LETNIK ŠTEVILKA:38 9. NAVADNA NEDELJA 29. maj 2005

 

UVODNIK VREDNO SPOMINA ZNAMENJA PABERKOVANJA   ARHIV

 

UVODNIK

ZAČETEK STRANI


JAZ SEM ŽIVI KRUH
V letu evharistije in ob prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Krvi je prav, da razmišljamo o poti, ki nas vodi v srečanje z Jezusom pri sveti maši in o poti, ki iz evharistije vodi v življenje. V duhu tega sporočila lahko razmišljamo o poti Jezusovih učencev, ki so po vstajenju Jezusa ponovno srečevali prav v lomljenju kruha, evharistiji, in je ob tem njihova vera pravzaprav dozorevala za celostno in samostojno odločitev, potrjeno v binkoštnem prazniku.
Ob tem pričevanju prve Cerkve razmišljajmo o našem verskem življenju, letos še posebej o našem odnosu do zakramenta svete evharistije. V tej razsežnosti je velikokrat naše doživetje srečanja z Jezusom prepuščeno le navadam in tradiciji (podobno kot na proslavah in prireditvah, ki se v zadnjem času dogajajo na civilnem področju). Prevečkrat se vrtimo samo v okoliščinah danega trenutka (npr. ob prazniku prvega svetega obhajila se mora vse zgoditi, prej in potem pa nič). Predvsem pa velikokrat delamo brez načrta, si ne postavimo ciljev in smernic (kar nekaj tistih, ki se opredeljujejo za kristjane, ne veruje v vstajenje Jezusa Kristusa in posmrtno življenje).
Bog v življenje človeka vstopa celostno. Ne daje nam okušati samo nekaj drobtinic, le ob posebnih priložnostih. Dediščina krščanstva je bogata, je tudi naša popotnica: »Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj« (Jn 6,58), vendar samo, če bomo znali poiskati pot velikonočnega kristjana, ki Jezusa resnično sreča v evharistiji, lomljenju kruha. Tu pa ni več vprašanj kaj in kako, ampak predvsem kdo: Jezus Kristus.

Aleš Rupnik


VREDNO SPOMINA

ZAČETEK STRANI


OB 90. OBLETNICI ZAČETKA SPOPADOV OB SOČI 2. del
Seznam cerkvenoupravnih enot na slovenskem etničnem ozemlju goriške nadškofije, ki so zaradi prve svetovne vojne spremenile svoj sedež in naprej delovale v begunstvu. Povzeto po: SLOVENSKI BEGUNSKI KOLEDAR ZA LETO 1917 in ljubljanski časopis SLOVENEC

Ime enote

nov naslov

nadškofijski ordinariat Gorica

Stična

župnijski urad stolne cerkve v Gorici

Stična

župnijski urad na Placuti v Gorici

Stična

kuracijski urad Štandrež pri Gorici

Ajdovščina

župnijski urad pri sv. Ignaciju v Gorici

Maribor, Domplatz 18

župnijski urad Solkan

Ravne, pošta Cerkno

vikariatski urad Kromberk pri Gorici

Cerknica

vikariatski urad Št. Maver

Kamnje, pošta Črniče

vikariatski urad Ravnica

Lokve, pošta Trnovo pri Gorici

kuracijski urad Grgar

Čepovan

kuracijski urad Pevma

Spodnja Idrija, pošta Idrija

župnijski urad Kanal

taborišče Bruck na Litvi

vikariatski urad Deskle

Št. Martin pri Kranju

vikariatski urad Plave

Št. Martin pri Kranju

vikariatski urad Osek

Škocjan pri Mokronogu

župnijski urad Šempas

Col nad Ajdovščino

župnijski urad Devin

Trnovo pri Gorici

vikariatski urad Brestovica

taborišče Steinklamm

vikariatski urad Doberdob

Sv. Planina, pošta Trbovlje

vikariatski urad Jamlje

Sv. Planina, pošta Trbovlje

vikariatski urad Kostanjevica

Kazlje, pošta Tomaj

vikariatski urad Mavhinje

Šempolaj, pošta Prosek

vikariatski urad Temnica

Kazlje, pošta Tomaj

kuracijski urad Nabrežina

Jezica pri Ljubljani

kuracijski urad Opatje selo

Nemški Rut, pošta Grahovo

župnijski urad Komen

Lokev, pošta Divača

vikariatski urad Gabrovica

Kamnik

vikariatski urad Lipa

Stična

vikariatski urad Vojščica

Štorje, pošta Sežana

kuracijski urad Gorjansko

Merče, pošta Sežana

kuracijski urad Kobjeglava

Podgorje, Istra

župnijski urad Škrbina

Selca pri Škofji Loki

župnijski urad Ločnik Lucinico

Ljubljana, Kopališka ulica 10

kuracijski urad Števerjan (Št. Ferjan)

Sv. Ožbolt, pošta Trojane

kuracijski urad Podgora

Praga II. okraj, Emaus

župnijski urad Šempeter (Št. Peter)

Dunaj I. okraj, Vorlaufstrasse 4

vikariatski urad Vrtojba

Metlika

kuracijski urad Bilje

Vrhnika

župnijski urad Dornberk (Dornberg)

Salež, pošta Prosek

kuracijski urad Gabrije

Podgorje, Istra

župnijski urad Miren

Gora pri Sodražici

vikariatski urad Sovodnje

Šentlovrenc na Dolenjskem

župnijski urad Prvačina

Kamnik

vikariatski urad Gradišče nad Prvačino

Kamnik

župnijski urad Renče

Št. Vid nad Ljubljano

župnijski urad Vogrsko

Vojnik pri Celju

župnijski urad Tolmin

Zadlaz, pošta Podmelec

župnijski urad Volče

taborišče Bruck na Litvi

kuracijski urad ZagrajSagrado

Leibnitz na Štajerskem


Renato Podbersič ml.

ZNAMENJA

ZAČETEK STRANI


OB V. SIMPOZIJU O DELU PATRA STANISLAVA ŠKRABCA

P. Stanislav je pripadal slovenski frančiškanski provinci sv. Križa od 26. avg. 1863, ko je vstopil v frančiškanski red v našem samostanu na Trsatu, pa vse do 6. okt. 1918, ko seje izčrpan od dela in trpljenja mirno poslovil in odšel k Bogu, ki mu je vse življenje služil v veliki skromnosti kot človek, duhovnik, redovnik in znanstvenik. P. Stanislav Škrabec še vedno navdihuje, zbližuje in povezuje vse tiste, ki ljubijo in spoštujejo materni jezik in si prizadevajo, da bi ga ne le govorili, temveč tudi dobro poznali in ohranili. Jezikovna veličina p. Stanislava Škrabca se je še bolj zasvetila z raziskovanjem razvoja teorije performativnosti. Ugotovljeno je bilo namreč, da je to teorijo pred angleškim filozofom Johnom L. Austinom uspešno kot prvi odkril in formuliral ravno jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Slovenski frančiškani smo ponosni, da je bil p. Stanislav član naše province in da je na nevsiljiv način konkretno pokazal, kako lahko gresta z roko v roki znanost in vera, krščanstvo in kultura. Dialog med njima neizpodbitno koristi obema, predvsem pa človeku, željnemu polnejšega življenja in pristne kulture. Ta dialog je temeljnega pomena tako za celovito rast posameznika kot tudi za življenje naroda, za sobivanje ljudi, ki jih družijo različne vezi, predvsem pa jezik in kultura. Samo živa in bogata narodna kultura ter spoštovanje našega jezika nas bosta obvarovala pred nevarnostjo, da bi se izgubili v gospodarski, družbeni in kulturni globalizaciji, ko smo vedno bolj

 
izpostavljeni poskusom izenačenja in sivega poenotenja.
Narod obstaja po kulturi in za kulturo, kajti prav preko kulture in jezika postane človek član občestva, svojega naroda. Papež Janez Pavel II. je 1981. veliki množici mladih v Tokiu dejal, daje »v jeziku povzeta posebna razsežnost identitete nekega naroda. V jeziku v nekem smislu bije srce naroda, ker se v lastnem jeziku izraža vse to, v čemer živi duša naroda.«
Zgodovina pričuje, da se na tem evropskem križišču vseh mogočih tokov nismo ohranili zato, ker bi se opirali zgolj na našo naravno vzdržljivost, številčnost, gospodarsko in politično moč, temveč predvsem zaradi zvestobe svoji kulturi in jeziku. Že imenovani papež je v znamenitem govoru 1995 v OZN poudaril, da se »preko lastnega jezika in kulture izraža in krepi temeljna duhovna suverenost nekega naroda, ki mu omogoča, da preživi tudi izgubo politične in gospodarske neodvisnosti. Nespoštovanje jezika pa lahko pripelje do izgube kulturnega izročila. Za ohranitev duhovne suverenosti sta za narod temeljnega pomena lastni jezik in kultura.« Navsezadnje ima tudi neodvisnost Slovenije svoj temelj v kulturi in jeziku. Samo s svojo identiteto slovenskega srca, jezika in kulture se lahko v skupno evropsko hišo vključujemo enakopravno z drugimi narodi.

prof. dr. p. Viktor Papež provincialni minister slov. frančiškanov

PABERKOVANJA

ZAČETEK STRANI


BODITE ISTIH MISLI, ŽIVITE V MIRU Sporočilo Srednjeevropskega katoliškega shoda

Zbrali smo se, da skupno nadaljujemo pot s Kristusom. Cerkvi v Kupresu podarjamo osem zvonov, ki predstavljajo naše države. Osem različnih zvonov zliva svoje tone v skladne melodije, ki pomenijo upanje in veselje, žalost in skrbi in se z našimi molitvami dvigajo k Bogu. Zvonovi vabijo k molitvi in k skupnim bogoslužnim slavjem, oglašajo se vsak dan in ob praznikih. Opominjajo nas na nevarnosti v življenju in nas kličejo, da smo med seboj povezani. Spremljajo naše brate in sestre in nas same, ko nas Bog pokliče v večno domovino. Razveseljujejo nas z lepoto svojega zvoka in nam odpirajo srca za bogastvo Božje ljubezni. Zvonovi prinašajo svetu sporočilo evangelija, ki osvobaja. Z njimi tudi mi vzklikamo: Bodite istih misli in živite v miru! Nahajamo se ob cerkvi Svete Družine. Podoba Svete Družine je za nas vzor in podpora, da v naših družinah živimo vero, upanje in ljubezen, predvsem v luči 6. točke Sporočila iz Mariazella, ki vabi naj varujemo in razvijamo življenje. Vera daje družinam moč in oporo. Poklicani smo, da svoj odnos do Boga in ljudi poglobimo in s tem povabimo tudi druge, da se odločijo stopiti na to, pogosto tako težko pot. Družine se rojevajo, rastejo in ohranjajo v upanju. Zaupanje napolnjeno z upanjem nam
pomaga, da smo med seboj povezani v veri in skupaj gremo po poteh, ki so pred nami. Tako lahko odkrivamo številne možnosti osebne uresničitve. Družina se oblikuje na temelju daru ljubezni, ki nas usposablja za to, da drugemu brezpogojno rečemo »DA«. Zato lahko sprejmemo vsako drugo osebo takšno, kot je in jo spoštujemo v njenih neodkritih globinah. Kdor sam čuti, da je zaželen in ljubljen, bo takšno ljubezen želel uresničevati tudi sam. Prava ljubezen se izraža predvsem v težkih trenutkih, ki jih je doživela tudi Sveta Družina.
Zato je Sveta Družina vzor in model za narode Evrope in njihovo sobivanje: v enakem dostojanstvu, v različnosti in skupni odgovornosti. Sveti oče, papež Janez Pavel II., je prav tej nalogi posvetil velik del svojega oznanila in pastoralnega zavzemanja. Naj nas sedaj spremlja s svojim blagoslovom iz hiše nebeškega Očeta. Pod varstvom Svete Družine, ki je naš vzor, stopamo v prihodnost. V prihodnjem letu 2006 še posebej vabimo vse družine na romanje v najbližja marijanska svetišča, da bi na mnogih krajih po Marijini priprošnji doživeli edinost v Njem, kije: Kristus, upanje Evrope.
Škofje srednje Evrope

Priredil: Aleš Rupnik



Strokoven odgovor
Učiteljica vprašuje: »Kdo mi pove katero od lastnosti vode?«
»Voda je tekoča,« pove Tanja.
»Pri sto stopinjah zavre,« doda Barbara.
Janez pa: »Kadar se umivamo, postane voda črna!«