»POJDI IN SE UMIJ!«
Dogodki v našem vsakdanjem življenju, veseli in žalostni pa tudi navadni, nas kličejo k poglobljenemu odnosu z Bogom. Medčloveška srečanja nam dajejo možnost za boljše stike z bližnjim; tudi v postnem času...
Spreobrni se in veruj evangeliju!
Spreobrnitev je zahtevno, večplastno in vseživljenjsko dogajanje. Spreobrniti se, pomeni spregledati s srcem, skrbeti za notranjo skladnost, iskrenost, poštenost delati za duhovno zdravje in rast. Sleporojeni ozdravljenec, ki je postal Jezusov učenec, nam je čudovit zgled na vseh stopnjah spreobrnjenja.
Duhovna slepota je hujša od telesne!
Gledamo, pa ne vidimo bistva dogodkov, oseb in stvari v našem življenju. Spreobrnjenje zahteva potrpežljivo in vztrajno soočanje z zaslepljenostjo, ki je zelo zapleten pojav in vpliva na nas na različne načine: kot tradicionalen pogled na življenjsko dogajanje, ki noče sprejeti novih, zdravih možnosti; kot prilagodljivost razvadam in navadam, ki se ne potrudi za izbiro naravnega življenjskega sloga; v preveč popustljivem odzivanju na izkrivljeno javno mnenje; v nekritičnem posnemanju negativnih vedenjskih vzorcev...
Ali smo tudi mi zaslepljeni?
Ali nas ne skrbi preveč le zunanji vtis in kaj bodo ljudje rekli o nas? Kako mislimo in govorimo o bližnjih? Kakšne so naše sodbe v (o) družini, družbi, nasilju, drogah, sredstvih obveščanja, Cerkvi, drugače mislečih in verujočih? Storimo kaj lepega za svoj obraz od znotraj! Ne sodimo samo po zunanjem videzu in namigovanju. Le gledanje s srcem nam bo pomagalo doživeti Božjo ljubezen v osebnem in skupnem življenju.
Prosimo Jezusa, da bi duhovno spregledali!
Jezus je slepemu od rojstva dejal: »Pojdi in se umij!« Šel je, se umil in spregledal - telesno in duhovno. Poglejmo se v ogledalo evangelija, umijmo se v kopeli Božjega usmiljenja in ljubezni, okrepimo se v zakramentu sprave. Resnično veselje bo sad boljšega odnosa do sebe, bližnjega in Boga pa tudi do stvari, ki jih imamo.
Bogdan Bric

OB 80. OBLETNICI SMRTI DR. ANTONA GREGORČIČA
Duhovnik Anton Gregorčič je bil eden najpomembnejših slovenskih politikov na Goriškem v letih pred prvo svetovno vojno. Rodil se je 2. januarja 1852 na Vrsnem pri Kobaridu. Gimnazijo in bogoslovje je obiskoval v Gorici, kjer je leta 1875 prejel mašniško posvečenje. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je v začetku leta 1879 doktoriral iz teologije. Že kmalu je začel predavati v goriškem bogoslovju, osrednji primorski ustanovi za izobraževanje duhovnikov. Od leta 1880 je deloval v javnem življenju na Goriškem.
V začetku se je udejstvoval v političnem društvu Sloga, od leta 1890 kot predsednik. Več let je urejal društveno glasilo Soča. Leta 1885 je bil prvič izvoljen v goriški deželni zbor. Ta mandat je z majhnim presledkom (1889-90) ohranil do razpada monarhije. V deželnem zboru je opravljal pomembne naloge, med drugim je bil namestnik deželnega glavarja (1895-1913). Gregorčič je bil dejaven tudi na kulturnem, gospodarskem in šolskem področju. Zavedal se je pomena slednjega za razvoj goriških Slovencev. Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno narodno-obrambno društvo Šolski dom. Gregorčičevo delovanje je preraslo deželne okvire, saj je bil že leta 1891 prvič izvoljen v dunajski državni zbor. Ob koncu slogaške politike na Goriškem leta 1899 je prevzel vodenje katoliškega dela nekdaj enotnega gibanja in pričel izdajati tednik Gorica, ker je Soča prešla v liberalne roke. Leta 1907 je postal prvi predsednik SLS za Goriško.
Slovensko katoliško politično gibanje na Goriškem se je sicer v letih pred prvo svetovno vojno delilo na dve struji; na tako imenovane "starostrujarje", ki jih je poosebljal dr. Anton Gregorčič in tako imenovane "mladostrujarje" ali krščanske socialce, kjer so delovali mlajši duhovniki, kot brata Pavlica in Ivan Rojec. Gregorčiču so v politiki očitali pretirano prilagajanje, v nasprotju z načelnostjo, ki jo izražal dr. Anton Mahnič. Zlasti se je to pokazalo ob sklenitvi čudne koalicije v deželnem zboru leta 1895, ko sta si v roke segla italijanski liberalec in deželni glavar Pajer de Monriva ter slovenski katoliški politik Gregorčič. Zadnje deželne volitve leta 1913 so prinesle novo razdelitev moči znotraj slovenskega katoliškega tabora na Goriškem. Iz stare garniture je bil izvoljen le dr. Anton Gregorčič, medtem ko so dobili krščanski socialci tri mandate. Med prvo svetovno vojno se je dr. Gregorčič zaradi spopadov na soški fronti umaknil na Dunaj, kjer se je ukvarjal predvsem s problematiko goriških beguncev in obnove dežele. Deželni poslanec je ostal tudi po italijanski okupaciji Goriške ob koncu vojne, do ukinitve deželne avtonomije leta 1922. Umrl je 7. marca 1925 v Gorici, pokopan je v Štandrežu pri Gorici.
Renato Podbersič ml.

POST 2005 »PRI NAS DOMA«

PETA POSTNA NEDELJA – 13.03. 2005

KI JE ZA NAS KRIŽAN BIL

A. Prižgemo peto postno svečo, (pojemo) recitiramo npr. Duša, le pojdi z mano…
- V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
- O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«

- V. Desetke, »ki je za nas križan bil« ne razlagamo, pri njej moramo umolkniti in častiti Jezusovo ljubezen do nas, do vsakega! Veliki petek se bliža svojemu vrhuncu in tudi razpletu.

Je ura strahotnega trpljenja, pa tudi ura neizmerne ljubezni. »Nihče nima večje ljubezni kakor ta, ki da življenje za svoje prijatelje!« Ni ljubezen to, da iščeš ugodje ob drugih, ljubezen je to, da daješ življenje za druge. Kako smo majhni! Kako smo sebični! Kako nam manjka ljubezni po Jezusovi meri in ne po meri filmov in rumenega tiska: kdo je koga varal, kaj je rekel ta in ta iz sveta glasbe, športa, filma… Kakšne neumnosti razdiramo o življenju, medtem ko je merilo življenja ljubezen na križu…

- V. Moli tri Zdravamarije, najbolje pa kar desetko rožnega venca: »Oče naš…Zdrava Marija…, Ki je za nas križan bil …«. Itn. 

SKLEP: V. »USMILI SE NAS, O, GOSPOD!«  O. »USMILI SE NAS!«

B. ZA BRANJE PRIPOROČAMO ODSTAVKE, OB KATERIH SE USTAVIMO V PREMIŠLJEVANJU, ŠE BOLJE, V POGOVORU:  Mt 26,26 do 27,66; Mr 14 in 15; Lk 22 in 23.

Branje ali del navedenih poglavij si porazdelimo na kratke odlomke, ki jih prebiramo do velike sobote zvečer. Dolžina odlomkov je odvisna od okoliščin posameznih večerov

CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA – 20.03. 2005

A. KAR ZADEVA SPRAVO

Zdaj je zadnji čas, da se poglobimo v svoje življenje in solidno pripravimo na zakrament sprave in spovedi. Če nismo še bili pri spovedi, si določimo dan.

 B. ODLOČITVE

Na CVETNO NEDELJO ponesemo bolnim in vsem, ki ne morejo v cerkev, blagoslovljeno oljčno vejico na dom in jih s tem obiščemo. Doma pa se pogovorimo, kako bomo obhajali veliki teden v družini, katerih obredov se bomo udeležili v cerkvi in obnovimo postne sklepe glede molitve, odpovedi in dobrih del.

 C. SLAVJE »PRI NAS DOMA«

Na postnem križu gorijo vse sveče. Zapojemo ali molimo postno pesem in medtem voditelj zatakne blagoslovljeno oljčno vejico za križ, ali pa z njo okrasi ikebano ob postnem križu.
V.: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
Pred molitvijo poudari: »Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega vhoda v Jeruzalem, ko so ga množice s palmami in oljčnimi vejami pozdravljale kot kralja. V župniji se zato na ta dan zberemo pred cerkvijo, blagoslovimo zelenje in v slovesnem sprevodu s vstopamo v cerkev.
Toda Jezus je istočasno stopal tudi na pot trpljenja, o čemer razmišljamo ob branju Pasijona (poročila o Jezusovem trpljenju). Z Jezusom stopimo na pot velikega tedna tudi mi.«
V. »Molimo te, Kristus, in te hvalimo!«
O.: »Ker si s svojim križem svet odrešil!«
V. Prebere počasi in slovesno evangeljsko besedilo, ki ga vnaprej pripravi: ali Mt 21, 1-11; ali Mr 11, 1-11; ali Lk 19, 28-44.
V. »USMILI SE NAS, O GOSPOD!«
O. »USMILI SE NAS!«

SPOROČILO EVROPI
Ob pripravi na Svetovni dan mladih, ki bo 15. avgusta v Kölnu, križ mladih potuje po Nemčiji. Ena od postaj je bila tudi dvorana molitve in zbranosti v Bundestagu. Drugič v zgodovini je križ vstopil v parlament.
Sprejel ga je predsednik Bundestaga Thierse, številni parlamentarci, voditelji strank in odgovorni za verska vprašanja. Križ v Bundestagu je posebno znamenje. V državi, v kateri se pogovarjajo o navzočnosti križa v šolskih prostorih, o pokrivalih muslimanskih žena in kjer se vse bolj pojavlja težnja, da je opredelitev vere zasebno vprašanje, je navzočnost tega krščanskega simbola na kraju predstavnikov ljudstva znamenje, da si javnega življenja ne moremo predstavljati brez križa.
Iz Berlina so tako sporočili vsej Evropi, da so krščanske korenine kontinenta, krščanska dediščina in vloga kristjanov v družbi in v služenju za skupno dobro bistveno oblikovali ta prostor in so znamenje za združeno Evropo. To je jasni odgovor vsem, ki niso hoteli zapisati imena Boga v Evropsko konstitucijo. Lahko se spomnimo javne in politične razprave pred nekaj leti, ko so govorili o odstranitvi verskih znamenj (križa) iz javnih šol. Razprava je opozorila na dejstvo, da Nemčija ni več država, v kateri je krščanska vera sprejeta kot eden od temeljev, ki zagotavlja družbeni in politični razvoj. Politika in družba vseeno imata potrebo po vrednotah, če hočeta izpolniti svojo vlogo na human, miroljuben, pravičen in socialen način. Navzočnost križa v Bundestagu zato usmerja k vsebinski viziji, ki je Evangelij Jezusa Kristusa. Križ namreč predstavlja, da je Bog sam prišel v služenje človeku, da ga odreši. Zato je jasno, da tudi politika mora delovati v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva. Križ nas usmerja k Bogu, ki je blizu človeku, v dobrem in slabem. Politika ni oblast, namenjena uresničevanju zasebnih interesov. Vsaka oblast je omejena in ji je zaupano, da razvija »civilizacijo ljubezni in pravičnosti« (Janez Pavel II.). Križ mladih je spregovoril politikom o poti v prihodnost, ki je Kristusova pot. Upajmo, da bodo mnogi nemški in evropski politiki razumeli klic tega sporočila.