ARHIV_LETNIK VI 

MANJ KOT MISLIMO

»Bolje je vedeti manj stvari, ki pa so lepe in potrebne, kot na kupe stvari, ki so cenene in nekoristne.«

(prof. Gianfranco Rovasi)

TOLSTOJEV SEZNAM

Pred okroglo sto leti, leta 1906, se je veliki ruski pisatelj in mislec Nikolaj Tolstoj odločil, da naredi red. Na vrsto so prišle tudi knjige in branje. Knjig, časopisov, oddaj, predstav… ne more nihče zaobjeti, prebrati, gledati, poslušati, razumeti, prebaviti. Zato je Tolstoj napravil seznam

stvari, ki jih bo bral. Na vrhu je bil evangelij. Ko je razmišljal o tem, da je treba v življenju izbirati in delati sezname, ker je knjig, predstav, revij, časopisov in prostih dejavnosti otrok, doraščajočih in odraslih preveč, je iskal nekoga, ki mu bi dal prav.

JOHN LOCK

Ugotovil je, da je bil dobrih sto let pred njim pred istim vprašanjem angleški filozof John Lock (+ 1704). Knjige ne dišijo vsem… nas vse pa obdeluje neskončna množica informacij… in dejavnosti. Naš problem je po Johnu Locku v tem, da rabimo preveč časa za stvari, ki so celo prazne in nepotrebne…

Moramo se odločiti.

In izbrati stvari, ki so lepe in nujno potrebne. V začetku šolskega in veroučnega leta se znova pokaže, koliko smo se naučili iz izkušenj Tolstoja, Locka in mnogih drugih. Ali pomagamo sebi in mladim tako, da damo na vrh seznama tisto, kar je zares potrebno. Ne da bi se bali, da se motimo, bomo mladim koristili, če jim pomagamo, da gradijo seznam tega, kar je »nujno potrebno« okrog treh zadev, čeprav so za nekatere postranske. Te so: medčloveški odnosi, kulturno vedenje in verouk. Odkar ni Locka in Tolstoja, se je zadeva premaknila k stvarem, ki so

zgolj »prijetne in modne«, čeprav prazne…

JUDOVSKA MODROST

Kar je že zdavnaj ugotovila judovska modrost:

»Moder človek ve, kaj govori. Nespameten pa govori o tem, kar ve in ne ve.«

Gašper Rudolf

OB 300. OBLETNICI OLTARJA V CERKVI SV. MARIJE MAGDALENE V LOKAH

Loška cerkev vsako leto oživi ob godu zavetnice sv. Marije Magdalene (22. julija) oziroma prvo nedeljo po njem.

Letos smo praznovali tudi 300. obletnico postavitve oltarja. S priložnostno slikovno razstavo domačina Silva Oberdanka, pa smo obeležili tudi 90. obletnico začetka soške fronte, v kateri je bila loška cerkev poškodovana.

V letu 1705 so cerkev sv. Marije Magdalene verjetno delno prenovili in je z novim oltarjem dobila svežo baročno podobo. Cerkev je sicer po ohranjenih virih najbrž še vsaj tristo let starejša.

Loke izpričujejo dolgo naselitveno zgodovino. Pod vasjo je nenazadnje dokazan obstoj rimske kmečke domačije ("vila rustica"). V pisnih virih se Loke omenjajo precej zgodaj; po sicer ne povsem zanesljivi navedbi morda že okrog leta 1112, bolj gotovo pa v letu 1206 - kot "Locach".

Cerkev tedaj bržkone še ni bila zgrajena, toda dejstvo, da so Loke v 15. in se v 16.

stoletju imenovali včasih tudi kar Sveta (Marija) Magdalena, dokazuje, da so korenine tega vaškega objekta še v srednjem veku. Po do sedaj pregledanih virih lahko najstarejšo tovrstno omembo postavimo v leto 1410 ("under Sand 'Maria Magdalen"), prva izrecna omemba cerkve pa je iz leta 1488 ("penes ecciesiam sancte Marie Magdalene").

Leta 1705 je bil torej izdelan nov oltar. V vklesanem napisu na desni strani oltarja preberemo: "soto la h cameraria di Andrea Qvalig 1705" (»ko je bil ključar Andrej Hvalič«). Pristnost zapisa potrdimo tudi s pomočjo drugih virov. Iz tega leta je ohranjen najstarejši urbar cerkve sv. Marije Magdalene in je dejansko takrat opravljal službo ključarja Andrej Hvalic ali Hvala, kakor je tam tudi poimenovan (priimek

Hvalič je bil sicer v Lokah še najbolj razširjen). Iz urbarjev in računskih knjig loške cerkve poznamo vrsto ključarjev v 18. stoletju. Andreja Hvaliča je po smrti zamenjal v letu 1714 njegov sin Štefan, nato sredi 18. stoletja Andrej Velikonja, leta 1776 Jurij Hvalič, šest let zatem Jakob Križaj, v letu 1797 pa Ivan Komel.

Ključarja, ki je skrbel za cerkveno premoženje, so izmed se izbirali Ločani - vseh domačij je bilo v 18. stoletju dvajset ali komaj kakšna več - vsako leto posebej in na dan sv. Antona Puščavnika, 17. januarja. Po pregledu računov loške cerkve ga je moral potrditi solkanski župnik ali njegov vikar. Loke so namreč do ustanovitve kromberške duhovnije (1872) oz. župnije leta 1935 spadale v solkansko župnijo. Našega Andreja Hvaliča je tako potrdil župnik in arhidiakon grof Filip Strassoldo iz ene najvplivnejših plemiških družin tistega časa na Goriškem. Njegov namestnik v župniji (vikar) je bil Jakob Lampretič, po rodu Solkanec.

Pastoralne naloge sicer niso bile tako razvejane kat danes. S krščanskim naukom so na primer vernike seznanjali le v postu in v adventu. V 18. stoletju je bilo mas v loški cerkvi precej več kot danes, saj so Loke imele začasno celo svojega kaplana, ki je maševal ob nedeljah in praznikih. Sicer so bili solkanski duhovniki dolžni brati 13 maš v letu, med temi je bilo posebej svečano na dan zavetnice sv. Magdalene z obvezno procesijo. Omenimo pa naj še praznovanje posvetitve cerkve na prvo nedeljo po sv. Vidu in - kakor nakazujeta že obe svetniški podobi poleg loške zavetnice na oltarni sliki - mašno bogoslužje na dan sv. Antona Puščavnika ter o sv. Nikolaju (Miklavžu), ko je praznovala cerkvena bratovščina, ki je delovala v vasi.

Vojko Pavlin

ODVISNIKI MED NAMI

Mamila, alkohol, televizija in velika vrst drugih zasvojenosti srečujemo vsak dan v naši okolici.

V avgustu smo lahko v časopisu prebrali, da je v našem mestu postala garažna hiša zadnji izhod v sili odvisnikov. Nekateri, ki so prebrali članek so me vprašali, če je to res mogoče v današnji civilizirani družbi. Še kako je mogoče, če nihče od teh, ki so zašli na stranpot, ne sreča pravega človeka, ki bi mu znal pravilno svetovati in ga rešiti iz vsakdanjega pekla. V prispevku je med drugim zapisano, da je »velika večina vključena v metadonski program«, ki da »pomaga vsaj toliko, da preživiš dan.« Kar je gotovo slepa ulica, ki ne vodi v rešitev. Saj sami pravijo, »da se z njim odvadi kvečjemu en odstotek odvisni-kov.«

Poleti sem se pogovarjala še z dvema narkomanoma, ki želita spremeniti svoje življenje in sta sedaj v komuni. Vsak je povedal svojo življenjsko zgodbo, več ali manj podobno. Izhajata iz krščanske družine, vsako nedeljo sta hodila k maši, dobri starši, nikoli jima nič ni manjkalo, kar sta hotela, sta dobila, velika sta gledala televizijo, si ustvarjala idole. Ob vsem tem pa nikoli nista bila srečna. Njuna duša je bila prazna. Začela sta se sramovati sebe, ker nista zmogla vseh nalog v življenju.

Nista zmogla doseči nekih namišljenih ciljev televizijskih junakov, zato sta si začela iskati prijatelje, ki so bili starejši od njiju. Ker nista zmogla vzeti vsak svojega križa in ga nositi, sta hotela realnost skriti za alkohol, lahko drogo, vedno bolj trdo.

Najprej jima je denar zadoščal za nabavo, kasneje sta se srečala s kriminalom in policijo. Pri vsem tem početju in taksnem življenju sta uspešno skrivala resnico pri starših. Vsi so prej vedeli ali hoteli vedeti in videti, kaj se z njima dogaja, starši so bili zadnji. Čeprav so kdaj opazili njuno nenavadno obnašanje, sta se spretno izgovorila. Čudne oči sta imela, »ker sta bila zaspana« in sta zato takoj odšla v svojo sobo. Ko je mama našla v žepu kapljice za oči, so bile »prijateljeve«, ki jih je pozabil.

Šele, ko je domov prihajala policija, so se staršem odprle oči. Po Božji previdnosti sta se znašla v komuni. Sprva je bilo zelo težko, saj nista bila navajena ne dela, ne reda, ne molitve. V komuni ni zdravil, ni metadona, ni televizije, ni pralnega stroja. Nista poznala besed, kot so: oprosti, hvala, prosim. Vsega sta se morala na novo naučiti. Prvič v življenju sta slišala, da ju okolica sprejema takšna, kakršna sta. Vsi so jima pomagali, čeprav sta večkrat nalašč narobe delala ali bila neposlušna. Ko sta videla, da vsi zares delajo, kar mislijo in govorijo, sta se začela tudi sama spreminjati. Danes sta povsem drugačna, v mišljenju, govorjenju in obnašanju. Srečna sta, da sta se rešila pekla odvisnosti. Srečna pričujeta, da obstaja rešitev, ki je Jezus Kristus edini Odrešenik.

Na posebno vprašanje glede metadonske terapije sta povedala, da sta bila oba več let na metadonu. Vendar metadon ni tako nedolžen, kot se zdi. Prav tako nevaren je tudi ecstasy, ki postaja vedno bolj nepogrešljivo sredstvo na raznih zabavah mladostnikov.

Ozrimo se okrog sebe in pomagajmo po svojih močeh k normalnemu življenju vseh v našem mestu, brez droge in metadona. Kajti tudi alkoholika, ki se je navadil na pitje pelinkovca, ne moremo ozdraviti s tem, da mu vsak dan dajemo žganje.

Po pričevanju zapisala Inga Vendramin

POLETNE POČITNICE V BASKI GRAPI

Od ponedeljka, 11.7. do petka 15.7.2005 je v Baški Grapi v kraju Koritnica potekala II. izmena poletnega počitniškega tabora, ki ga je organiziral in vodil Tomaž Torkar. Pred skoraj natančno 90 leti, v času Soške fronte, je bila na istem mestu v Česnjevem logu postavljena bolnišnica, ki je nudila oskrbo številnim ranjencem. Bila je upanje na ozdravitev, na boljše čase in lepšo prihodnost. Hiša iz tistih časov stoji se danes.

Na istem travniku ob izviru hladne zdravilne vode smo letos otroci in mladostniki iz novogoriške župnije preživeli čudovit teden pod šotori Slovenske vojske iz Vipave. Družbo pa so dopolnjevali se mladostniki invalidi iz Centra Janka Premrla Vojka iz Vipave. Z nami so bili tudi delavci in prostovoljci iz Centra ter medicinska sestra.

Kljub dvem vremensko bolj krmežljavim dnem, nam ni bilo nikoli dolgčas.

Za igro smo izkoriščali dva dodatna štabna šotora, veliko pokrito "lopo" in občasno tudi hišo, ki nam je nudila udobje doma s kopalnico s tušem in krušno pečjo, kjer smo spekli okusne pice. Ob lepem vremenu smo se podili za žogo po velikem travniku pred hišo, čofotali smo po vodi reke Koritnice, ki teče mimo, igrali različne družabne igre in čas delili tudi z invalidi, ki so bili v tej izmeni vsi na invalidskih vozičkih.

Veliko smo izvedeli o strahotah Soške fronte. Z detektorjem za kovine smo iskali njene ostanke. Bili smo zelo uspešni. Našli smo veliko nabojev, škatlic za naboje in star denar en kovanec je bil star 150 let.

V četrtek smo obiskali domačijo Franceta Bevka v Zakojci, v petek pa majhno hidroelektrarno, ki oskrbuje z elektriko hiše v okolici.

Vsak dan smo skupaj sedli k zajtrku, kosilu in večerji, se zahvalili za dober obed in nato večer zaključili s kramljanjem in petjem ter tudi zaplesali ob tabornem ognju.

Sprejemali in poslušali smo tudi goste, ki so nam popestrili nekaj uric. Naučili smo se nekaj planinskih vozlov, ki vedno pridejo prav. Takoj smo jih preizkusili in s pomočjo vrvic, zavezanih na invalidske vozičke, popeljali naše prijatelje po travniku naokrog.

Vse prehitro je prišel petek. Zložili smo prtljago, še zadnjič pogledali na šotore, hišo in travnik ter se napotili proti železniški postaji, od koder smo se z vlakom polni vtisov vrnili v Novo Gorico.

Tako smo pet dni zdravi in invalidi živeli drug z drugim, se zaradi različnosti učili drug od drugega in kot je napisal Tomaž na vabilu v tabor: "...vzpostavili in krepili smo solidarnostne odnose, ki nam bode v pomoč pri reševanju vsakdanjih problemov in težav, saj so to vrednote, ki so edino prave v današnjem svetu tekmovalnosti in storilnosti..."

Tina in Maja Sedej

SPOROČILO IZ KÖLNA 1. DEL

Več kot milijon mladih iz vsega sveta je v Kölnu potrdilo besede, ki jih je že večkrat izgovoril papež Benedikt XVI.: »CERKEV JE MLADA«.

Katoliška Cerkev je s tem še enkrat pokazala, da je vera med mladimi živa in da svet v prihodnosti lahko računa z njenimi mladimi verniki. Samo 20 kilometrov od zvonika poznane kölnske gotske katedrale, ki hrani relikvije Svetih treh kraljev, mokra in meglena »katedrala na prostem« mladim iz več kot 200 narodnosti, po prečuti noči na hladnem, ni preprečila, da bi skupaj slavili pa ne papeža, kakor so pisali nekateri mediji ampak Boga.

Mladi so svoje oči z molitvijo, ob katehezah, pri svetih mašah obrnili k betlehemski zvezdi, ki jih vodi do prave, edine in resnične zvezde Kristusa.

Pri maši v »katedrali za en dan« so prvič izvajali »Mašo sveta«. Skladatelj Gabriel je pet stalnih delov maše povezal s petimi kontinenti sveta in s tem poudaril najpomembnejše sporočilo Svetovnega dneva mladih: univerzalnost Katoliške Cerkve. Tako je preko »Marijinega polja« (Marienfeld) odmeval evropski Gospod, usmili se, južnoameriška Slava in indijska Vera. Svet so spremljali afriški ritmi bobnov, Jagnje Božje pa »didgeridoosi« iz Oceanije.

Sveti oče je ob koncu nagovoril mlade in jim povedal, da v njegovem srcu odmeva beseda »hvala«! Mlade je povabil, da se zahvaljujejo Bogu za dar vere in to »nepozabno« srečanje.

SKUPNOST IN OSVOBODITEV

V Riminiju so v soboto zaključili srečanje, ki ga je organiziralo gibanje »Skupnost in osvoboditev«, na katerem je po uradnih ocenah sodelovalo okrog 700.000 udeležencev. Svoboda je bila osrednja tema shoda. Osrednje predavanje je pripravil kardinal Erdö, primas Madžarske, ki je za Radio Vatikan povedal, kako je prav, da verska svoboda ostane glavna, kakor je to učil Janez Pavel II., ker ni ena izmed mnogih, ampak je temeljna za druge oblike svobode.

V razmišljanju se je spomnil na mlade v Kölnu, kakor tudi v Taizeju, na pogrebu brata Rogera. Rekel je, da mladi radi sprejemajo izhodišča cerkvenega učiteljstva. Ne gre samo za nekakšne čustvene izraze, ampak za spreobrnjenja, ki dajejo resnične sadove. To je razvidno v škofijskem semenišču, kjer je kar nekaj fantov odgovorilo na klic, potem, ko so se udeležili mednarodnih srečanj mladih. Na novinarjevo vprašanje, kakšne nasvete bi dal mladim, je nadškof povedal, da je potrebno iskati resnico v luči cerkvenega nauka. Omenil je tudi vprašanje svobode Cerkve v bivših komunističnih državah in poudaril, da so bili v tem obdobju problemi zelo jasni. Danes pa je potrebno a vsakem problemu posebej razmišljati resno in pošteno, da bi tako znali poiskati katoliško, oziroma krščansko pot v tem zmedenem svetovnem kontekstu, je zaključil kardinal Erdö.

Ales Rupnik

Sprememba "Slišal sem, da si lani dobil toliko honorarja, da bi si lahko kupoval vile." "Ja, ja. Letos pa si lahko kupim grablje..."

KAPELA

DOBRODOŠEL, P. KRIZOSTOM! P. Vidu Lisjaku smo se zahvalili prejšnjo nedeljo, danes pa pozdravljamo med nami novega kaplana p. Krizostoma Komarja. Naj bo njegova prisotnost in njegova prizadevanja med nami v blagoslov župniji in njemu osebno.

BOG POVRNI! Če začnemo, kjer smo junija končali: Hvala vsem, ki ste na tak ali drugačen način sodelovali pri generalnem čiščenju cerkve, predvsem Adi Ličen, ki je organizirala in usklajevala delo, g. Radovanu Ličenu za zbiranje prispevkov in vsem, ki ste darovali. Nabrali smo 201.800 SIT, medtem ko so bili stroški 276.000 SIT. Hvala vsem, ki ste organizirali in se udeležili našega župnijskega piknika junija v Prelesju. Glavni organizator srečelova, tombole in piknika je bil g. Marko Aucin, glavni kuhar pa je bil g. Samo Kosmač. Hvala vsem, ki ste darovali dobitke in vsem, ki ste kakor koli pomagali. Za popravilo orgel se je s tem nabralo 102.000 SIT. Skavti so tudi letos organizirali kresovanje ob prazniku Janeza Krstnika in dnevu državnosti. Hvala za lepo prireditev in doživetje. Na Krištofovo nedeljo smo darovali za misijonska vozila (akcija Miva) 275.740 SIT.

VEROUK S srečanji začnemo jutri po razporedu, ki ste ga prejeli skupaj s spričevali in je objavljen na plakatih. Ta teden so skupna srečanja veroučencev in staršev, naslednji teden pa poteka verouk po razporedu, ki je na letakih v cerkvi zadaj in na plakatih. Maša za začetek veroučnega leta bo prihodnjo nedeljo ob 10. uri. Pričakujemo vse veroučence in njihove starše.

MALI ŠMAREN Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra, so maše ob 6:30, 8:00, 10:00 in 19:00.

KRISTUS ODREŠENIK

 Nedeljska večerna maša je od danes ob 19:00, med tednom pa sta maši ob 7:30 in 19:00.

 VEROUK

- Z veroučnimi srečanji začnemo jutri, 5. sept.; - Maša ob začetku delovnega leta bo v nedeljo,18. septembra, ob 11 :00;
- Z letošnjimi prvoobhajanci se srečamo jutri ob 18:00;
- Študentska skupina začne s srečanji na 1. soboto v oktobru;
- Mladinski skupini se srečata 9. sept. ob 19:30 za refleksijo na Koln in pripravo na Stično.

MEŠANI PEVSKI ZBOR Zbor je začel z rednim delom v petek 2. sept. ob 20:00 pod vodstvom prof. Gregorja Klančiča, ki bo vodil zbor ob g. Lojzetu Kobalu. Lepo vabimo k sodelovanju vse dosedanje in nove pevke in pevce.

SREČELOV Ob sklepu veroučnega leta 2004/05, 12. junija, smo imeli misijonski srečelov. Srečke so prinesle 217.000 SIT. Zahvaljujemo se vsem darovalkam in darovalcem, posebej organizatorkam srečelova, ki so se potrudile pri izvedbi zahtevne naloge.

PETROV NOVČIČ 2005 Nabirka za dobrodelnost svetega očeta na praznik sv. Petra in Pavla znaša 33.500 SIT.

MIVA 2005 Ob Krištofavi nedelji smo zbrali za tehnično pomoč misijonarjem 378.200 SIT. Bog povrni vsem dobrotnicam in dobrotnikom!

 KROMBERK

SHOD Župnijski praznik bomo praznovali v nedeljo, 11. septembra. Slovesna maša s procesijo okrog cerkve bo ob 9. uri. Lepo vabljeni župljani ter domačini, ki živite drugod.

ZAČETEK VEROUČNEGA LETA Verouk bomo začeli na naš župnijski praznik v nedeljo, 11. septembra, z mašo ob 9. uri. Pridite vsi veroučenci, rojeni od leta 1999 dalje, s starši. Ta dan bo na oglasni deski razpored veroučnih srečanj. Pri prvi uri boste dobili katekizme in zvezke za domače naloge, opravili pa boste lahko tudi sv. spoved.

SVETE MAŠE bodo ob nedeljah samo ob 9. uri, med tednom pa ob 19. uri.

PRIPRAVA STARŠEV NA KRST OTROKA se je v Kromberku pričela v soboto, 3. septembra, in bo trajala pet zaporednih sobot do 1 oktobra.

OSEK

NA VITOVLJAH V nedeljo, 24. julija popoldne, smo po 60. letih spet imeli sv. mašo v čast sv. Ani. Maševal je msgr. Vinko Paljk, ki je izročil priznanje in zahvalo g. škofa Metoda Piriha domačemu umetniku Stanku Hrovatinu za 6 lesenih kipov, ki jih je v petnajstih letih naredil in daroval cerkvi Matere Božje na Vitovljah. Še enkrat HVALA v imenu vseh, ki jo imajo radi! Na veliki šmaren, 15. avgusta popoldne, je za romarje maševal g. Janko Kosmač, misijonar na Slonokoščeni obali v Afriki. Pridružila sta se mu še domača duhovnika. V nedeljo po malem šmarnu, 11. septembra, ob 16. uri bo na Vitovljah zadnji letošnji romarski shod. Prosili bomo Svetega Duha in Marijo za božjo pomoč v novem pastoralnem in šolskem letu. Ob 14,30 uri bomo po poti molili Križev pot za duhovne poklice.

VEROUK Z nedeljsko župnijska mašo v čast Svetemu Duhu, Materi Božji in Angelom varuhom bomo danes, 4. septembra, začeli novo šolsko in veroučno leto. Vpis v 1. razred je bil v četrtek popoldne; če še kdo pride, bo dobrodošel! Da boste starši lažje usklajevali veroučne ure s krožki, vedite, da bo verouk med 15. in 18. uro in sicer: za 1. razred v torek ali četrtek; za 2., 3. in 4. razred ob sredah; za 5. in 9. razred ob petkih; za 7. in 8. razred ob ponedeljkih. Reden verouk bomo začeli po 11. septembru! Zaradi župnikove bolezni bodo pri verouku pomagale katehistinje! Ta teden so še priprave: Nabava katehetskih priročnikov; tudi MAVRICO sprejmite kot veroučno-vzgojni pripomoček; možnost za spoved bo pred mašami, v sredo, 7. septembra pri sv. Luciji ob 17:30 uri bo še drugi spovednik; v četrtek 8. septembra ob 19. uri bo praznična maša Marijinega rojstva; v nedeljo 11. septembra ob 9. uri župnijska maša in ob 16. uri na Vitovljah še romarska maša. 

SOLKAN

NAVDUŠENO V NOVO VERO UČNO LETO Z rednim veroukom pričnemo v ponedeljek in torek, 5. in 6. septembra. Veroučenci so že pred 15. 8. prejeli veroučni urnik. V Jezusovo malo šolo ob torkih ob 16. uri so vabljeni otroci rojeni leta 2000 in lahko tudi mlajši. Svetega Duha bomo še posebno prosili za pomoč v tem letu prihodnjo nedeljo pri maši ob 10:00. Vabljene cele družine veroučencev!

PRED PRVIM OBHAJILOM Starši imajo srečanja še prve tri nedelje v tem mesecu pri maši ob 10:00 in po maši. Z molitvijo in zgledom naj jih spremlja vsa župnija.

ŠEMPAS

VEROUK V ponedeljek, 5. 9., začnemo z rednim veroukom. Urnik je objavljen na oglasnih deskah. Na prvo srečanje prinesite podpisana spričevala. Veroučenci bodo opravili sveto spoved.

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET Srečamo se v torek, 6. septembra, ob 20:00.

MALI ŠMAREN Praznična sveta maša bo v Šempasu ob 19:00.

LETO EVHARISTIJE V nedeljo, 11. septembra, v okviru obhajanja Leta evharistije, v naši župniji gostuje zbor iz župnije Nova Gorica - Kapela. S petjem bodo sodelovali pri maši in po njej skupaj z našim zborom pripravili krajši koncert.

VAŠI DAROVI Za Dijaški dom v Vipavi smo zbrali 59.726 SIT; na Mohorjevo smo za naše misijonarje na Slonokoščeni obali zbrali 85.000 SIT; na sv. Jakoba ste za potrebe cerkve v Ozeljanu darovali 76.510 SIT; v akciji MIVA pa smo zbrali 132.832 SIT. Hvala za vaše darove.

STARŠI OB KRSTU OTROK Priprava staršev na krst otroka se je pričela v soboto, 3. sept. v Kromberku, naslednji niz srecanj pa se prične v petek, 16. sept., ob 18. uri na Kapeli.

MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE bo potekal v soboto, 10. septembra, na Sveti Gori. Sveta maša bo ob 10:30, križev pot pa krene s Prevala ob 8:00.

KONCERT NA SVETI GORI bo 11. 9. ob 17. uri. Nastopajo sopranistka Janja Hvala, baritonist Matjaž Robavs in orglavec Klemen Karlin. Prijazno vabi Krajevna skupnost Solkan, ki koncert prireja.

CONCORDIA ET PAX

vabi na predavaje prof. Pavla Fonda: Italijani in Slovenci. Odnosi na meji: »ODDALJENI SOSEDJE «. Predavanje bo v četrtek,15. 9., ob 20:00 v dvorani Mestne občine Nova Gorica.

KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA

Tiste, ki se želite dejavneje vključiti v pastoralno delo ali si samo poglobiti svoje znanje, vabimo v Katehetsko pastoralno šolo. Informativni dan bo pri cerkvi Kristusa Odrešenika v soboto, 24. septembra ob 17:00, vpis bo 1. oktobra ob 15:00, uvodna maša pa isti dan ob 17:00.

STIČNA 2005

Birmanci iz okrožja, ki so bili pri birmi v letu 2005, in vsi drugi mladi se srečajo 9. 9. 2005 ob 19:30 v konkatedrali, kjer bo potekala priprava na Stično. Lepo vabljeni!

ROMANJE

Župnija Šempas vabi na jesensko romanje v Loreto, San Giovanni Rotondo, Monte Cassino in Vatikan. Za informacije in prijave se obrnite na župnijski urad Šempas.

SLOVENSKO-HRVAŠKI SHOD NA BREZJAH

bo v soboto, 24. septembra. Organizirali bomo skupni avtobusni prevoz. Podrobnosti vam bomo posredovali prihodnjič.