LETNIK ŠTEVILKA: 12 33. NAVADNA NEDELJA 14. NOVEMBER 2004

 

UVODNIK VREDNO SPOMINA ZNAMENJA PABERKOVANJA   ARHIV

 

UVODNIK

ZAETEK STRANI

PRAZNINA NOROST
Vzrok tega razmisleka ni samo današnja, »Martinova« nedelja, ampak tudi drugi prazniki (Vsi sveti, Boi, Silvestrovo...), ki vse bolj dajejo vtis, da smo ljudje ponoreli, da al najvekrat zaobidemo vsebino in sporoilo nekega praznovanja. V Nemiji je neka anketa predstavila deset kljunih besed, ki izraajo duh današnjega asa. Te besede so: napredek, fitnes, uspešnost, prilagodljivost, dogodek, zabava, novosti, online, mobilnost in zasebnost. Vsak od nas se lahko najde vsaj v eni od teh besed, ki obvladujejo naše ivljenje.
To so besede, ki izraajo pot, po kateri ljudje vse bolj pogosto zaidejo v neusmiljeno suenjstvo in v razne oblike zasvojenosti. Izraajo nain ivljenja, ki se je izpraznilo in povsem pozunanjilo v nekakšnem bezanju in odstopanju od temeljnih vrednot. Vsakdanje ivljenje dovolj oitno izraa to slabost loveka današnjega asa. Tu lahko odpremo vprašanje nedelje, ko praznino in dolgas rešujejo odprta trgovina (ne gre za vprašanje sveega kruha!) ali kakšna druga (najvekrat športna) dejavnost.
Ob raznih »martinovanjih« in podobnih praznovanjih se lahko vprašamo, kaj ti prazniki pravzaprav pomenijo v našem ivljenju. Praznovanja so predvsem zato, da se lovek zaustavi, poveseli, praznuje, razmisli o prehojeni poti in da zna pogledati tudi vnaprej. Gotovo so prazniki potrebni. Lagal bi, kdor bi si upal rei, da jih ne potrebujemo, saj so prazniki predvsem lepe prilonosti za sreanja in pogovore, še posebej, ko nas danes utrip ivljenja tako prehiteva. V em vidimo vrednost in pomen naših praznikov in kakšni so, pa mora presoditi vsak sam.

Aleš Rupnik

VREDNO SPOMINA

ZAETEK STRANI

SVETI MARTIN IN SVETI URBAN

Sv. Martin je med najbolj priljubljenimi svetniki. Rojen je bil okoli leta 316 v Sombotelu, v tedanji rimski Sabarii, na današnjem Madarskem. Njegov oe se je tja priselil po odhodu iz rimske vojske. Tudi sinu je namenil vojaško vzgojo in ta je kmalu postal astnik. Iz Martinovega vojaškega obdobja izvira znamenita upodobitev svetnika s plašem. Legenda pravi, da je Martin nekega mrzlega zimskega veera jahal proti taboru svoje enote pri Amiensu, severno do Pariza. Na poti je sreal beraa, ki ga je prosil vbogajme. Martin je izvlekel me in prerezal svoj vojaški plaš na dvoje. Polovico je poklonil berau, da bi se ta vsaj za silo ogrel. Naslednjo no je Martin zagledal Jezusa, ki je bil obleen v polovico njegovega plaša. Kmalu je zapustil vojaško slubo, elel se je posvetiti širjenju kršanstva med pogani in arijanci.
Vrnil se je v Panonijo in najprej spreobrnil svojo mater. Nekaj let je preivel tudi kot pušavnik.
Leta 372 je postal škof v francoskem Toursu. Kljub visoki cerkveni slubi je ostal skromen in delaven, še posebej nagnjen k misijonskemu delu. Martin je umrl 8. novembra 397 v Candesu pri Toursu.
V umetnosti se najpogosteje upodablja kot jezdec-vojak na konju, ki deli plaš. Med njegove atribute spadata gos in pokal. Vanj naj bi sv. Martin po izroilu prestregel kri Mavricija in tovarišev muencev iz Agaunuma. Sv. Martin je zavetnik vojakov, konjenikov in jezdecev. astijo ga tudi kovai, sodarji, vinogradniki, gostilniarji, berai, revei, abstinenti itd. ašenje sv. Martina so k nam prinesli Franki, širili so ga zlasti benediktinci. V srednjem veku je bil zelo ašen, e tedaj so mu posveali veliko cerkva.
Danes je na Slovenskem okrog 120 cerkva posveenih temu svetniku. V naši bliini so to Osek, Šmartno v Brdih, Ave, Grgar, Kostanjevica in Sovodnje. Martinova pojedina je razširjen ljudski obiaj, ko tradicionalno postreejo tudi z Martinovo gosjo. Vasih je pomenila uvod v šest tednov dolg adventni post. V današnjih asih je postal sv. Martin sinonim za obilne pojedine in pokušnjo novega vina.
Neko so kot zavetnika vina in vinogradov bolj astili sv. Urbana, ki goduje 25. maja. Urban I. je bil pape, ki je najverjetneje umrl mueniške smrti leta 230 v Rimu in je bil pokopan v Kalistovih katakombah. Goduje ravno v asu, ko se konuje obdelovanje vinogradov, zato je imel pomembno mesto v kmekem koledarju.
Star ljudski pregovor pravi: "e sv. Urban greje zelo, trgatev dobra bo." Sv. Urban je upodobljen v papeških oblailih, pri sebi ima lahko grozd vinske trte na knjigi ali zakrivljeno palico. Na Slovenskem je sv. Urbanu posveenih 17 cerkva, v naši bliini so to Lokavec, Podraga in Godovi.
Renato Podbersi
ml.

ZNAMENJA

ZAETEK STRANI

ŠPORT

Šport je danes na vsakem koraku. etudi kdo ni njegov pristaš, ne more mimo tega, da v medijih ne zasledi športnega dogajanja od objavljanja rezultatov do nesre in škandalov. e majhni otroci postanejo kmalu športno aktivni. Na zaetku predstavlja zanje to le zabavo, njihovim staršem pa koristno preivljanje prostega asa. Sasoma pa se sreajo tudi s športnimi tekmovanji. Ta poleg zmag prinašajo tudi bolee poraze. Velikokrat se znajdejo pod hudim pritiskom, saj starši, trenerji..., zahtevajo od njih ve, kot so v resnici sposobni. Tako se otroku šport upre in namesto veselja mu predstavlja breme. V mnoici pa se najde vedno nekdo, ki mu talent in trdo delo odpirata pot do dobrih rezultatov. Bolj ko se šport blia vrhunstvu, bolj se zanejo pozitivne vrednote zanemarjati in v ospredje pride elja po slavi in denarju. Ali danes sploh še lahko sreamo vrhunskega športnika, ki opravlja svoje delo samo zaradi lastnega veselja in zadovoljstva? Mislim, da bi se morali hudo namuiti. da biga našli. sodobnem asu ni ve dovolj samo talent in trdo delo. zadovoljevanju zahtev, ki jih sistem športnih tekmovanj postavlja, se športniki posluujejo razlinih metod; od znanstvenih raziskav, ki išejo im boljše metode treniranja in razvijajo novo tehnologijo, masae, psiholoških svetovanj do uivanja poivil. Neustavljiva elja po uspehu pripomore, da športniki mnogo-krat prestopijo mejo dovoljenega in se posluujejo najrazlinejših prepovedanih substanc. V športu naj bi šlo predvsem za primerjanje telesnih sposobnosti in spretnosti. Vemo pa, da gre še za marsikaj drugega. Nepravino je obsojati samo športnike. Okoli njih se vrti veliko število ljudi, ki prav tako bogatijo na raun njihove slave. Od raznih oglaševalcev, ki izrabljajo športne zvezde za svoje reklame pa do trenerjev, menederjev in še bi lahko naštevali. Športniki so mnogokrat prisiljeni storiti nekatera dejanja, ki jih sicer ne bi. So pod hudim pritiskom, ki jim ga nalagamo tudi gledalci, saj od njih priakujemo zelo veliko. Tudi politika ima prste vmes. Ozrimo se na primer v preteklost, v leto 1980, ko so na takratnih olimpijskih igrah v Moskvi drave zahodnega bloka (ZDA,...) imele prepovedan nastop, zaradi hladne vojne med Sovjetsko zzezo in ZDA. Na naslednjih Ol v Los Angelesu pa niso smele nastopiti drave vzhodnega bloka (Rusija,...). Pri vsem tem so seveda najkrajšo potegnili športniki. Danes politika nima ve tako velikega vpliva. Le v dravah, kot je na primer Kuba, je ta problem še vedno prisoten. Kje tii vzrok, da je šport postal glavna tara medijev in mnogim glavni vir zasluka? Ali bo sploh še kdaj nastopil as, ko bomo dali v ospredje duhovne vrednote, materialnim pa odvzeli prednost? e bomo nadaljevali v sedanji smeri, bo zelo teko. Šport je pomemben del našega ivljenja, zato si ne dovolimo, da ob krepitvi svojega telesa pozabimo na krepitev našega duha! 

Urša

O NEDELJSKEM DELU

Pred meseci smo se Slovenci v referendumu odlo
ali o nedeljskem delu v trgovinah. Leta, pravzaprav e desetletja, trgovci delajo tudi ob nedeljah, eprav njihov poklic ne sodi med poklice, ki so po svoji naravi vezani na nedeljo. eprav je plailo za nedelje višje od obiajnih delavnikov in imajo en dan v tednu prost, to ni primerljivo z nedeljo.
Gotovo bi sami ne dali pobude za referendum, e bi bili zadovoljni z nedeljskim urnikom. Ne bilo bi slišati :»Si danes prosta?« »Sem, hvala Bogu!« Nedeljsko delo ne dovoljuje druinam trgovcev, da bi bili en dan v tednu vsi lani skupaj.
Zasluek na Slovenskem pa tudi ni tolikšen, da ga ne bi mogel porabiti pri enem nakupu. Drave kapitalistinega bloka, tako smo jih v socializmu imenovali, imajo zakonsko urejeno nedeljsko delo in je za trgovce nedelja prost dan. Kljub vsem razglašanjem socialne pravinosti, sega nedeljsko delo v tej stroki v as socializma, ki je, e mu je ustrezalo, zanemaril socialno noto v korist poudarjanja »naj imajo dravljani ob vsakem asu monost zadovoljevanja svojih potreb in elja« (ki sploh niso nujne). Seveda je pri tem imela svoj pomen denarna korist, še posebno, ker so, zlasti ob meji, tujci še na veliko kupovali, kar je v deviznem poslovanju prinašalo ugodnosti. Danes tega ni ve. Nedeljsko delo pa je ostalo.

Referendum je dokazal strinjanje dravljanov za odpravo nedeljskega dela. Vodilni faktorji v trgovstvu pa z namenom izniiti njegov rezultat, naredijo ob nedeljah razne popuste, da pritegnejo im ve kupcev, s imer dokazujejo, da le malo ljudi referendum podpira in da veina ni nedojemljiva za popuste. Hkrati ti popusti kaejo na to, da so cene previsoke, e ne bi popustov ne moglo biti.
Kako pa kristjani gledamo na to vprašanje? Vemo, da brez nedeljskega dela ne more biti v zdravstvu, v prometu in zvezah, v turizmu in gostinstvu, pri varovanju obanov in premoenja, v medijih in še bi lahko kaj našteli. Vsekakor trgovina ne sodi v tovrstne dejavnosti. Pravi kristjan eli nedeljski as izkoristiti ne le za oddih in poitek, pa pa tudi za svojo duhovno rast. Tako tudi verni trgovci, in vendar so obsojeni zanemarjati Gospodov dan in biti namesto z druino tudi pri masni daritvi, na delovnem mestu, pa eprav bi ne bilo nobenega kupca. Da se to ne bi zgodilo, je poskrbljeno. Z nedeljskimi popusti! Mislim, da bi se vsak veren kristjan moral zavedati verske in socialne plati trgovskega poklica in ne, kot se dogaja, da posamezniki in druine uberejo pot iz cerkve, od oltarja, naravnost v nakupovalna središa po stvari, ki niso ivljenjsko potrebne, pa bi jih zlahka kupili dan prej ali dan kasneje. Toliko nam kristjanom v premislek. 
Marjan Badali

PABERKOVANJA

ZAETEK STRANI

MESTNI MISIJON: DUNAJU JE SLEDIL PARIZ

Francoska prestolnica je bila od 23. oktobra do 1. novembra gostiteljica
»Drugega mednarodnega kongresa za novo evangelizacijo« in prizoriše Mestnega misijona. Kongresno dogajanje se je odvijalo v katedrali Notre Dame, preko video povezave pa so ga lahko spremljali tudi v cerkvi Saint-Sulpice in v nekaterih drugih cerkvah v Parizu. V kongresni program so vkljuili poroila in prievanja na temo »Veliko mesto in sodobno oznanilo Evangelija«, pogovore v ve kot 400 skupinah in raznovrstnih delavnicah. Kakor leto prej na Dunaju, so tudi v Parizu v asu kongresa odprli vrata cerkva, da se ljudje mesta v njih lahko zaustavijo in sreajo. upnije, skupine in skupnosti, gibanja in šole so posredovali svoje izkušnje in se z ljudmi pogovarjali o dialogu z Bogom, svetom in ivljenjem. Veere so oblikovali kulturni dogodki, odprte okrogle mize in pogovori med kristjani in ne kristjani. Dogajanje so spremljala praznovanja, karitativne pobude, duhovni in kulturni programi v celem mestu. Mestni misijon in Kongres je organizirala nadškofija Pariz v sodelovanju s škofijami Dunaj, Lizbona, Bruxeles in Budimpešta, ki sodelujejo v programu kongresov za novo evangelizacijo. Povezovanje programa pa je prevzela skupnost »Emanuel«.


DAN MOLITVE IN POSTA ZA MIR V SVETI DEELI

lani Regionalne škofovske konference Severne Afrike in Konference latinskih škofov iz arabskih deel so predlagali, da bi 22. december obhajali kot Dan posta in molitve za mir v Sveti deeli. Zbrani od 11. do 16. oktobra na zasedanju v Rimu, so škofje izmenjali mišljenja o problemih pravinosti in miru. Ugotovili so, da so vse deele na tem obmoju v nevarnosti zaradi blinjevzhodne krize, ki ogroa mir po vsem svetu. Še posebej so ogroeni v Iraku, Somaliji, Sudanu in v Sveti deeli, tako v palestinskem, kakor v izraelskem delu. Prav spopadi v sveti deeli bi morali biti skrb vseh kristjanov, saj duhovne korenine leijo prav v zemlji Kristusovega odrešenja. Vojna traja e mnogo let in danes bolj kot kdajkoli prej zahteva akcijo, ki bo ustavila trpljenje prebivalcev tega obmoja, idov, kristjanov in muslimanov, ki so vpleteni v spiralo okrutnega in nerazumnega nasilja. »Oba naroda, Palestinci in Izraelci, so na robu unienja. Vsi, monejši med njimi in slabotnejši, tisti, ki se zatekajo v nasilje, kot tudi tisti, ki potrpeljivo priakujejo mirne rešitve, so ogroeni.« V teh dneh Arafatove bolezni (ali smrti) pa se razmere v deeli še zaostrujejo. Zato je toliko bolj upravieno povabilo k molitvi in postu za mir.
Ale
š Rupnik


Cena alovanja

Mo zboli za gripo. Kot je pri moških navada, mono stoka, da bi se eni zasmilil.
»Boš kaj jokala, ko bom umrl?« vpraša.
»Pa še kako. Saj veš, da joem za vsak ni!«