ARHIV_LETNIK VI 

DAR NOVEGA ZAČETKA

Večina župnij v Cerkvi na Slovenskem obhaja danes kate­hetsko nedeljo. Misli otrok, staršev, katehistinj in duhovnikov so usmerjene v pastoralno leto, ki ga začenjamo.

Pri tem se mi zdi, da moramo odgovoriti na temeljno vprašanje: Zakaj starši pošiljate otroke k ve­rouku? Pri iskanju odgovora nika­kor ne smemo ostati na pol poti. Otrok ne more hoditi k verouku, ker tam ne sliši nič slabega, kot rečejo kakšni starši. Tudi ne more prihajati na veroučna srečanja zato, da bo prejel zakramente, da se bo lahko cerkveno poročil. Ve­rouk tudi ni dopolnilo šolskemu znanju in ne odstranjevanje mo­rebitnih zapletov, ki bi se utegnili pojaviti ob njegovih prihodnjih odločitvah.

Edini odgovor, ki vzdrži vsa preverjanja in potrjuje smiselnost pošiljanja otroka k verouku je, da mu bo to pomagalo pri njegovi rasti v veri, dokler ne bo iz svoje odločitve postal zrel in odgovoren kristjan. Takšen pa bo postajal samo iz zgleda odgovornega krščanstva najprej njegovih staršev, potem pa tudi celotnega župnijskega občestva, ob katerem se bo učil moliti, hoditi k maši in prejemati zakramente; z eno be­sedo živeti osnovne izraze naše­ga odnosa do Boga, Cerkve in nase vere.

Zato ni v prvi vrsti pomembno, koliko in kaj se bo otrok v tem letu pri verouku naučil. Pomembno je, ali bodo njegovi starši vsako nedeljo dovolj pošteni do njega, da bodo skupaj z njim šli k sveti maši; ali jih bo videl prejeti zakra­ment sprave in pristopati k sve­temu obhajilu; ali bo mogel ob molitvi staršev začutiti, kako po­memben in dragocen je vsakdanji pogovor z Bogom.

Bog daj, da bi se v tem letu zares vsi odgovorni starši odločili, da bodo otrokom res omogočili verouk.

 p. Slane Zore

TONE KRALJ (1. del)

Te dni mineva trideset let od smrti likovnega ustvarjalca Toneta Kralja, ki je pustil pomemben pečat v slovenski in se posebej primorski likovni umetnosti. Rodil se je 23. avgusta 1900 v Zagorici pri Dobrepoljah na Dolenjskem.

Oče je bil rezbar samouk. Okolica Dobrepolja je v tistem času slovela po podobarjih. Oče Janez pa se je od večine razlikoval, saj svojih izdelkov ni delal po predlogah, pač pa povsem samosvoje. Mati Margareta je bila devet let mlajša od očeta in po besedah starejšega brata Franceta "vzor matere, ki ve, kako je treba prenašati življenjsko breme" ter želo verna. Tone je obiskoval ljubljansko Škofijsko gimnazijo sv. Stanislava. Pri 17. letih se je že udeležil bojev na fronti pri reki Piavi. Po vojni je dokončal gimnazijo in leta 1920 prvič razstavljal v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Mati ga je v svoji preveliki gorečnosti namenila za duhovnika in ga kot je verjela - poslala v "lemenat." Tone se je kmalu družini oglasil iz prage, saj se je sam odločil za študij umetnosti. Študij je nadaljeval na Dunaju in v Parizu. Arhitekturo je študiral v Rimu in Benetkah.

Tone Kralj se je kot osebnost in slikar oblikoval v obdobju izjemno razgibanega družbenega in kulturnega dogajanja, ki ga je nasilno prekinila prva svetovna vojna. Vojni so sledile številne spremembe, ki so na področju likovnega ustvarjanja pomenile predvsem prehod iz starega, znanega akademskega in impresionističnega načina ustvarjanja v nov način. Ta se je  tudi v cerkvenem slikarstvu želel otresti meščanske estetike obvladanosti, ki se je izogibala preveč dramatičnih tem npr. poslednje sodbe ali pekla, ohranjala pa je čustveno obvladljive motive kot so dobri pastir, mučenci, vstajenje...

V religiozni umetnosti je nov, ekspresionističen način upodabljanja pomenil vrnitev k srednjeveškim podobam s poudarkom na izraznosti, poduhovljenosti in čustvovanju. Brata Kralj sta hotela v umetnosti najti izviren slovenski, kmečki izraz. Ker je njuna umetnost pomenila nekaj povsem novega, sta bila večkrat nerazumljena tudi s strani cerkvenih vrhov. Njun prvi projekt, zasnova za poslikavo cerkve v Dobrepolju, je bil zavrnjen kot preveč radikalen. Tone Kralj je tako začel svoj religiozni umetniški program uresničevati na Primorskem. Razmere tu so bile v veliki meri specifične, saj je Cerkev na Tržaskem in Goriškem imela posebno, kulturno poslanstvo. Kraljeva sakralna umetnost je velikokrat odsevala družbeno in idejno problematiko casa, postala je medij za posredovanje določenih protifašističnih in narodno spodbudnih sporočil.

Tone Kralj je obvladal najrazličnejše likovne zvrsti: oljno slikarstvo, monumentalno stensko slikarstvo, grafiko, kiparstvo, knjižno ilustracijo, arhitekturo, notranjo opremo.

Za svoje življenjsko dela je leta 1972 prejel Prešernovo nagrado.

Martina Podbersič Smrdei

PRISTNOST IN LEPOTA KNJIGE 1. del

Mnogi bralci, veliki in mali, se na široka ustopijo pred človeka in izjavijo: »visoko spoštovani gospod, če se to, kar ste napisali in nakracljali, ni zgodilo, nas pusti zgodba ledeno hladne. « In tedaj bi rad odgovoril: »Ali se je resnična zgodilo ali ne, je prav vseeno. Poglavitno je, da je zgodba resnična! Zgodba pa je resnična, če bi se bila v resnici lahko natanko tako zgodila, kakor je napisana. « Če ste ta razumeli, ste spoznali važen zakon umetnosti. (Erich Kaestner)

Otroštvo na smetišču

Opazovanje in spoznavanje umetnosti ima za otroka močan pomen. Oblikuje njegovo ustvarjalnost, okus, odnos do narave, lepote, Boga. Toda prepoznavanje pristnega, čistega in resničnega v umetnosti postaja vedno trši oreh tudi za starše in vzgojitelje, saj smo vsi prav zoprno obsipani z množico podob, med katerimi je več slabih kot dobrih. Otroci so postali ropotarnica, kamor se lahko zmeče vse, kar komu pade na pamet. Raznih umetnikov«

je postalo krepko preveč.

Otroška književnost

Književnost je umetnostna zvrst, v kateri se lahko preizkusi vsak pismen človek. Nobenih diplom nimamo, ki bi dale naziv - pisatelj. Samozaložba zahteva le nekaj denarja in drznosti, pa nastanejo knjige, ki nimajo umetniške vrednosti, a se pridružijo vsem ostalim na policah z otroško literaturo. Gledam mame v knjižnici. Kar nabirajo knjige, kakor ivanjščice na travniku, izbiro prepuščajo ustanovi.

Toda kaj je res dobro? Pojav umetnosti in njegov pomen so razlagali mnogi misleci. Moja občutljiva narava, s filozofijami slabo podkovana, pa mi pravi, da je umetniško tisto, kar me prepriča s svojo preprosto resnico. V čisti lepoti, rojeni iz človekovega bistva in njegove vpetosti v naravni red, prepoznam umetnino.

Pino Mlakar v spominih na baletno šolo v Hamburgu piše: »Med dekleti je mojo pozornost zbudila gospodična Pia Sholtz. Pri danih nalogah se je zibala svojsko, izpeljala jih je vzorno. Še preden sva prišla do pogovorov, sem v njenem gibanju zaznal skrivnost umetnost.«

Umetnik takole razmišlja naprej: »Dve komponenti vzpostavljata bistvo principa umetnosti: Vsebina in oblika, združeni tako, da je vsebina obenem oblika in oblika vsebina.« In dalje: »Žal se umetnost izrablja s sklicevanjem na svobodo ustvarjanja. Uvodnemu himničnemu zapisu moram, žal, pripisati nevšečno dejstvo kvarjenja in sprevrženja umetnosti.«

Pokojni papež Janez Pavel drugi, tudi sam književnik, piše o umetnosti kot o najglobljem stiku ustvarjalca z Bogom in pravi, da je celo v tistih stvaritvah, ki odsevajo najtemnejše globine človeka, mogoče zaznati njegovo hrepenenje po odrešenju.

Nataša Konc Lorenzutti

NEDELJA - GOSPODOV DAN - 1. del

Pojdimo na začetek!

Ko je Bog ustvaril vesolje in človeštvo, je duh Božji vel nad vodami. »Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil.« (1 Mz 2, 2- 3)

Ko je postavil deset zapovedi je zapovedal: »Sest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota (nedelja) za Gospoda, tvojega Boga.« (2 Mz 20, 1 0)

In še je rekel: »Jaz sem Ijubosumen Bog.«

Vse to je bilo položeno izvoljenemu ljudstvu na srce. Spolnjevali in uživali so dobrine, ki so jih s poštenim delom opravljali. Vendar je človek, nikoli zadovoljen, začel vedno bolj opuščati dolžnosti in končno zatisnil ušesa in dela samo še to, kar prinaša dobiček. Sami Judje izjavljajo, da so morali in se vedno morajo za vsako kršeno soboto plačati davek.

Slovenci? Postali smo slabši od drugih.

Toliko govorjenja in kritik je bilo čez stari režim in jokali smo, kako smo utesnjeni in zapostavljeni, da nimamo pravic, da nas vsi samo izkoriščajo. Hrepeneli smo, da se rešimo Egiptovske sužnosti. Ko so verige popustile in se končno pretrgale, smo zadihali: sedaj pa bomo imeli božic, veliko noc, velik šmaren... Ne dolgo za tem smo čutili dolgčas.

Drugi narodi so že imeli za praznike odprte trgovine. Rekli smo, da morda imajo tujci prav. Poskusimo samo nekaj časa. Poravnali bomo dolgove. Sedaj pa še vedno traja. Ali ne trdijo v vladi, kako velik dar je družina. Več otrok je naložba za narod. Vendar so verjetno te besede kje prebrali, saj se ni še nič spremenilo.

Največ smo prizadete matere, žene, kot da bi bile prav me najboljše za prinašanje dobička ob nedeljah.

Najbolj boleče pa je to, da je veliko nedeljskih kupcev kristjanov, celo po nedeljski maši. Tukaj moramo vpiti na pomoč, Ljudje božji. Bog še ni spremenil nedelje v navaden delovni dan, še vedno je Gospodov dan. Za vsako delovno nedeljo bomo dajali odgovor in to vsi brez izjeme. Duhovniki naj vpijejo proti nedeljskim nakupom.

Postavite se na mesto žene in matere, ki mora pustiti družino in proti svoji volji služiti ljudem, ki niso sposobni ravnati s svojo glavo, ampak samo za dobiček, za minljive stvari, ki jih razjedata rja in molj. Do kdaj bo to trajalo?

Ali verjamemo Bogu? Da smo namreč božji otroci in da on skrbi za nas, če spolnjujemo božje zapovedi. Kakor je rekel!

Inga Vendramin

SPOROČILO IZ KÖLNA 2. DEL

Novi papež je uspešno opravil svoje prvo potovanje izven Italije, v rodno Nemčijo. Hitro je nakazal svoj način komuniciranja z mladimi, ki nagovarja prav tako spontano, kakor njegov predhodnik, Janez Pavel II. Ves čas bivanja v Nemčiji so mladi vzklikali: »Benedetto Benedetto...«, papež pa se je vidno ganjen, čeprav nekoliko zadržan, obračal k mladim s sklenjenimi rokami, kakor da bi jih ves čas vabil k molitvi. Vendar pa njegove izrečene besede, se posebej nagovor pri zaključni sveti masi v nedeljo, 21. avgusta niso niti najmanj bile prestrašene, ampak jasne in zelo globoke.

V središče nagovora je postavil sporočilo a evharistiji. Spomnil je, da je Jezus zadnjo večerjo obhajal z učenci po judovskem običaju za Pasha, toda pri tej večerji se je zgodilo nekaj novega.

Jezus je z besedami: »To je moje telo... To je moja kri, nove in večne zaveze...« pokazal, da se on sam daruje za vse človeštvo. Jezus je človeka odrešil s smrtjo na križu, ko je to dejanje okrutnosti spremenil v dejanje ljubezni. Prav to spremenjenje se vedno znova obnavlja med nami. Vsak človek v svojem srcu na nek način nosi zeljo, da se bo svet spremenil in bo drugačen, boljši. Prav spremenjenje pri sveti masi je tisto dejanje, ki v resnici lahko spremeni ta svet, ko se nasilje spreminja v ljubezen in s tem smrt v življenje. Iz te notranje eksplozije dobrega se spreminja svet. Vse druge spremembe ostajajo površne in človeka ne rešijo. Zato govorimo a odrešenju, ker Kristus v obhajanju evharistije resnično daruje samega sebe.

PAPEŽ SPREJEL VODSTVO SKUPNOSTI SV. EGIDIJA

Papež Benedikt XVI. je 25. avgusta v avdienco sprejel vodstvo mednarodne katoliške skupnosti Sv. Egidija. V uradnem sporočilu Tiskovnega urada Svetega Sedeža niso navedli, a katerih temah se je papež pogovarjal z duhovnim voditeljem skupnosti, škofom Vincenzom Pagliom in utemeljiteljem prof. Andrejem Riccardijem.

Skupnost Sv. Egidija je bila utemeljena leta 1968, kat bazična. Njen sedež je v Rimu. Danes povezuje okrog 50.000 ljudi iz vsega sveta. Posebno so dejavni na področju dialoga z drugimi verskimi skupnostmi, socialnega dela in neslužbene mirovne diplomacije. Med drugim Skupnost Sv. Egidija vsako leto vodi molitvena srečanja za mir v Assisiju, ko s tem nadaljujejo delo, ki je bilo utemeljeno na srečanju leta 1986. Prof. Riccardi je bil na povabilo voditelja Bruna Vespe glavni komentator prenosa Svetovnega srečanja mladih v Kölnu na prvem programu italijanske televizije RAI.

Ales Rupnik

Prvi dnevi pouka

Kmalu po začetku pouka začne Tina pospravljati stvari v torbo.

"Kam pa greš?" jo vpraša učiteljica.

"Domov! Mama ne vidi rada, da se taka dolgo klatim okrog brez pravega dela!"

KAPELA

KITARISTI Kitaristi-začetniki se prvič srečamo v ponedeljek, 19.9. ob 18. - prinesite kitare! Kdor pa bi želel nadaljevati z igranjem in prepevanjem ritmičnih duhovnih pesmi, se nam lahko pridruži ob petkih ob 18:00.

POROKE 25. junija sta se pri nas poročila Nataša Vrečar in Aleš Furlan, 6. avgusta sta se poročila Nežka Gubaš in Tomaž Budin, 20. avgusta Jana Jakin in Erik Petejan ter Nataša Ferfolja in Matej Vončina, 27. avgusta pa Tea Robič in Dejan Tušar. Vsem želimo Božjega blagoslova.

POKOJNI 17. 6. smo se v Stari Gori poslovili od Alojzije Špacapan (68) iz Rožne Doline in pri Sv. Trojici v Kromberku od Štefana Kranjca iz Nove Gorice, 24. julija od Julijane Čelik (94) iz Nove Gorice in 6. avgusta v Šempetru od Milene Pavlin (62), prav tako iz Nove Gorice.

KRISTUS ODREŠENIK

PRVOOBHAJANCI - Skupna srečanja imamo vsak ponedeljek ob 18:00. - Prvoobhajanci vabijo na slovesnost svetega obhajila v nedeljo, 9. okt., ob 11 :00. - Namesto pogostitve, ki opoldne nima pravega pomena, so starši prvoobhajancev sklenili, da darujejo za dobrodelnost. Več o tem pred praznikom.

MINISTRANTI Prvo srečanje za strežnike bo v petek, 9. septembra, ob 16:00. Vabljeni vsi stari strežniki, z veseljem pa pričakujemo še nove korenjake tudi izmed prvoobhajancev.

STARŠI Prihodnjo nedeljo se srečamo s starši 4. in 5. razreda. Srečanja bomo tudi letos ponavljali naslednji torek po večrni maši.

PRIMORSKI MISIJONARJI NA SLONOKOŠČENI OBALI Te dni se vrača z obiska v domovini, doma je iz Vipave, na svojo misijonsko postajo na Slonokoščeni obali misijonar g. Aleksander Skapin. Pred odhodom smo mu izročili simboličen dar naše župnije, ki se je nabral v zadnjih mesecih v znesku 403.000 SIT. Misijonarji se zahvaljujejo vsem dobrotnicam in dobrotnikom.

BOGOSLOVEC G. ALJOŠA VODOPIVEC Tri nedelje (vmes je bilo 14 dni) je bil med nami g. Aljoša. Danes odhaja, da se pripravi na nadaljnji študij v Ljubljani. Zahvaljujemo se mu, da je bil z nami in želimo mu vsega blagoslova na nadaljnji poti.

KRSTI 19. jun. 2005: Ela Širca, hči Slavka in Mojce Rupnik; Gal Lozar, sin Tomaža in Franke Markič, Mojca Melinc, hči Edija in Maje Černuta, Nejka Leban iz Šempasa, hči Gregorja in Suzane Vidmar; 26. jun.: Eva Boršič, hči Marijana in Pavke Tomi6; 03. jul.: Taja Stibilj, hči Sebastijana in Mojce Saksida; 21. avg.: Lara Debevc, hči Mihe in Lucije Mozetič. Krščencem in njihovim družinam prisrčna voščila!

POROKE 26. junija: Pavka Tomič in Marijan Boršič; 27. avgusta: Mojca Vidmar in Vladimir Slemenšek; 3. septembra: Irena Ratko in Jan Zelinšček ter Matjaž Rodman in Birte Loenner; 10. septembra: Nataša Nussdorfer in Sebastijan Šček ter Irena Leban in Damijan Pisk. Naj jih spremlja Božji blagoslov!

NAJ POČIVAJO V MIRU Gizela Winkler (77) - pogreb je bil 15. junija na Stari gori; Dora Gabrijelčič (71) - pogreb je bil 19. julija na Stari gori; Romina Pišot (novorojenka) - pogreb je bil 22. julija na Stari gori; Ivana Rudolf (75) - pogreb je bi122. avg. na Stari gori. Naj počivajo v miru!

KROMBERK

KVATRNA NEDELJA V nedeljo, 18. septembra, bomo nabirali darove za potrebe škofije.

NAŠI POKOJNI Dne 28. julija smo se poslovili v Stari Gori od Severina Grudna (48) iz Ajševice. Naj se njegovo kratko življenje nadaljuje v večnosti pri Bogu.

POROČILI SO SE Dne 2. julija Dejan Gašperšič iz Prema in Tina Pangera iz Vrabč. Dne 16. julija Philip Le Quesne iz Aristol Veen (Anglija) in Polona Stabej iz Ljubljane. Dne 27. avgusta Tadej Murovec iz Kromberka in Katja Cenčič iz Dobrovega. Gospod, pošlji jim tolažbo in pomoč v stiskah in težavah!

OSEK

DANES, 11. septembra, je nedelja po malem šmarnu. Na Vitovljah bo še zadnji letošnji romarski shod. Ob 14.30 uri bomo po poti molili Križev pot za duhovne poklice. Ob 16. uri bo sv. maša po namenih romarjev.

VEROUK Po znanem urniku začne ta teden reden verouk s katehistinjami: Lea Bric iz Brji, bo ob sredah imela 2.,3. in 4. razred. Tadeja Štanta iz Mirna, bo ob ponedeljkih vodila 7. in 8. razred; družine obeh razredov se bodo vključile tudi v okrožno dveletno predbirmansko pot... Vida Ličen iz Preserji, se bo ob petkih posvetila 5. in nato še 9. razredu. Župnik s starši in otroci pa se bo srečeval z malo skupino 1. razreda.

HVALA vsem, ki ste na Krištofovo nedeljo v nabirki MIVA darovali 60.000,00 SIT za misijonarje; na veliki šmaren na Vitovljah 45.700,00 SIT za cerkev (Strokovna generalna obnova vitovskega harmonija je stala 170.000,00 SIT). Hvaležni smo vedno istim ljudem, ki vitovsko cerkev vsako leto večkrat očistijo in okrasijo, pa tudi skrbijo, da ne zamaka!

SOLKAN

NOVO VEROUČNO LETO Vse veroučne skupine so ga zavzeto začele že s prvo uro. Spremembe veroučnega urnika: Jezusova mala šola ob torkih ob 17:00; 3. razred osemletke ob ponedeljkih ob 15:00; 5. razred osemletke ob torkih ob 14:00. Skupini katehistinj se je ponovno pridružila Matejka Tomažič. Katehistinji Majdi Šturm čestitamo ob diplomi katehetsko pastoralne šole, ki jo je prejela 10. 9. na Sveti Gori.

NAŠ DAR ZA MIVA Za vozila našim misijonarjem smo nabrali 107.000 SIT. Bog povrni vsem dobrotnikom, misijonskim prijateljem!

NAŠI RAJNI V poletnih mesecih so odšli v Očetov dom: 20. 6. Trampuž Jožica r. Bavdaž (64), B. Kalina 73, 24. 6. Pavlin Kristina r. Fabjan (93), Žabji kraj 18, 2. 7. Čubej Ivan (63), IX. korpus 83, 4. 7. Gospodarič Janez (78), Mizarska 29,23.7. Perko Albin (Binči) (82), Valentinčičeva 12, 14. 8. Sedevčič Marjan (56), IX. korpus 54, 19. 8. Gomišček Marija r. Černe (96), Mizarska 10, 28. 8. Valantič Gabrijela (Elica) r. Žbogar (70), Mizarska 14 in 31. 8. Jožef (Pepi) Poberaj (86) Prešernova 12 (Nova Gorica), starosta solkanskih apostolov. Naj jim sveti večna luč Božje ljubezni!

OKROŽNI PASTORALNI SVET  Srečanje imamo v ponedeljek, 12. septembra, ob 20:00 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.

KVATRNA NEDELJA 18. septembra je naš dar namenjen semenišču.

KONCERT NA SVETI GORI 11. 9. ob 17. uri nastopajo sopranistka Janja Hvala, baritonist Matjaž Robavs in orglavec Klemen Karlin. Prijazno vabi Krajevna skupnost Solkan, ki koncert prireja.

CONCORDIA ET PAX vabi na predavaje prof. Pavia Fonda: Italijani in Slovenci. Odnosi na meji: »ODDALJENI SOSEDJE«. Predavanje bo v četrtek, 15.9., ob 20:00 v dvorani Mestne občine Nova Gorica.

KVARTNA NEDELJA NA MIRENSKEM GRADU Praznovanje se prične v soboto, 17. 9., s sv. mašo ob 19. uri, ki ji sledi procesija z lučkami ob petih litanijah Matere Božje. V nedeljo bodo sv. maše ob 7:00, 10:00 in ob 16:00 (vodi goriški nadškof Dino di Antonio). Ob 15:30 bodo pete litanije Mater Božje. Lepo vabljeni!

SLOVENSKO-HRVAŠKI ROMARSKI SHOD NA BREZJAH  Prijavite se do naslednje nedelje pri župniku v Šempasu; tel.: 307-8877.