LETNIK ŠTEVILKA: 12 33. NAVADNA NEDELJA 14. NOVEMBER 2004

 

UVODNIK VREDNO SPOMINA ZNAMENJA PABERKOVANJA   ARHIV

 

UVODNIK

ZAÈETEK STRANI

PRAZNIÈNA NOROST
Vzrok tega razmisleka ni samo današnja, »Martinova« nedelja, ampak tudi drugi prazniki (Vsi sveti, Božiè, Silvestrovo...), ki vse bolj dajejo vtis, da smo ljudje ponoreli, da žal najveèkrat zaobidemo vsebino in sporoèilo nekega praznovanja. V Nemèiji je neka anketa predstavila deset kljuènih besed, ki izražajo duh današnjega èasa. Te besede so: napredek, fitnes, uspešnost, prilagodljivost, dogodek, zabava, novosti, online, mobilnost in zasebnost. Vsak od nas se lahko najde vsaj v eni od teh besed, ki obvladujejo naše življenje.
To so besede, ki izražajo pot, po kateri ljudje vse bolj pogosto zaidejo v neusmiljeno suženjstvo in v razne oblike zasvojenosti. Izražajo naèin življenja, ki se je izpraznilo in povsem pozunanjilo v nekakšnem bezanju in odstopanju od temeljnih vrednot. Vsakdanje življenje dovolj oèitno izraža to slabost èloveka današnjega èasa. Tu lahko odpremo vprašanje nedelje, ko praznino in dolgèas rešujejo odprta trgovina (ne gre za vprašanje svežega kruha!) ali kakšna druga (najveèkrat športna) dejavnost.
Ob raznih »martinovanjih« in podobnih praznovanjih se lahko vprašamo, kaj ti prazniki pravzaprav pomenijo v našem življenju. Praznovanja so predvsem zato, da se èlovek zaustavi, poveseli, praznuje, razmisli o prehojeni poti in da zna pogledati tudi vnaprej. Gotovo so prazniki potrebni. Lagal bi, kdor bi si upal reèi, da jih ne potrebujemo, saj so prazniki predvsem lepe priložnosti za sreèanja in pogovore, še posebej, ko nas danes utrip življenja tako prehiteva. V èem vidimo vrednost in pomen naših praznikov in kakšni so, pa mora presoditi vsak sam.

Aleš Rupnik

VREDNO SPOMINA

ZAÈETEK STRANI

SVETI MARTIN IN SVETI URBAN

Sv. Martin je med najbolj priljubljenimi svetniki. Rojen je bil okoli leta 316 v Sombotelu, v tedanji rimski Sabarii, na današnjem Madžarskem. Njegov oèe se je tja priselil po odhodu iz rimske vojske. Tudi sinu je namenil vojaško vzgojo in ta je kmalu postal èastnik. Iz Martinovega vojaškega obdobja izvira znamenita upodobitev svetnika s plašèem. Legenda pravi, da je Martin nekega mrzlega zimskega veèera jahal proti taboru svoje enote pri Amiensu, severno do Pariza. Na poti je sreèal beraèa, ki ga je prosil vbogajme. Martin je izvlekel meè in prerezal svoj vojaški plašè na dvoje. Polovico je poklonil beraèu, da bi se ta vsaj za silo ogrel. Naslednjo noè je Martin zagledal Jezusa, ki je bil obleèen v polovico njegovega plašèa. Kmalu je zapustil vojaško službo, želel se je posvetiti širjenju kršèanstva med pogani in arijanci.
Vrnil se je v Panonijo in najprej spreobrnil svojo mater. Nekaj let je preživel tudi kot pušèavnik.
Leta 372 je postal škof v francoskem Toursu. Kljub visoki cerkveni službi je ostal skromen in delaven, še posebej nagnjen k misijonskemu delu. Martin je umrl 8. novembra 397 v Candesu pri Toursu.
V umetnosti se najpogosteje upodablja kot jezdec-vojak na konju, ki deli plašè. Med njegove atribute spadata gos in pokal. Vanj naj bi sv. Martin po izroèilu prestregel kri Mavricija in tovarišev muèencev iz Agaunuma. Sv. Martin je zavetnik vojakov, konjenikov in jezdecev. Èastijo ga tudi kovaèi, sodarji, vinogradniki, gostilnièarji, beraèi, reveži, abstinenti itd. Èašèenje sv. Martina so k nam prinesli Franki, širili so ga zlasti benediktinci. V srednjem veku je bil zelo èašèen, že tedaj so mu posveèali veliko cerkva.
Danes je na Slovenskem okrog 120 cerkva posveèenih temu svetniku. V naši bližini so to Osek, Šmartno v Brdih, Avèe, Grgar, Kostanjevica in Sovodnje. Martinova pojedina je razširjen ljudski obièaj, ko tradicionalno postrežejo tudi z Martinovo gosjo. Vèasih je pomenila uvod v šest tednov dolg adventni post. V današnjih èasih je postal sv. Martin sinonim za obilne pojedine in pokušnjo novega vina.
Nekoè so kot zavetnika vina in vinogradov bolj èastili sv. Urbana, ki goduje 25. maja. Urban I. je bil papež, ki je najverjetneje umrl muèeniške smrti leta 230 v Rimu in je bil pokopan v Kalistovih katakombah. Goduje ravno v èasu, ko se konèuje obdelovanje vinogradov, zato je imel pomembno mesto v kmeèkem koledarju.
Star ljudski pregovor pravi: "Èe sv. Urban greje zelo, trgatev dobra bo." Sv. Urban je upodobljen v papeških oblaèilih, pri sebi ima lahko grozd vinske trte na knjigi ali zakrivljeno palico. Na Slovenskem je sv. Urbanu posveèenih 17 cerkva, v naši bližini so to Lokavec, Podraga in Godoviè.
Renato Podbersi
è ml.

ZNAMENJA

ZAÈETEK STRANI

ŠPORT

Šport je danes na vsakem koraku. Èetudi kdo ni njegov pristaš, ne more mimo tega, da v medijih ne zasledi športnega dogajanja od objavljanja rezultatov do nesreè in škandalov. Že majhni otroci postanejo kmalu športno aktivni. Na zaèetku predstavlja zanje to le zabavo, njihovim staršem pa koristno preživljanje prostega èasa. Sèasoma pa se sreèajo tudi s športnimi tekmovanji. Ta poleg zmag prinašajo tudi boleèe poraze. Velikokrat se znajdejo pod hudim pritiskom, saj starši, trenerji..., zahtevajo od njih veè, kot so v resnici sposobni. Tako se otroku šport upre in namesto veselja mu predstavlja breme. V množici pa se najde vedno nekdo, ki mu talent in trdo delo odpirata pot do dobrih rezultatov. Bolj ko se šport bliža vrhunstvu, bolj se zaènejo pozitivne vrednote zanemarjati in v ospredje pride želja po slavi in denarju. Ali danes sploh še lahko sreèamo vrhunskega športnika, ki opravlja svoje delo samo zaradi lastnega veselja in zadovoljstva? Mislim, da bi se morali hudo namuèiti. da biga našli. sodobnem èasu ni veè dovolj samo talent in trdo delo. zadovoljevanju zahtev, ki jih sistem športnih tekmovanj postavlja, se športniki poslužujejo razliènih metod; od znanstvenih raziskav, ki išèejo èim boljše metode treniranja in razvijajo novo tehnologijo, masaže, psiholoških svetovanj do uživanja poživil. Neustavljiva želja po uspehu pripomore, da športniki mnogo-krat prestopijo mejo dovoljenega in se poslužujejo najrazliènejših prepovedanih substanc. V športu naj bi šlo predvsem za primerjanje telesnih sposobnosti in spretnosti. Vemo pa, da gre še za marsikaj drugega. Nepravièno je obsojati samo športnike. Okoli njih se vrti veliko število ljudi, ki prav tako bogatijo na raèun njihove slave. Od raznih oglaševalcev, ki izrabljajo športne zvezde za svoje reklame pa do trenerjev, menedžerjev in še bi lahko naštevali. Športniki so mnogokrat prisiljeni storiti nekatera dejanja, ki jih sicer ne bi. So pod hudim pritiskom, ki jim ga nalagamo tudi gledalci, saj od njih prièakujemo zelo veliko. Tudi politika ima prste vmes. Ozrimo se na primer v preteklost, v leto 1980, ko so na takratnih olimpijskih igrah v Moskvi države zahodnega bloka (ZDA,...) imele prepovedan nastop, zaradi hladne vojne med Sovjetsko zzezo in ZDA. Na naslednjih Ol v Los Angelesu pa niso smele nastopiti države vzhodnega bloka (Rusija,...). Pri vsem tem so seveda najkrajšo potegnili športniki. Danes politika nima veè tako velikega vpliva. Le v državah, kot je na primer Kuba, je ta problem še vedno prisoten. Kje tièi vzrok, da je šport postal glavna tarèa medijev in mnogim glavni vir zaslužka? Ali bo sploh še kdaj nastopil èas, ko bomo dali v ospredje duhovne vrednote, materialnim pa odvzeli prednost? Èe bomo nadaljevali v sedanji smeri, bo zelo težko. Šport je pomemben del našega življenja, zato si ne dovolimo, da ob krepitvi svojega telesa pozabimo na krepitev našega duha! 

Urša

O NEDELJSKEM DELU

Pred meseci smo se Slovenci v referendumu odlo
èali o nedeljskem delu v trgovinah. Leta, pravzaprav že desetletja, trgovci delajo tudi ob nedeljah, èeprav njihov poklic ne sodi med poklice, ki so po svoji naravi vezani na nedeljo. Èeprav je plaèilo za nedelje višje od obièajnih delavnikov in imajo en dan v tednu prost, to ni primerljivo z nedeljo.
Gotovo bi sami ne dali pobude za referendum, èe bi bili zadovoljni z nedeljskim urnikom. Ne bilo bi slišati :»Si danes prosta?« »Sem, hvala Bogu!« Nedeljsko delo ne dovoljuje družinam trgovcev, da bi bili en dan v tednu vsi èlani skupaj.
Zaslužek na Slovenskem pa tudi ni tolikšen, da ga ne bi mogel porabiti pri enem nakupu. Države kapitalistiènega bloka, tako smo jih v socializmu imenovali, imajo zakonsko urejeno nedeljsko delo in je za trgovce nedelja prost dan. Kljub vsem razglašanjem socialne praviènosti, sega nedeljsko delo v tej stroki v èas socializma, ki je, èe mu je ustrezalo, zanemaril socialno noto v korist poudarjanja »naj imajo državljani ob vsakem èasu možnost zadovoljevanja svojih potreb in želja« (ki sploh niso nujne). Seveda je pri tem imela svoj pomen denarna korist, še posebno, ker so, zlasti ob meji, tujci še na veliko kupovali, kar je v deviznem poslovanju prinašalo ugodnosti. Danes tega ni veè. Nedeljsko delo pa je ostalo.

Referendum je dokazal strinjanje državljanov za odpravo nedeljskega dela. Vodilni faktorji v trgovstvu pa z namenom iznièiti njegov rezultat, naredijo ob nedeljah razne popuste, da pritegnejo èim veè kupcev, s èimer dokazujejo, da le malo ljudi referendum podpira in da veèina ni nedojemljiva za popuste. Hkrati ti popusti kažejo na to, da so cene previsoke, èe ne bi popustov ne moglo biti.
Kako pa kristjani gledamo na to vprašanje? Vemo, da brez nedeljskega dela ne more biti v zdravstvu, v prometu in zvezah, v turizmu in gostinstvu, pri varovanju obèanov in premoženja, v medijih in še bi lahko kaj našteli. Vsekakor trgovina ne sodi v tovrstne dejavnosti. Pravi kristjan želi nedeljski èas izkoristiti ne le za oddih in poèitek, paè pa tudi za svojo duhovno rast. Tako tudi verni trgovci, in vendar so obsojeni zanemarjati Gospodov dan in biti namesto z družino tudi pri masni daritvi, na delovnem mestu, pa èeprav bi ne bilo nobenega kupca. Da se to ne bi zgodilo, je poskrbljeno. Z nedeljskimi popusti! Mislim, da bi se vsak veren kristjan moral zavedati verske in socialne plati trgovskega poklica in ne, kot se dogaja, da posamezniki in družine uberejo pot iz cerkve, od oltarja, naravnost v nakupovalna središèa po stvari, ki niso življenjsko potrebne, pa bi jih zlahka kupili dan prej ali dan kasneje. Toliko nam kristjanom v premislek. 
Marjan Badaliè

PABERKOVANJA

ZAÈETEK STRANI

MESTNI MISIJON: DUNAJU JE SLEDIL PARIZ

Francoska prestolnica je bila od 23. oktobra do 1. novembra gostiteljica
»Drugega mednarodnega kongresa za novo evangelizacijo« in prizorišèe Mestnega misijona. Kongresno dogajanje se je odvijalo v katedrali Notre Dame, preko video povezave pa so ga lahko spremljali tudi v cerkvi Saint-Sulpice in v nekaterih drugih cerkvah v Parizu. V kongresni program so vkljuèili poroèila in prièevanja na temo »Veliko mesto in sodobno oznanilo Evangelija«, pogovore v veè kot 400 skupinah in raznovrstnih delavnicah. Kakor leto prej na Dunaju, so tudi v Parizu v èasu kongresa odprli vrata cerkva, da se ljudje mesta v njih lahko zaustavijo in sreèajo. Župnije, skupine in skupnosti, gibanja in šole so posredovali svoje izkušnje in se z ljudmi pogovarjali o dialogu z Bogom, svetom in življenjem. Veèere so oblikovali kulturni dogodki, odprte okrogle mize in pogovori med kristjani in ne kristjani. Dogajanje so spremljala praznovanja, karitativne pobude, duhovni in kulturni programi v celem mestu. Mestni misijon in Kongres je organizirala nadškofija Pariz v sodelovanju s škofijami Dunaj, Lizbona, Bruxeles in Budimpešta, ki sodelujejo v programu kongresov za novo evangelizacijo. Povezovanje programa pa je prevzela skupnost »Emanuel«.


DAN MOLITVE IN POSTA ZA MIR V SVETI DEŽELI

Èlani Regionalne škofovske konference Severne Afrike in Konference latinskih škofov iz arabskih dežel so predlagali, da bi 22. december obhajali kot Dan posta in molitve za mir v Sveti deželi. Zbrani od 11. do 16. oktobra na zasedanju v Rimu, so škofje izmenjali mišljenja o problemih praviènosti in miru. Ugotovili so, da so vse dežele na tem obmoèju v nevarnosti zaradi bližnjevzhodne krize, ki ogroža mir po vsem svetu. Še posebej so ogroženi v Iraku, Somaliji, Sudanu in v Sveti deželi, tako v palestinskem, kakor v izraelskem delu. Prav spopadi v sveti deželi bi morali biti skrb vseh kristjanov, saj duhovne korenine ležijo prav v zemlji Kristusovega odrešenja. Vojna traja že mnogo let in danes bolj kot kdajkoli prej zahteva akcijo, ki bo ustavila trpljenje prebivalcev tega obmoèja, Židov, kristjanov in muslimanov, ki so vpleteni v spiralo okrutnega in nerazumnega nasilja. »Oba naroda, Palestinci in Izraelci, so na robu unièenja. Vsi, moènejši med njimi in slabotnejši, tisti, ki se zatekajo v nasilje, kot tudi tisti, ki potrpežljivo prièakujejo mirne rešitve, so ogroženi.« V teh dneh Arafatove bolezni (ali smrti) pa se razmere v deželi še zaostrujejo. Zato je toliko bolj upravièeno povabilo k molitvi in postu za mir.
Ale
š Rupnik


Cena žalovanja

Mož zboli za gripo. Kot je pri moških navada, moèno stoka, da bi se ženi zasmilil.
»Boš kaj jokala, ko bom umrl?« vpraša.
»Pa še kako. Saj veš, da joèem za vsak niè!«