O PRERIVANJU

PRAVIMO, DA SMO ZOPER VSAKRŠNO RAZLIKOVANJE

Razlikovanje, prerivanje in izrivanje, izločevaje drugih zaradi manj premoženja, plače in izobrazbe, ali zaradi spola, barve kože, starosti, bolezni, invalidnosti, vere, skratka diskriminacija, naj ne bi imela med nami prostora.

Pred dva tisoč leti je Jezus obsodil diskriminacijo brez olajševalnih izgovorov, o čemer poslušamo v današnjem evangeliju.

KAJ JE BOLJ DISKRIMINATORNO?

Katera diskriminacija je bolj škodljiva od one tihe, zahrbtne, skoraj nevidne, ki prihaja celo med mlade in njihove družine ter v učne razrede ob začetku šolskega leta? Ko postavljamo pred mladež merila učinkovitosti.

Pozabljamo pa na merila, ki so sledenje cilju onkraj mladosti, zrelosti in starosti. . .

0 čemer se pogovarjajo pri verouku.

UCINKOVISTOST

Družba, v kateri se znajdejo in lahko v njej živijo samo zdravi, funkcionalno avtonomni, izobraženi in na donosnem položaju, ni po meri človeka ampak po meri učinka. Na koncu vseh koncev kapitala!

PO ENI STRANI

Množimo pobude za prizadete in družbeno manj gibljive. Lažemo celo prizadetim, da prizadetost ali zmanjšana učinkovitost sploh ni problem.

PO DRUGI STRANI

Vsa zgradba evropske družbe in njen način učenja, način uvajanja mladih v življenje, celo pri verouku! meri na učinkovitost, na takojšen, merljiv in cim manj naporen uspeh.

MORDA JE SVETI OČE GOVORIL PRED KRATKIM

 na podlagi svoje osebne izkušnje, naj se pomirimo s svojimi mejami. Naj se tega učimo. Meje ima vsak človek. Vidne in nevidne. Prej, ko jih spozna, bolje bo zanj.

Rekel je tudi, da ne smemo meriti z mero učinkovitosti, ampak z merilom zvestobe svojim nalogam v ljubezni in upanju.

MARIJINO KRONANJE (2. del)

 Upodobitev, ki Marijo prikazuje kot okronano nevesto zraven Kristusa, ki jo blagoslavlja, se je prav gotovo oblikovala tudi na podlagi svetopisemskega besedila Visoke pesmi: "Kdo je ta, ki se dviga kakor zarja, lepa kakor luna, čista kakor sonce?" (Vp, 6, 10)  Upodobitev se je v tem primeru razvila iz prizora mističnega združenja Cerkve (Eklezije) in Kristusa in ju prikazuje sedeča drug zraven drugega na prestolu. Takšni prizori so neposredno sporočali, kako velik je Marijin delež v nebeškem kraljestvu. Prikaz Marije kot kraljice lahko povežemo tudi z besedili iz Stare zaveze, iz katerih lahko razberemo, da je kraljevi materi pripadalo na dvoru prvo mesto za kraljem. (1 Kralj, 2, 19)   Upodobitev Marijinega kronanja se je začela uveljavljati v 12. stoletju. Eno takih prvih upodobitev najdemo na mozaiku v apsidi cerkve Santa Maria in Trastevere v Rimu (1140). To je sicer zelo zanimiv predel Rima, ki ga ob običajnem turističnem in tudi romarskem ogledu ponavadi spregledamo. Od 12. stoletja naprej se ta motiv uporablja za prikaz Marije v slavi ali za poudarjanje njene vloge priprošnjice pri Bogu. Pred tem časom poznamo le posamične primere, večinoma s področja Anglije.

Upodobitev se je skozi zgodovino spreminjala. Motivi iz 13. stoletja in kasneje so se navdihovali pri opisih dvornega ceremoniala kronanja takratnih kraljev. Takšni razkošni prizori so postali priljubljeni predvsem v Italiji. Marija je lahko prikazana poleg Kristusa ravno v trenutku, ko od njega prejema krono, ali pa ko jo že okronano Kristus blagoslavlja. Marijo lahko krona Kristus ali angel, kasneje tudi Bog Oče ali Sveta Trojica. Sorodna temu motivu je podoba Marije v slavi oziroma Marije na prestolu, kjer je Marija prikazana kot nebeška kraljica, čeprav kronanje samo ni upodobljeno. V drugi tematski sklop spadajo upodobitve, pri katerih Bog Oče ali Kristus pri Marijini smrti ali njenem vnebovzetju nad njo drži pripravljeno krono življenja, oziroma tiste, na katerih je prikazana Marija z Detetom sedeča na prestolu in nad njo Bog Oče ali angeli s krono v rokah.

V 16. stoletju je začel nad motivom Marijinega kronanja prevladovati danes veliko bolj razširjen motiv Marijinega vnebovzetja, nebeški prestol pa so zamenjali oblaki. Na slovenskih tleh sicer zelo redek prizor Marijinega kronanja najdemo tudi v naši neposredni bližini, v ladji cerkve Marijinega oznanjenja na Kostanjevici. Leta 1929 je omenjeni prizor skupaj s motivi treh Božjih čednosti, prizorom Svete evharistije in Marijinimi odlikami naslikal Giovanni (Janez) Moro iz Vidma.

 Martina Podbersič Smrdel

PROGRAM USPOSABLJANJA PROSTOVOLJCEV KARITAS

DELO S STAREJŠIMI, BOLNIMI TER INVALIDI

ZAKAJ?

Delež starejših se povečuje. Posledice staranja prebivalstva se kažejo predvsem v tem, da ni dovolj programov, ki bi zagotovili zanje primerne oblike pomoči. Prav tako družina ne zmore več skrbeti za svoje ostarele člane, tako zaradi razpada tradicionalnih družin, kakor zaradi delovnih obveznosti. Prostovoljci v Župnijskih karitas iščejo različne načine, kako bi se vključili v pomoč tem ljudem. Ob tem naletijo na dejstvo, da imajo za izvajanje pomoči starejšim premalo znanja v tem, kako sploh pristopati k starejšim in bolnim osebam.

CILJI

Osnovni namen tega usposabljanje je, da bi prostovoljni sodelavci Karitas pridobili osnovna znanja o delu s starejšimi, bolnimi in invalidi ter tako sodelovali v programih pomoči omenjenim skupinam. Kar pomeni:

•  razviti občutljivost za potrebe starejših, bolnih in invalidov;

•  usposobiti udeležence programa usposabljanja za delo s starejšimi;

•  predstaviti specifične lastnosti in potrebe starejših glede na njihove težave;

• udeležence seznaniti s socialno in zdravstveno mrežo, zakonskimi določbami in načeli pri delu;

• seznaniti udeležence o vzpostavljanju odnosov s starejšimi, bolnimi in invalidi ter drugimi različnimi službami, ki delujejo na področju oskrbe na domu.

KOMU JE USPOSABLJANJE NAMENJENO?

• prostovoljnim sodelavcem župnijskih Karitas;

• vsem, ki jih zanima delo s starimi, bolnimi in invalidi in jim je blizu delo za druge;

• sorodnikom, ki skrbijo za svoje ostarele ali bolne.

 TRAJANJE

Program traja 39 šolskih ur.               I del: 24 šolskih ur   II del: 15 šolskih ur

VSEBINA

I.   del: STAROST – BOLEZEN - INVALIDNOST

V prvem delu usposabljanja bodo predstavljene lastnosti in potrebe posameznih skupin, s katerimi se srečujemo pri svojem delu v Karitas. Strokovnjaki iz omenjenih področij nam bodo predstavili potrebe starejših, bolnikov in invalidov ter nakazali možnosti reševanja njihove problematike in pravilnega ravnanja. Vsekakor bodo vse informacije dobrodošle za vsakogar, ki se poklicno, prostovoljno ali v družini srečuje z omenjenimi skupinami ljudi.

II. del: PODPORA IZVAJALCEM

V drugem delu se bomo srečali pri delu na sebi. Na vrsti srečanj se bomo urili v občutljivosti za različne stiske in potrebe, ostrili etični čut, pravilne odnose, komunikacijo itd. Ob tem bomo spoznali tudi možnosti pomoči in sodelovanja, ki že obstajajo na tem področju:

•  Sistem socialnega varstva - zakonska določila;

• delovanje socialne mreže v državi;

• vključevanje nevladnih organizacij v socialno mrežo;

• pomoč in oskrba starostnikov ter bolnih v socialnem varstvu;

• vloga Karitas;

•  povezovanje z drugimi službami.

DUHOVNOST

• duhovne potrebe starejših, bolnih;

• duhovno spremljanje starejših, bolnih, invalidov;

• smisel življenja; smisel v trpljenju, bolezni;

• upanje v posmrtno življenje, sprava itd.;

• duhovne potrebe izvajalcev pomoči, njihove stiske ob srečevanju s starejšimi, bolnimi…

 ETIČNA DRŽA

• pristop starejših, bolnih;

• etična načela v socialnem varstvu;

• poslanstvo in načela Karitas;

• obvladovanje obremenjujočih situacij;

• varovanje zaupnih podatkov.

KOMUNIKACIJA IN ODNOS DO STAREJŠIH IN BOLNIH

•  vrste komunikacije;

• komunikacija z starejšimi, bolniki, umirajočimi;

• ovire pri dobri komunikaciji;

• poslušanje;

• odnos;

•  načela pri delu s starejšimi.

 IZVAJALCI

 I.                    del:

II.           del: 

  Povzetek iz predloga Helene Zevnik, odgovorne za usposabljanje v Slovenski karitas

EVROPA - ZAUPANJE IN KRITIKA

Prva raziskava, ki je bila narejena v 25. državah Evropske unije ter v Bolgariji, Romuniji in Turčiji, je zaobjela vprašanja o procesu integracije predvsem glede kakovosti življenja in projektov za prihodnost. Po mnenju vprašanih »Eurobarometra« so prebivalci Evropske unije zadovoljni s svojo zaposlitvijo (58%), finančnim stanjem (52%) in z načinom življenja (49%). Zato tudi v prihodnjih petih letih ne pričakujejo večjih sprememb.

Večje pa je število tistih, ki menijo, da se je ekonomski položaj v njihovi državi poslabšal (44%). Največ kritik namenjajo globalizaciji, ki spodbuja, da se večina moči zbira v rokah nekaterih izbranih ustanov. Vendar pa večina meni, da je prav v EU proces globalizacije najbolj kontroliran.
V sklepnem poročilu raziskave lahko preberemo, da ima 42% vprašanih pozitivno mnenje o Evropski uniji, le 21% meni nasprotno.

48% starih prebivalcev EU in 43% prebivalcev novih pridruženih članic meni, da vključitev v EU prinaša prednosti za vsako deželo. Predvsem so pohvalili možnost svobodnih potovanj, študija in iskanja zaposlitve kjerkoli v Evropi. Po vrsti potem sledijo: euro, dejavnosti za ohranjanje miru, kulturna raznolikost in ekonomski napredek. Narasel je tudi odstotek tistih, ki zaupajo evropskim institucijam: Evropski Parlament (54%), Sodni svet (51%), Evropska komisija (48%), Centralna evropska banka (44%) in Ministrski svet EU (40%). Informacije evropski državljani dobijo predvsem preko televizije, potem je dnevno časopisje, radio, srečevanje z domačimi, prijatelji in kolegi, preko revij ter interneta. Za v prihodnje vprašani menijo, da bi države EU morale imeti večjo mednarodno vlogo pri posredovanju v mednarodnih krizah, zaščiti osnovnih človekovih pravic. Razviti mora enotno zunanjo politiko, ki bo neodvisna od vpliva Združenih držav Amerike.

EVROPSKI FORUM 2004

Na povabilo dr. Erharda Buseka, koordinatorja Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in predsednika Evropskega Foruma se je konec avgusta v mestu Alpbach na Tirolskem zbralo okrog 400 udeležencev iz mnogih evropskih dežel. Letos so se zbrali že šestdesetič, tema pogovorov pa je bila »Meje in premagovanje meja«.

Navzoči so bili mnogi politiki in diplomati iz raznih evropskih držav in Evropske unije, med njimi tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, Češke Vaclav Klaus, Walter Schwimmer, generalni tajnik Sveta Evrope, evropski komisarji: Franz Fischler, Peter Balaes, Rocco Buttiglione, predsednik vlade kneževine Liechtenstein Otmar Hasler, namestnik predsednika turške vlade (bivši predsednik) Mesut Yilmaz. Na forumu sta dve zelo odmevni predavanji imela graški škof dr. Egon Kapellari (O Božjem povračilu) in banjaluški škof dr. Franjo Komarica (O stanju po vojni v Bosni in Hercegovini).

Uradno pojasnilo

Sodnik vpraša obtoženca:
»Ali ste bili že kdaj obsojeni?«
»Da!«
 »Zakaj pa?«
 »Ker sem udaril z glavo ob zid!«
 »Zaradi tega mi ne vlačimo ljudi na sodišče.«
»Že res, ampak tista glava ni bila moja!«