Pokojni papež Janez Pavel II., ki je v 26. letih svoje papeške službe vzdrževal stalne vezi s predstavniki medijev, je odgovornim na področju družbenega obveščanja namenil apo­stolsko pismo Hiter razvoj. Papež pravi, da mediji podpirajo pravičnost in solidarnost takrat, ko »natančno in po resnici poročajo o dogodkih, po­polno razčlenjujejo razmere in pro­bleme in ponudijo prostor različnim mnenjem«. Janez Pavel II. izrecno poudari, da je skupna odgovornost vseh in vsakega posameznika, da dejavno sodeluje pri »pozitivnem razvoju medijev v službi skupnega dobrega« .

Pred nami je referendum o novem zakonu o RTV Slovenija. Kot odgovoren državljan se bom udeležil referenduma, saj državljani Slovenije zaslužimo RTV na evropski ravni. Trdno sem prepričan, da je greh za kristjana, če se ne udeleži referen­duma, ker zanemarja svojo odgovor­nost za slovenski narod. Vox populi, vox Dei - Glas ljudstva, Božji glas.

Kot zaveden Slovenec imam pravico in dolžnost javno zapisati svoje mnenje in odločitev. Glasoval bom za predlagani zakon o RTV Slovenija in sicer iz naslednjih razlogov:

1. Ker je ustavno sodišče RS raz­sodilo, da dosedanji zakon o RTV Slovenija ni skladen z evropsko ustavo in bi ga že prejšnja oblast morala uskladiti z njo, pa ga ni, ker bi s tem izgubila svoj vpliv.

2. Ker je predlog novega zakona primerljiv zlasti z nemškim, av­strijskim in z ureditvijo drugih ev­ropskih držav. Torej je bolj evrop­ski in ne stvar preteklosti.

3. Ker sem bil kot kristjan deležen medijske cenzure, ko mi je neki časopis »popravil« z veliko za­četnico zapisano osebno ime Bog in v prispevku, kot pogoj za objavo, zavrnil navajanje literar­nega dela Frana S. Finžgarja, kjer pisatelj opisuje kako sloven­ska mati pripravlja velikonočna jedila in svojim otrokom razlaga njih pomen.

Spoštovani bralci Oznanil! Pri­čujoč zapis zaključujem s spodbudo pokojnega papeža Janeza Pavla 11., ki jo je zapisal v apostolskem pismu Hiter razvoj: »Ne bojte se naspro­tovanja sveta!«

TONE KRALJ – 2. del

Osnutek bratov Kralj za poslikavo cerkve v Dobrepolju je bil zavrnjen. Od umetnika, ki se je ukvarjal z religioznim slikarstvom, se že dolgo ni pričakovalo, da likovno interpretira svoje videnje krščanskih vsebin. Umetnik naj bi predvsem krasil in poučeval. Svojo prvo cerkveno poslikavo je Tone Kralj zato izvedel 1921 v cerkvi sv. Helene na Premu, kamor ga je povabil njegov rojak, duhovnik Žganjar. Do konca 60-ih let je na Primorskem poslikal skoraj petdeset cerkva. Premska poslikava je v njegovem ciklusu nekaj posebnega, saj kaže na slikarjevo idealistično usmerjenost in izraža dinamičen ekspresionizem. Ker je na Primorskem v tistem času morala utihniti slovenska beseda, sta jo nadomestili slika in glasba. Sledile so poslikave drugih cerkva. V Volčah pri Tolminu je Kralj v prizoru Krsta poistovetil svetopisemsko reko Jordan s Sočo in vnesel realistične detajle, ki spominjajo na posledice bojev ob Soči, slovanska zavetnika sv. Ciril in Metod pa nadomeščata sv. Petra in Pavla. Cerkev v Avberju na Krasu je poslikal na povabilo župnika Virgilija Ščeka. V tomajski cerkvi se namesto Kraljevih običajno tipiziranih obraznih tipov v skupini poslušalcev pridige sv. Pavla pojavijo portreti članov Zbora svečenikov sv. Pavla, ki so v tedanjem času predstavljali jedro katoliške inteligence pri nas. Slovenska družina je upodobljena nasproti Svete družine in tako povezuje resničnost in svetopisemsko stvarnost. Sledile so Višarje, Mengore, Katinara, Pevma, Sv. Lucija, Šentviška gora, Hrenovice pri Postojni, Lokev na Krasu, Slivje, Soča, Trenta, Mirenski grad, Šmartno v Brdih, Štandrež... V Vrtojbi je osnutke za poslikavo cerkve, zgrajene po prvi sv. vojni, napravilo več slikarjev. Med njimi je bil tudi Tone Kralj, vendar je njegove predloge nadškofijski ordinariat v Gorici zavrnil. Nadškof Sedej je med drugim Kralju očital preziranje tradicije in slabo tehniko. Prezbiterij je nato poslikal Pino Casarini, leta 1949 pa so Vrtojbenci njegovo poslikavo prebelili in 1954 je s poslikavo začel Tone Kralj. V tej cerkvi je posebej zanimiv njegov Križani, ki deli na svoji desni in levi privržence in sovražnike, in spet odseva takrat aktualno situacijo.

Tone Kralj je s svojimi poslikavami naredil Primorsko za pravo domovino svoje umetnosti. Prestopil je uradne meje administrativno določenega slovenskega prostora, saj je na Primorskem v nasprotju z Ljubljano primanjkovalo umetnikov, slikarjev. Prav lahko bi ostal v Ljubljani in tam deloval za svojo lastno umetniško promocijo. Primorci (npr. Šček) smo se v njegovem primeru izkazali tudi kot zelo odprti za sprejemanje novosti. Moramo se zavedati, da je bilo njegovo cerkveno slikarstvo v tistem obdobju izredno drzno, saj še danes v primerjavi z znanim okrasjem 18. in 19. stoletja izstopa po svoji radikalnosti.

Martina Podbersič Smrdel 

PRISTNOST IN LEPOTA KNJIGE – 2. del

Bralna značka

V novejši Cicibanovi prilogi Za starše sprašujem predstavnico društva Bralna značka v zvezi s seznamom književnikov, ki se ponujajo za obiskovanje otrok po šolah in vrtcih:

»Ali so vsi pisatelji in pesniki, predstavljeni v Programski knjižici Društva res to, za kar se imajo? Pobrskala sem po knjižnici in si ogledala dela nekaterih avtorjev, ki so se mi v predstavitvi zdeli najbolj dvomljivi. Ali je res vseeno, kakšni ustvarjalci se predstavljajo našim otrokom? Ali se lahko vsak, ki zmeče skupaj nekaj domislic in jih zapiše, predstavlja otrokom kot pisatelj? Ali ne bi bilo treba  pobrati polže iz solate? Mnoge slikanice, ki sem jih našla, namreč nimajo nobene umetniške vrednosti; nekatere še jezikovnega in slikarskega znanja ne.«

Jasnega odgovora nisem dobila. Da je pač seznam »zbir« in ne »izbor« ustvarjalcev in da si mnogi vrhunski književniki nastopanja ne želijo. Tako je jasno, da imamo še vedno starši najpomembnejšo vlogo pri izbiranju branja. Na ta način smo spet na začetku, pri mojem vzgibu za pričujoči članek, ki nagovarja starše in vzgojitelje.

Kako torej izbirati?

Ob razmišljanju o književnosti za otroke si pogosto jemljem za vzor slikanice iz sklopa o Malem in Velikem medu.

V malo besedah povejo veliko resnice, iztrgane so iz preprostega vsakdana z otrokom. »Mali medo bi se rad igral, toda Veliki medo je imel toliko dela.« In potem delata skupaj in ko je vse opravljeno, se igrata skupaj… »'Danes sva pa imela dela, Mali medo!' je rekel Veliki medo. 'Kako lepo sva se igrala, Veliki medo,' je še dodal Mali medo. 'Samo midva, ti in jaz,… skupaj.'«

Prav tako je večina ljudskih pripovedi in pesmi, ki so se brusile skozi ustno izročilo, zelo izčiščena in jasna. Seveda ima tudi izvirna slovenska književnost bisere, ki jih budno oko lahko najde med kupi odpadnega papirja.

Nataša Konc Lorenzutti

UČENJAK O BRANJU

Nemški filozof Hans Georg Gadamer, ki je umrl leta 2002 v starosti 102 let, je rad poudarjal, da je prav branje knjig in sprejemanje vsebin, priložnost, ki je ne smemo zamujati, da se ljudje srečujemo drug z drugim in z različnimi dogajanji. Na ta način, tako trdi, se gradi skupna prihodnost.

NEDELJA - GOSPODOV DAN  2. del 

»Ko sem se odločala za poklic, sem si izbrala takega, da bo nedelja res Gospodov dan. Želela sem si ustvariti družino, s katero bomo skupaj praznovali. Po preobratu v podjetju pa sem morala sprejeti delo v trgovini, ki je odprta vse dni v letu od jutra od  večera, drugače bi ostala » na cesti «. Takoj sem pomislila na nedelje in praznike, ko bom morala od doma. V službi so me »tolažili«, da ne bo tako hudo, ker se bomo pač vrstili in pridemo samo  enkrat ali dvakrat na mesec na vrsto.

S težkim srcem, sem delo sprejela in bila trdno prepričana, da  si bom kmalu dobila službo drugje. Potrebno pa je nadomeščati  bolniške, porodniški, letne dopuste… tako da večkrat delamo tudi tri nedelje v mesecu. Če se pritožimo nadrejenim,  trdijo, da nas je še preveč. Celo podpisati smo morali izjavo,  da se strinjamo z nedeljskim delom.

Nekateri tega nismo hoteli, pa so nam takoj povedali: »V našem podjetju delamo« (delate) » ob nedeljah, če tega ne podpišete, tu ne morete ostati. Popust dobimo kadar koli v letu, samo ob praznikih ne. 

Težko je pustiti ob nedeljah, še bolj pa za praznike, moža in otroke. Večkrat otroci še spijo zato zmoliva sama z možem jutranjo molitev. K nobeni sveti maši nimam možnosti iti. Kosilo (večkrat samo sendvič) pojem sama in v odmerjenem času. Za praznike si rada vzamem s seboj katero do prazničnih jedi in jo ponudim tudi ostalim, da vsaj malo diši po praznikih. Ko sem za pultom, mi  hrup vrveža in zbranost, ki jo moram ohraniti popolnoma zameglita vse občutke, da je to sploh prazničen dan.  Kaj se ti ljudje, predvsem kristjani! res ne zavedajo, koliko mater, očetov, mož in žena mora v službo proti svoji volji, da zadovoljijo njihovim željam razvajenih kupcev po »svežih žemljah«. To so res gole želje in ne potrebe. Kristjani, bodite luč in odpovejte se nedeljskim nakupom in mikavnih popustov!  Ko pridem domov je vse že mimo, mimo je družina in mimo je nedela. Skupaj smo, ko se domači že pripravljajo na nov delovni dan.«

Trgovkino izpoved sem  zapisala Inga Vendramin

PAPEŽEVA SPODBUDA O NEDELJI 

V samem Bariju je papež ob geslu evharističnega kongresa osrednji poudarek znova namenil nedelji in pomenu evharistije za kristjane in Cerkev. Poudaril je, naj bo Gospodov dan ob pogostni porabniški miselnosti in verski brezbrižnosti v sedanjem svetu »izraz istovetnosti krščanskega občestva in središče njegovega življenja ter poslanstva«. Kristjani potrebujejo nedeljsko praznovanje in prejem obhajila kot okrepitev za svoje življenje in ravnanje v svetu ter v korist bližnjim.

SPOROČILO IZ KÖLNA – 3. DEL

Papež Benedikt XVI. je v nagovoru mladim pri sklepni maši poudaril naslednje smernice: »Kdor je odkril Kristusa, mora k njemu voditi tudi druge. Evangelija ne moreš ohraniti le zase. V velikih delih sveta danes pozabljajo na Boga. Toda istočasno se vse bolj uveljavlja občutek neuresničenosti in splošnega nezadovoljstva. Tudi vera vse pogosteje postaja nekakšen potrošniški proizvod. Človek izbira tisto, kar mu je všeč. Toda vera na način »bodi sam svoj mojster« nam na koncu ne pomaga. V trenutku krize človeka pusti samega. Pomagajmo ljudem odkriti pravo zvezdo, ki jim bo pokazala pot: Jezusa Kristusa! Potrudimo se, da ga bomo tudi sami bolj spoznali. Zato je potrebna ljubezen do Svetega pisma in poznavanje vere Cerkve. Papež Janez Pavel II. nam je daroval delo, v katerem je pojasnjena vera stoletij v zgoščeni obliki: Katekizem Katoliške Cerkve. Nedavno je izšel povzetek tega dela. Ti dve knjigi bi želel priporočiti vam vsem.«

»Gradite skupnosti iz vere. Iščite povezanost v veri, sopotnike, ki bodo skupaj z vami šli na veliko romanje, ki so nam ga pokazali trije modri iz vzhoda. Spontanost novih skupnosti je pomembna, a je istočasno prav tako pomembna edinost s papežem in škofi. To nam zagotavlja, da ne iščemo privatnih poti, ampak da resnično živimo v veliki Božji družini. Povabljeni ste, da tudi v življenju pokažete, da ste med seboj povezani. To se mora pokazati v sposobnosti odpuščanja, v občutljivosti za potrebe drugih, v pripravljenosti za delitev dobrin. Danes obstajajo oblike prostovoljnosti, ustanove vzajemnega služenja, ki jih naša družba potrebuje. Na primer, da starih ljudi ne smemo pustiti v njihovi osamljenosti, iti mimo tistih, ki trpijo. Vem, da mladi pričakujete velike stvari, da se zavzemate za boljši svet. Pokažite to ljudem in svetu, ki čaka na pričevanje Kristusovih učencev in prav preko znamenj vaše ljubezni lahko odkrije zvezdo, ki ji sledimo. Pojdimo s Kristusom naprej in živimo svoje življenje kakor pravi častilci Boga.«

SVETOVNO SREČANJE DRUŽIN

Predsednik Papeškega sveta za družino, kardinal Alfonso Lopez Trujillo je prispel v Valencijo, kjer potekajo priprave za V. svetovno srečanje družin, ki bo v tem mestu od 4. do 9. julija 2006. Kardinal se bo ob tej priložnosti srečal z odbori, ki bodo sodelovali pri organizaciji tega dogodka. Izrazil je veliko zadovoljstvo in povedal, da je predvideno srečanje velik izziv pa tudi izraz velikega zaupanja Valenciji in Španiji. Benedikt XVI. je potrdil izbor Valencije za gostitelja Svetovnega srečanja družin in tudi osrednjo temo: »Oznanjevanje vere v družini«.

Aleš Rupnik

Tat predlaga sodniku

“Petindvajsetič ste pred sodiščem zaradi tatvine”, pravi sodnik obupano. “Kaj naj storimo z vami?”

Obtoženi poizveduje: “Mogoče pa je zdaj lepa priložnost za majhno jubilejno slovesnost, gospod sodnik?”

KAPELA

ZAČETEK VEROUČNEGA LETA Verouk poteka že dva tedna in tudi z drugimi aktivnostmi smo že pričeli. Otroški pevski zbor je pričel z vajami že konec avgusta, da so se pevke in pevci pripravili za mašo ob začetku veroučnega leta prejšnjo nedeljo. Lepo so zapeli - zborovodkinji in pevkam ter pevcem Bog povrni! Kot smo vas vabili že pri veroučnih urah, še enkrat vabimo starše in veroučence, da se pridružijo veroučnemu pevskemu zboru in ministrantski skupini. Pevski zbor ima vaje ob petkih ob 18:00, ministrantje pa ob sobotah ob 9:00. Obrnite se na katerega od patrov, na katehistinjo ali za zbor na zborovodkinjo Hermino.

KITARISTI Kitaristi-začetniki se prvič srečamo v ponedeljek, 19. 9., ob 18:00 - prinesite kitare! Kdor pa bi želel nadaljevati z igranjem in prepevanjem ritmičnih duhovnih pesmi, naj se nam pridruži ob petkih ob 18:00.

KRISTUS ODREŠENIK

KATEHETSKA NEDELJA V veroučnih učilnicah se srečujemo že dva tedna. Danes obhajamo katehetsko nedeljo z mašo ob 11 :00, pri kateri se odrasli, mladi in otroci priporočamo, da bi skupno duhovno rasli v luči Božje besede.

MLADINSKI PEVSKI ZBOR Je začel z delom včeraj ob 17:30, kar velja tudi za naprej, vaje so ob sobotah ob 17:30.

OTROŠKI PEVSKI ZBOR Metka vas pričakuje za prvo pevsko vajo v petek, 23. septembra, ob 17:30.

STARŠI Danes - in ponovitev v torek - se srečamo s starši 4. in 5. razreda. Prihodnji teden se srečamo s starši 1. in 2. razreda.Čez 14 dni, brez ponovitve naslednji torek, se pogovorimo s starši prihodnjih birmancev (v bistvu 7. in 8. razreda). Vsi lepo vabljeni!

MLADI

Prvo srečanje bo v petek, 23. septembra: - za 1. in 2. letnik srednje šole ob 17:30; - za 3. in 4. letnik srednje šole pa takoj po večerni maši, ki je ob 19:00.

UPOKOJENCI

Ker je ob četrtkih eno uro pred mašo češčenje Svetega Rešnjega Telesa, se bomo odslej srečevali na sredo po tretji nedelji v mesecu ob 17:00.Nasvidenje torej v sredo, v 1. veroučni učilnici!

KROMBERK

VEROUK Prejšnji teden ni bilo verouka, ker so katehistinje imele druge obveznosti. Zato se bo začel ta teden.

Razpored:

1. razred: torek ob 16:00;

2. razred: četrtek ob 16:00;

3. razred: torek ob 16:45;

4. razred: petek ob 16:00;

5. razred: torek ob 17:30;

6. razred: petek ob 16:45;

7. razred: četrtek ob 16:45;

8. razred: petek ob 17:30.

Otroci, ki so bili rojeni leta 1999, obiskujejo 1. razred. Ta teden bodo prejeli katekizem in delavni zvezek. Zraven bodo dobili račun, ki ga boste plačali naslednji teden.

OSEK

KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA, ki poteka v Kopru in v Novi Gorici, vabi vsako jesen k vpisu v prvi letnik. Pastoralne potrebe po izobraženih in oblikovanih laikih so iz leta v leto večje. Vpis bo 1. oktobra 2005 pri cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici med 15:00 in 16:45; ob 17. uri pa bo v konkatedrali uvodna sv. maša.

Pastoralne potrebe Oseka in Vitovelj kličejo tiste, ki imate sposobnosti in se želite vključiti v katehetsko delo v župniji, da se že ta mesec odločite in vpišete v to šolo za odrasle, ki traja od oktobra do junija, vsako soboto od 15:30 do 18:45. Redno šolanje traja štiri leta. Želimo in upamo, da bo oseška župnija v teh letih le prišla tudi do svojih katehistinj!

OBNOVA STREHE župnijske cerkve sv. Martina v Oseku je v dogovoru med Župnijskim gospodarskim svetom in izvajalcem Gradbeništvo Gregorc Franc iz Ajdovščine odložena na zgodnjo pomlad 2006. Vzrok so deževni dnevi in že prevzeta dela izvajalca za letošnjo jesen! Do takrat naj bi župljani in krajani zbrali dve tretjini vsote, ki je bila predvidena v predračunu. Ker v letošnjem poletju ni bilo dotoka namenskih darov za obnovo strehe, vas še enkrat prisrčno vabim: nadaljuj mo s svojimi prispevki!

SOLKAN

PRED PRAZNIKOM PRVEGA OBHAJILA v nedeljo, 25. septembra, ob 10:00. Jezusa v sveti hostiji bo prvič prejelo 18 otrok. Z njimi in njihovimi družinami se ta teden pripravlja vsa župnija, še posebno pri vsakdanji maši.

POROKI 2. julija sta si obljubila večno ljubezen in zvestobo Teja Zorzut in Boštjan Koršič, 17. sept. pa Jana Brezigar in Mitja Pisk. Iskrena voščila!

4. SEJA ŽPS bo v ponedeljek, 19. septembra. Pospremimo jo z molitvijo.

NAŠI RAJNI 12. septembra je zaspala v Gospodu Marija Žerjal r. Gorjan (94), Milojke Štrukelj 12. Naj ji Gospod podari večni mir in domačim tolažbo.

ŠEMPAS

SREČANJA S STARŠI V ponedeljek, 19. septembra, ob 20:00 ste na srečanje povabljeni starši srednješolcev. V ponedeljek, 26. septembra, imamo srečanje s starši veroučencev 8. razreda devetletke in v torek, 27. septembra, s starši 7. razreda devetletke.

SHOD V ŠMIHELU V nedeljo, 25. septembra, imamo pred praznikom sv. Mihaela, zavetnika cerkve in kraja, shod. Sveta maša bo ob 17:00. Daroval jo bo letošnji srebrnomašnik g. Venčeslav Filipič. Gospodinje ste povabljene, da pripravite pogostitev.

PEVCI Skupna pevska vaja župnijskih pevskih zborov za sodelovanje pri maši ob zaključku evharističnega leta na Sveti Gori bo v petek, 23. septembra, ob 20:00 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.

PRIPRAVA STARŠEV NA KRST Prvo od petih srečanj za pripravo na krst bo na Kapeli v petek, 16. septembra, ob 18:00. Srečanja naj se udeležujeta oba starša, zato se lahko vključite v pripravo že tudi pred rojstvom otroka. Srečanja so name­njena vsem staršem z Novogoriškega, pred prvim srečanjem se oglasite pri svojem domačem župniku.

KATEHETSKO PASTORALNA SOLA Tiste, ki se želite dejavneje vključiti v pastoralno delo ali si samo poglobiti svoje versko znanje, vabimo v Katehetsko pastoralno šolo. Informativni dan bo pri cerkvi Kristusa Odrešenika v soboto, 24. septembra, ob 17:00, vpis bo 1. oktobra ob 15:00, uvodna masa pa isti dan ob 17:00. Predavanja so ob sobotah popoldne.

ROMANJE Župnija Šempas vabi na jesensko romanje v Loreto, San Giovanni Rotondo, Monte Cassino in Vatikan od 13. do 16. oktobra. Za informacije in prijave se obrnite na župnijski urad Šempas.

SLOVENSKO-HRVAŠKI SHOD NA BREZJAH v soboto, 24. septembra. Prijavite se še danes pri župniku v Šempasu: 307-8877.