja volja, da bi bolezen premagal? Da se prav razumemo, bolezen ni Božja volja, terja pa Bog od vsakega od nas, da se ob bolezenski preizkušnji vprašamo, kaj Bog pričakuje od nas, ko se znajdemo sredi bolnega stanja. Verjetno je že marsikdo doživel, da je po premagani bolezni postal notranje bogatejši in močnejši. Apostol Pavel v drugem berilu današnje nedelje zapiše, da zna živeti v obilju in zna živeti v pomanjkanju... da vse premore storiti v Njem, ki daje moč (prim Flp 4,12-13) Lahko bi rekli tudi, da znam živeti takrat ko sem zdrav in znam živeti tudi takrat, ko se srečam z boleznijo.
Veseli pa se resnice, je drža in človekovo razpoloženje sprejemati vsakdanje življenje iz Božjih rok. Življenje, ki ni samo veselje in radost, ampak življenje, ki je prepleteno tudi s križi in trni. Resnica boli, vendar ko jo sprejmemo zaradi Jezusa oziroma njegove Ljubezni do nas, dobiva odrešenski pomen. Kristjani smo poklicani in poslani v svet oznanjati resnico in za njo tudi pričevati. V duhu današnjega evangelija nas Jezus vabi na gostijo in pričakuje, da imamo na sebi svatovsko oblačilo, oblačilo, ki predstavlja našo pripravljenost, naše resnično vsakdanje življenje v Duhu in Resnici. Le pogumno naprej, proti gori, kjer nam je po Izaiju pripravljena gostija s sočnimi jedili in žlahtnimi vini...
p. Krizostom Komar

VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI


SVETNIŠKI KANDIDAT DR. JAKOB UKMAR  


Dr. J. Ukmar se je rodil 13. julija 1878 na Opčinah, kjer je kot železničar služboval njegov oče Simon, mati je bila Marija Šušteršič. Mladi Jakob je obiskoval državno nemško gimnazijo v Trstu in bogoslovje v Centralnem semenišču v Gorici. Posvetil ga je goriški nadškof in kardinal J. Missia 14. julija 1901. Kaplanoval je v Rojanu in se poizkušal tudi na časnikarskem področju, saj je pisal in urejal štirinajstdnevnik Družinski prijatelj ter tednik Zarja. Leta 1906 je bil imenovan za župnijskega upravitelja v Ricmanjah. To vas je tedaj pretresala afera zaradi "glagolske shizme". Vsestransko dejavni Ukmar je bil med ustanovitelji Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Trstu (1907) in pobudniki SLS za Trst in Istro (1909). Leta 1910 je sledilo imenovanje za rektorja tržaškega škofijskega zavoda, nakar je jeseni 1913 postal veroučitelj na nemški gimnaziji v Trstu. Toda v nemirnih časih, tik pred italijanskim vstopom v prvo svetovno vojno, je bil Ukmar spomladi 1915 obsojen žalitve cesarja in države pred dijaki. Policija ga je aretirala in za pet tednov zaprla na ljubljanskem gradu. Kmalu so bile obtožbe ovržene, Ukmar je zaprosil za študijski dopust in pričel s študijem za doktorat iz teologije na dunajski univerzi. Dosegel ga je maja 1917 z disertacijo "Teološko upanje po interpretaciji sv. Tomaža Akvinskega." 

Po končani prvi svetovni vojni so Ukmarju zaupali vodstvo začasnega bogoslovja v Trstu, ki je dobilo svoj sedež v škofijski vili v predmestju Skedenj. V težkih časih fašizma je bil dr. J. Ukmar trn v peti oblastem in prenapetežem, ki so v njem videli nevarnega iredentista. Ukmar se ni dal, odgovarjal je z zglednim duhovniškim življenjem in pisanjem ter prevajanjem spomenic. Znamenita je njegova šmarnična pridiga v škedenjski cerkvi leta 1931 o krščanskem sožitju med narodi.  Avgusta 1947 je bil dr. J. Ukmar imenovan za apostolskega administratorja s sedežem v Pazinu za ozemlje tržaško koprske škofije, ki je prišlo pod jugoslovansko upravo. Se pred uradnim sprejemom te občutljive službe je v imenu škofa Santina odpotoval na birmovanje v Istro. Komunistične oblasti so proti njemu sprožile pravo gonjo, med birmo v Lanišču so ga 24. avgusta napadli in hudo pretepli, njegovega spremljevalca duhovnika M. Bulešiča pa ubili. S svojim poznavanjem teologije in jezikov, zlasti latinščine, si je Ukmar pridobil velik sloves. Njegovi predlogi so prodrli celo na II. vatikanski koncil. Bilje iskan kot voditelj duhovnih vaj in kot spovednik. Ob tem je prišla na dan njegova natančnost, v življenju si je zabeležil kar373.896 spovedi, Dr. Jakob Ukmar je umrl na svojem domu v Skednju 2. novembra 1971. Dobro leto pred smrtjo je prejel častni doktorat ljubljanske teološke fakultete  

Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI

PRISTNOST IN LEPOTA KNJIGE 4. del

Vesoljni potop v nesnagi
Kljub vladajoči ideologiji v obdobju mojega otroštva, ki je iz leposlovja izločala besedo Bog, cerkvene praznike in vsakršna razmišljanja o večnosti, je bilo tisto, kar smo brali (izvzemam črno - bele partizanske zgodbe), dobro in izbrano. Ni bilo toliko navlake kot danes. Pisateljica Kristina Brenkova je rekla, da je treba za otroke izbirati s pinceto.
Samo spomnimo se pionirske himne. Če odmislim ideološki predznak pionirskih vzklikov, je resnično lepa. S kakšnim zanosom smo peli: »Le mi vemo zakaj...« Mar ni bila to hvalnica stvarstvu, življenju, otroštvu, prevedena v domovinsko ljubezen?! V njej je bilo nekaj božjega, čeprav neimenovano. »Naj doni do neba,« pravi na koncu, preden zaključi s »pionirskim hura«.
Danes pa na šolskih proslavah ni več meja. Otroškega petja vedno manj. Vse je dovoljeno, nobene občutljivosti in izbirčnosti v smislu vrednega ni več. Šole in celo nekatere župnije vabijo Čuke z njihovimi žuželčjimi polkami na svoja praznovanja.
Za otroke je torej dobro le najboljše. Umetnine, ki izžarevajo žlahtnost duha. Odrasli smo dolžni tem malim ljudem pomagati, da bodo razvili čut za ločevanje med zrnjem in plevelom. Če jim ponujamo vse v istem žaklju, ne bodo mogli vedeti, kaj je dobro in kaj zanič.
Omenila sem že Pina Mlakarja, katerega ime me je v povezavi z njegovo ženo Pio spremljalo na poti mojega igralskega šolanja. Ta umetniški par mi predstavlja prispodobo žlahtnosti, pristnosti in pravega bogastva. Zato svoje pisanje zaključujem s Piinimi verzi. Njena pesem me potrjuje v prepričanju, da je med zvrstmi umetnosti razlika le v obliki, ki naj odraža pristnost vsebine:

Na polju sta
še sneg in led,
a vejica
že skriva cvet
in listov lesk
v rjavih brstih
in hrepeni,
v pomladni dan.
Tedaj vse zacveti
in zakipi v sokove srečne
in zemlje temni žar
sprosti prvine večne
in napove nov sad
kot da sem tebe šla iskat,
o veja, radostni glasnik.

Pia Mlakar (prevedel Kajetan Kovic)


Viri:

Pino Mlakar: Srečne zgodbe bolečina, (Lj.: Slovenska matica, 2005)
Janez Pavel II., Pismo umetnikom (Lj.: Družina, 1999)
Priloga za starše, Ciciban (februar, marec 2005)
Martin Waddell: Ti in jaz,
Mali medo(Epta, 1996)
Erich Kastner: Pikica in Tonček(MK.1993)
Nataša Konc Lorenzutti


OKTOBER - ROŽNI VENEC - 2. del

Od tretje do pete desetke veselega dela rožnega venca

Po prvih dveh desetkah veselega la rožnega venca sledi tretja: Rojstvo!
Marija v tistem tujem kraju, v revnem hlevčku gotovo ni razmišljala o avtogenem treningu, tehniki dihanja ne vem še čem, kar je danes moderno, sicer te čudno pogledajo v porodnišnici, ko poveš, da nisi obiskoval »materinske šole«, Zato rada priporočam Mariji vse matere, ki ob rojevanju razmišljajo vse mogoče stvari, mimo pa zbeži bistveno: novo rojstvo, nov človek, ki mi ga je Bog zaupal.
Zato Marijo prosim, da bi ona donosila in rodila vsakega izmed nas, da bi bili tako zdravi, kot je bil duhovno zdrav Jezus. Saj nas veliko stvari obremenjuje za vse življenje prav iz prvega obdobja našega življenja.

Četrta desetka: Darovanje v templju. Jezusa sta Marija in Jožef darovala v templju, kakor je bilo po postavi običajno. V svoji ponižnosti nista hotela narediti drugače. Prinesla sta ga v tempelj, k duhovnikom, kakršni so bili. Tu lahko prosimo, da bi bili ozdravljeni od svoje užaljenosti in svojih zamer, za katere krivimo duhovnike. Mnogi se zaradi kakšne ostre besede, ki nam ne ugaja, ujezijo, se odločijo, da pač ne bodo več hodili k maši v tej župniji, ampak kam drugam ali nikamor. Mogoče smo bili ranjen i pri verouku. Zato si postavimo vprašanje, ali sem pripravljen sprejemati Cerkev, ljudi v župniji in duhovnika take, kakršni so. Gre za moje zveličanje, saj brez duhovnika in občestva, ki obsega določene konkretne ljudi, pa naj bodo taki ali drugačni, ni zveličanja zame.
Jezus nima druge Cerkve. V templju je bilo rečeno, da je »Ta postavljen v padec in vstajenje mnogih.« Tudi vsak izmed nas se sam odloča, ali bo v padec ali vstajenje. Če smo bolj nagnjeni k padcu, prosimo, da bi šli bolj k vstajenju. Marija je Jezusa našla v templju, ko je poslušal in spraševal učitelje in velike duhovnike, čeprav je vedel več kot oni. Pomembno je poslušati. Slišati besede kraljestva. Prosimo, da bi nam Gospod odprl ušesa, da bi slišali, npr. nedeljsko pridigo. Spominjam se, kako sem še pred dvajsetimi leti med pridigo štela, kolikokrat je duhovnik izgovoril besedo Jezus. Včasih je bilo to 18 krat, včasih 20 krat, včasih 22 krat. Sploh nisem poslušala, kaj govori, ampak sem štela in čakala, kdaj bo konec maše. Skrajen dolgčas, vse dokler se mi niso odprla ušesa in sem začela slišati. In tako tudi molitev rožnega venca. Če je bila prej to pusta molitev, dolgočasna..., ko pa začnemo rožni venec moliti na nov način, postane zelo odrešujoča. Tedaj ugotovimo, da smo združeni z Jezusom in Marijo.

Inga Vendramin

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI

SPOROČILO IZ KÖLNA 6. DEL

Veren človek si ne more ustvarjati »zasebnega Boga«, ampak mora poklekniti pred Jezusom, ki nam ga odkriva Sveto pismo in živi v Cerkvi. Cerkev lahko zelo kritiziramo. Sami vemo, saj nam je Gospod rekel: to je mreža, v kateri so dobre in slabe ribe, to je polje s pšenico in s plevelom. Papež Janez Pavel II., ki nam je preko številnih svetnikov in blaženih pokazal pravo podobo Cerkve, je obenem prosil odpuščanja za vse, kar se je v teku zgodovine zaradi delovanja in govorjenja cerkvenih ljudi zgodilo slabega. S tem nam je pokazal našo pravo sliko in nas povabil, da z vsemi pomanjkljivostmi in slabostmi stopimo v procesijo svetih, na pot, ki jo začenjajo trije modri z vzhoda. Tako sledimo Jezusu, ki pravzaprav najprej kliče grešnike.«

»Cerkev je človeška družina, je pa tudi Božja družina, ki živi na vseh kontinentih, kulturah in narodih. Zato smo veseli, da pripadamo tej družini, da imamo brate in prijatelje po vsem svetu.« Papež je mlade povabil, naj v sveti hostiji, obhajilu iščejo navzočega Kristusa, srečajo živega Boga: »On je tu, kakor je bil takrat v Betlehemu. Vabi nas na notranje romanje, ki mu pravimo češčenje.« S temi besedami je papež nagovoril mlade ob bdenju pred zaključnim praznovanjem Svetovnega dneva mladih, Vsi so pokleknili, ko je papež na oltarju izpostavil Presveto za češčenje, ki se je začelo ob 20:30 in je trajalo dve uri. Potem so mladi celo noč ostali zbrani v molitvi in pesmi, pogovorih in počitku, ko so čakali na mašo, v nedeljo dopoldne.



ZAŠČITIMO DRUŽINO

Prejšnji teden so v Vatikanu predstavili zaključni dokument Stalnega sveta Italijanske škofovske konference, v katerem so zbrane vsebine, ki so jih obravnavali na jesenskem zasedanju. V dokumentu se najprej zahvaljujejo svetemu očetu, ki v prvih mesecih pontifikata daje veliko pastoralnih pobud. Glede na stanje v Italiji, so škofje opozorili na vse večjo politično napetost, zaradi skorajšnjih parlamentarnih volitev in izrazili zaskrbljenost zaradi posledic gospodarske krize, ki se odražajo predvsem v življenju ljudi iz socialnega obrobja. Izpostavili so, da je potrebno zaščititi življenje, ki se rojeva in družino. Za Cerkev je nesprejemljiv predlog institucionaliziranja izvenzakonskih skupnosti, ki bi
jih izenačili z družino. Zaskrbljeni so nad dejstvom, da to, čeprav pomembno vprašanje, lahko zasenči problem podpore družini, utemeljeni na zakonu, ki nikakor ne more najti mesta v programih političnih strank. Cerkev se teh izzivov ne boji, zato ne bo odstopila od svoje dolžnosti jasne opredelitve o stvareh, ki zadevajo vero in cerkveno življenje in pomembnih moralnih tem, kot so: človekovo življenje, družina, pravičnost in solidarnost.

Aleš Rupnik

Ocena 
Avto Pirčeve gospe so odvlekli k mehaniku.
"Zaletela sem se v drevo," pove gospa odkritosrčno.
Mojster kroži okrog avta, si ga ogleduje, potem jo vpraša: "Pa kolikokrat, gospa?"

IZ ŽUPNIJ

ZAČETEK STRANI

 

KAPELA

ROŽNI VENEC V OKTOBRU Pred mašami, tako med tednom kot ob nedeljah, vas vabimo k molitvi rožnega venca. Molimo ga sicer vse leto, v oktobru pa smo še posebej povabljeni, da ob njem razmišljamo o skrivnosti Kristusovega življenja, trpljenja in vstajenja, ter našega odrešenja. 
SREČANJE ŽPS Na srečanju članov Župnijskega in Gospodarskega sveta smo pregledali naše aktivnosti v poletnih mesecih in načrtovali izboljšave pri teh in podobnih aktivnostih v prihodnje. Pogovarjali smo se o celodnevnem češčenju, o verouku, o praznovanju Miklavža in o potrebnosti zakonske skupine, ki jo imamo namen ustanoviti. Vsaka komisija bo pripravila še konkretnejše predloge. Ustavili smo se tudi pri vlogi in pomenu okrožnega pastoralnega sveta. Nekatere dejavnosti se podvajajo kot npr. Karitas: poleg župnijskih še mestna Karitas, okrožna Karitas, območna Karitas in škofijska Karitas in še komisije za Karitas okrožnega in župnijskih pastoralnih svetov. Na drugih področjih, kjer bi delovanje okrožnega pastoralnega sveta bilo potrebno, pa zaenkrat ni učinkovit (recimo odzivanje na dogajanje kot civilna družba). 
NAŠI RAJNI  4. oktobra smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od Stanislave (Slavke) Debenjak (79) iz Rožne Doline, 6. oktobra pa na pokopališču pri Sveti Trojici v Kromberku od Gabrijele Mervič (91) iz Nove Gorice

 

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK IN VOŠČILO Prisrčno pozdravljamo današnje prvoobhajance in njihove družine! Voščimo jim, da bi bile vse nedelje v njihovem življenju dnevi miru, dialoga s kristjani in nekristjani, posebej z Bogom s tisto globoko izkušnjo, iz katere so naredili kristjani kmalu po Jezusovem vstajenju pravilo življenja: »Brez nedelje ne moremo živeti!«

PRVOOBHAJNCI  Med tednom se bomo srečevali s prvoobhajanci ob 19:00 za kratek pogovor in bogoslužno slavje, da se udomačimo s svetim obhajilom kot središčnim zakramentom kristjanovega življenja.


BIRMANCI Na srečanju s starši prejšnjo nedeljo smo se pogovorili v glavnem o tem, da:

STARŠI Prihodnjo nedeljo in naslednji torek se srečamo s starši predšolskih otrok in 9. razreda; čez 14 dni pa s starši mladih.


 KROMBERK

OBNOVE V JESENI Jeseni se bomo spet posvetili naši župnijski cerkvi. Ker starejši pravijo, da se v cerkvi slabo sliši, bomo popravili in preuredili ozvočenje. Tudi orgle potrebujejo servis: uglasitev, čiščenje in popravilo mehanike.


 

OSEK

STARŠI VEROUČENCEV  Veroučna srečanja z vami bodo po maši - ob 19.00 uri: starši učencev 1. razreda v ponedeljek, 10. oktobra, 2. in 3. razreda v sredo, 12. oktobra, 4. razreda v ponedeljek, 17. oktobra, 5. razreda v sredo, 19. oktobra, 7. razreda v ponedeljek, 24. oktobra, 8. razreda v sredo, 26. oktobra in starši otrok 9. razreda v sredo, 2. novembra. Pričakujemo oba mlada ali koga od starih staršev.


 

SOLKAN

SREČANJA STARŠEV v torek, 11. oktobra ali v sredo, 12. oktobra, ob 20:00, 7. in 8. razred;  v nedeljo,16. oktobra, pri maši ob 10:00 in po maši starši s prvoobhajanci 2006.

 R0ŽN| VENEC v 0KT0BRU 2005  Škof Metod nas vabi naj ga molimo za nove duhovne poklice in da bi našli pota do tistih, ki so se oddaljili od Kristusa. Tudi delo škofovske sinode o evharistiji podprimo s to molitvijo,


 

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI  V ponedeljek, 10. oktobra se srečamo s starši otrok 3. razreda devetletke, v torek, 11. oktobra, pa 1. in 2. razreda devetletke. Srečanji sta ob 20:00.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET Srečamo se  v torek 18 oktobra ob 20:00

VAŠI DAROVI  Vesel sem vašega velikodušnega odziva na povabilo za pomoč pri obnovi ostrešja prezbiterija na cerkvi v Šempasu. Ob koncu meseca bomo objavili vsoto zbranih sredstev. Več informacij dobite v obvestilu na mizi za verski tisk v cerkvi. TRR župnije za vaše darove je 24500-9004456914 (namen plačila: CERKEV ŠEMPAS). Hvala za razumevanje in pomoč.

PEVCI V ČAST EVHARISTIJE Ob evharističnem letu pripravljajo pevci novo-goriškega okrožja danes na Sveti Gori poseben program. Ob 15:00 bo molitvena ura pred Najsvetejšim, ob 16:00 pa bo sveta maša, ki jo bo daroval škof dr. Jurij Bizjak. Vabljeni!

OKROŽNI PASTORALNI SVET
Na srečanju 12. septembra so se v skupini za BOGOSLUŽJE najprej pogovarjali o strežnikih. Izmenjali so izkušnje iz župnij in se dotaknili vprašanja upadanja števila strežnikov. Zaledje naj bodo starši, s katerimi otrok skupaj obiskuje mašo. Strežniki naj imajo srečanja tudi na ravni Okrožja. Za naprej je to prioritetno vprašanje. Pogovarjali so se še o potrebah bogoslužnih sodelavcev. Vse bolj se odpira potreba po izrednih delivcih obhajila. Za bralce Božje Besede nadaljujemo s srečanji v okviru Okrožja. Z organisti se je potrebno dogovoriti, da naredijo načrt dela za naprej.

ROMANJE  
Podrobnejše informacije za romanje v Loreto, San Giovanni Rotondo, Monte Cassino in Vatikan dobite v Župniji Šempas: 307-8877 ali na potovalni agenciji GEA v Šempetru pri Gorici. 

ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA  
Šola verskega poglabljanja bo začela z delom novembra. Srečanja bodo v konkatedrali na sredo ob 19:30. Vsako srečanje traja okrog dve šolski uri. Prosimo, da se za to šolo prijavite osebno ali po telefonu na štev. 333 30 86. 

POTI SPOMINA IN SPRAVE 
Združenje Concordia et pax prireja v soboto, 15. oktobra, ob 16. uri v Borovnici pri Ljubljani spravno srečanje. Za avtobusni prevoz (odhod od Rdeče hiše ob 13:30) sprejemajo prijave na tel. 300-5136. Vabljeni!