ZAMENJAVA

POSLI

Zaradi nečednih poslov je predstavljena v današnjem evangeliju zamenjava oskrbnika kot samoumevno dejstvo. Ni povsem razumljivo, zakaj gospodar dopušča malopridnežu možnost za še nekaj kraj in razprodaj. Zdi se, da pač v življenju potekajo zamenjave počasneje, kot bi si nekateri želeli. Oskrbnik počne s premoženjem, ki ni njegovo kot s svojo lastnino. Zdi se, da ima pri tem početju podporo tistega dela baze, ki jo drži pri koritu.

 EVANGELJSKO OZADJE

Da je ta dogodek, zdaj pred letošnjimi volitvami, evangeljsko ozadje, ki je še kako aktualno na Slovenskem, razume vsak, ki sliši za zgodbo današnje nedelje. Ozračje je negotovo. Tako v evangeliju, kakor v teh tednih, ko se odloča o novem štiriletnem oskrbniku te dežele. Krivičen oskrbnik igra na karto podkupovanja in korupcije. Gospodar ga hvali, toda samo v tistem ravnanju, s katerim se hoče obdržati…

 MERILO

Merilo, s katerim Jezus daje malopridnega oskrbnika, kamor spada, je zanimivo in si ga velja zapomniti: »Kdor ne premore pravičnosti in poštenja niti v majhnih zadevah, od njega še v sanjah ne pričakujmo, da bo imel čut za višje vrednote in skrb za skupni blagor!«

 GODRNJAVOST

Seveda so godrnjali tisti, ki so bili podrejeni malopridnemu oskrbniku, ker ni bil do vseh enak. Še bolj so godrnjali oni, ki niso imeli od njegove malopridnosti nobene koristi. In če so že oboji godrnjali, je sledila gospodarjeva najboljša možna poteza, niso bile volitve, toda ob prvi priložnosti je gospodar poskusil z drugim in drugačnim oskrbnikom. Zaradi tega ni bil nihče zaskrbljen ali prestrašen.

MARIJINO KRONANJE (1. del)

 Meseca avgust in september lahko označimo kot Marijina meseca. Različne Marijine upodobitve so v krščanski umetnosti zelo priljubljene. Med njimi je, tako v umetnosti vzhodnega krščanstva (ikone) kot na Zahodu, gotovo najbolj priljubljena podoba Marije z malim Jezusom. Motiv Marijinega kronanja pa predstavlja le delček v marijanski ikonografiji in ga na Slovenskem le redko zasledimo.

Predstava o Marijinem kronanju se je razvila na osnovi vere v Marijino telesno vnebovzetje in njeno večno poveličevanje v nebesih. Sam motiv kronanja v Marijinih legendah v glavnem ni omenjen. Zagotovo so že v 6. stoletju, če ne že prej, krožili med ljudmi apokrifni spisi o Marijini smrti in poveličanju, ki so trdili, da je kraj Marijinega groba v cerkvi Getsemanskega vrta. Apokrifni spisi so judovska in krščanska besedila, ki jih krščanstvo nima za pristne in pogosto bolj poljudno razlagajo svetopisemske teme. V 6. stoletju je bil 15. avgust na Vzhodu splošno sprejet kot praznik obhajanja spomina na dan, ko je Marija "zaspala v Gospodu". Eno glavnih literarnih podlag za upodobitev Marijinega kronanja predstavlja Legenda Aurea (Zlata legenda).

V tem nekoč zelo branem delu so, v obliki legend, zbrani življenjepisi svetnikov in Marije, iz katerih so vsebino svojih del pogosto črpali umetniki. Vendar je v Legendi Aurei sam prizor Marijinega kronanja le nakazan. Ostali literarni viri za to upodobitev so liturgični teksti, ki se berejo ali pojejo na praznik Marijinega vnebovzetja, temeljijo pa ravno tako na apokrifnih spisih.

Papež Pij XII, ki je razglasil dogmo o Marijinem vnebovzetju, navaja v svojem besedilu Munificentissimus Deus 1950 (Predarežljivi Bog) besedilo Sv. Janeza Damaščana, ki pravi takole: "Spodobilo se je, da je ona, ki je v porodu ostala nedotaknjeno deviška tudi po smrti ostala obvarovana vsakršnega razpadanja. Primerno je bilo, da ona, ki je Stvarnika nosila pod srcem kot otroka, prebiva v svetlobi nebeške slave. Primerno je bilo, da nevesta, ki si jo je Oče izbral, biva v nebeških dvoranah… Spodobilo se je, da Božja mati uživa vse, kar ima Sin… Kot njen sin po zmagi nad smrtjo je bila s telesom in dušo dvignjena v najvišjo slavo nebes, kjer se blešči kot kraljica ob strani svojega sina, neminljivega kralja vekov." Na osnovi prej omenjenih legend so pridobili svetopisemski teksti dodaten pomen. Marija tako tudi sama napove svojo slavo v Magnifikatu, ko pravi: "Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi."

Martina Podbersič Smrdel

V IMENU VERE

ISLAM - MUSLIMANSTVO

Kateri islam je pravi? Tisti, ki v Iraku (in drugje) ugrablja ljudi? Tisti, ki pripravlja atentate od Amerike, Rusije, Afganistana do Indonezije? So ljudje, ki stojijo za vso to grozo, res verni? So ugrabitelji pravoverni muslimani?

 LAŽ

Preden odgovorimo na ta in podobna vprašanja, je potrebno razkrinkati debelo laž in meglo, ki nam ju včasih podajajo po medijih. Laž in megla, tudi na Slovenskem, je predvsem predpostavka, da je v vsaki veri, posebno v krščanstvu in judovstvu, morda tudi v islamu, vgrajena volja po izrinjanju drugih ver in prepričanj. Z vsemi sredstvi! Dopovedujejo nam, da hoče biti vsaka vera »svetovna« ali vesoljna, kar da pomeni, da je vsaka vera, krščanska pa sploh! nagnjena k nasilju nad drugimi verami in nad brezverci. Zožimo pogovor na islam! Islamski terorizem, ki si je izbral za nasilje Irak in druge dežele, se ne poraja iz src vernih muslimanov, ampak zlorablja vero za nasilje.

 TERORIZEM

Se sicer sklicuje na islam, v resnici pa gre pri njem za organizirano sovraštvo do Zahoda, od koder prevzema moderen način življenja, zavrača pa zahodne vrednote kot so človekove pravice, svoboščine, demokracija. Zato je grožnja Zahodnemu svetu bolj kot vse to, kar se dogaja tragično in brezumno v zadnjih časih, pravzaprav še vedno nerazčiščen, nejasen in dvoumen odnos med muslimanstvom in modernostjo.

MEŠANICA

Sklicevanje na pravovernost muslimanov, še posebej na sovraštvo do drugih ver, ki naj bi bilo predvideno v nekaterih starih muslimanskih besedilih, je samo zavesa, ki prekriva dolgotrajen nesporazum med vernostjo in modernostjo. Tako nastaja mešanica hlepenja po oblasti prekritega z versko govorico, kar je v muslimanskem svetu eksploziv, ki bo po mnenju opazovalcev še nekaj časa narekoval dogodke po svetu in pri nas.

NI PROBLEM ISLAM KOT ISLAM

Naši misijonarji, ki delujejo v muslimanskih okoljih Afrike in Azije, so priče, da ni problem islam kot tak, kakor ga izpovedujejo milijoni muslimanov Afrike in Azije. Problem je, da se ljudje, ki se trkajo po prsih, da so verni, omadežujejo s krvjo, torej z dejanji, ki so najbolj proti verska.

VERA JE PRISTNA ŠELE TEDAJ, KO…

Samo tedaj je vera pristna (krščanstvo, judovstvo, muslimanstvo), kadar daje Bogu mesto, ki mu gre in kadar si verniki vsake vere iskreno prizadevamo, da bi se v medsebojnih odnosih, kjerkoli na tem svetu, srečevali ter sodelovali kot otroci istega Očeta. Problem ni samo ali predvsem verski. Vanj so morda še bolj kot verni vpleteni oni, ki mislijo, da se jih zadeva ne tiče, ker da niso verni.

Gašper Rudolf

OH, TA MLADINA! …..

DATI MLADIM ČAS 

Strokovnjaki pravijo, da se otrok uči ob zgledu staršev in odraslih. Kjer med starši prevladujeta razume-vanje in spoštovanje, bodo tudi otroci rasli v varni ljubezni staršev. Kakšen zgled dajemo mladim? Dostikrat enostavno nimamo časa zanje. Večkrat bi se morali vprašati, še posebno takrat, ko imamo največ dela (v službi, doma …), kaj je za mojega otroka mladostnika najbolj potrebno? Da me ves dan ni, ker moram zaslužiti toliko, da mu lahko nudim… nov mobi, moderno obleko… in še kaj… Ali vse to zares potrebuje? Seveda bo mladostnik vse to zahteval, ker »vsi drugi že imajo.«  Skušal bo na vse načine to doseči in mi bomo hiteli z nadurami, da mu bomo vse nudili. Iz lastne izkušnje lahko povem, da če si vzamem čas in se z otrokom pogovorim, mi je hvaležen za vsako minuto ali uro, ki jo porabiva skupaj, da razčistiva vprašanja in dvome. Hvaležen mi je tudi, ko mu z odločnostjo povem, kaj je prav in kaj ne, kaj sme in ne sme. V tistem trenutku je morda jezen name ali na sebe, ko mu pa pustim, da premisli, se vrne k meni in si želi pogovora.

OMOGOČITI STIK Z BOGOM

Bog nam je zaupal otroke. Zaupal nam je, da jih bomo vzgajali v dobre ljudi. To je veliko poslanstvo! Ali si bomo vse to zapravili zaradi nesmiselnih, materialnih stvari zaradi »novega mobija«? Bog nas ljubi in želi, da z enako ljubeznijo vzgajamo otroke. Je vedno z nami tudi, ko nam je hudo, ko ne najdemo pravega jezika za sporazumevanje zlasti z mladostniki. Pomaga nam, naj je hudo ali lepo, če se z molitvijo obrnemo k Njemu. Ko bomo odrasli spremenili pogled na življenje z Bogom, bodo tudi mladi boljši.

NEKAJ SPOZNANJ

Prebrala sem jih v Ognjišču:

1. Ne pozabi jih potrepljati po rami. Najstniška leta so leta dejavnosti in rasti. Pokaži zanimanje za tisto, kar je zanje zanimivo, kar jim pomeni dogodek. Porabi več časa za spodbujanje dobrega kot za kaznovanje slabega.
2. Daj jim čas, da bodo lahko sami. To je pogosto krepčilo, zato jim daj čas, da bodo stvari premislili. Spoštuj njihovo željo po zasebnosti.
3. Pusti odprte vse oblike komuniciranja. Mogoče mladostniki ne razu-mejo niti samih sebe, si pa želijo starše, h katerim lahko gredo z gotovostjo, da jih bodo razumeli in jim marsikaj razložili.
4. Poslušaj. Mladi ljudje pričakujejo, da boš to znal. Če ne znaš, se tega takoj nauči.
5. Stoj ob njih, ne nad njimi. Pokaži tiho zanimanje za to, kaj imajo mladi oblečeno in kam hodijo. Usposobi jih, da bodo mogli sami živeti po njihovo, ne po tvoje. Stoj jim ob strani. Mladostniki želijo spremljevalce, ne pa nergače, ki sitnarijo za vsako malenkost.

Katarina

KAKO PREMAGATI TERORIZEM

 V Milanu je od 5. do 7. septembra potekalo mednarodno srečanje »Ljudje in religije« na katerem so predstavniki različnih religij in kultur iz vsega sveta v duhu dialoga skušali poiskati način, kako v svetu premagati terorizem. »Religije morajo z obrazov teroristov strgati versko masko in jih pokazati svetu takšne, kakršni v resnici so nihilisti, ki prezirajo vse človeške vrednote in ideale«, je rekel v svojem predavanju kardinal Walter Kasper, predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov.

Verne je opozoril na njihovo dolžnost, da se terorju uprejo. »Konec delitve sveta na dva velika bloka, je omogočil pojav terorizma«, je v teku razprave poudaril kardinal Renato Martino, predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir. Kardinal Kasper je še pojasnil, kako so po razpadu Sovjetske Zveze in izbruhu novih vojnih žarišč, teroristi začeli svojo vojno, ne da bi spoštovali politična in pravna pravila. Njihova vojna posega v vsakdanje življenje navadnih ljudi, ki se pred terorističnim nasiljem ne morejo skriti.

Terorizem predstavlja nov izziv za človeštvo, zato nobena religija ne sme dovoliti, da se terorizem za dosego svojih ciljev okorišča z njimi in njihovim imenom. V obrambo pred terorizmom so demokratične države dolžne svojo svobodo in svobodo vseh državljanov braniti, pa če-prav tudi z uporabo vojaških in policijskih enot. Vedno in predvsem pa je potrebno zaščititi temeljne človekove pravice.

21. SEPTEMBER: DAN MOLITVE ZA MIR

Več kot 500 milijonov kristjanov iz vsega sveta je prvič povabljenih, da se udeležijo Mednarodnega dneva molitve za mir. Pobudo so dali v Ekumenskem svetu Cerkva v zvezku desetletja »PREMAGATI NASILJE: CERKVE V ISKANJU SPRAVE IN MIRU (2001/2010)«.

V svojem sporočilu je pastor Samuel Kobia, član Ekumenskega sveta Cerkva, vse Cerkve povabil, naj 21. septembra organizirajo 24 urno molitveno bdenje in naj molitev za mir vključijo v nedeljsko bogoslužje. Pobuda prihaja iz Generalne skupščine Združenih narodov, kjer so nagovorili narode vsega sveta, naj en dan prenehajo s sovražnostmi in nasiljem.

»Skupaj organizirati mednarodni dan molitve za mir«, je zapisal pastor Kobia: »je oblika, kako lahko združimo moči in vezi med Cerkvami ter mnogimi verskimi skupnostmi in gibanji, ki delajo za pospeševanje miru in pravičnosti v svetu«. Generalni sekretar Združenih narodov, Kofi Annan je bil o pobudi obveščen in je izrazil močno upanje, da bo Dan molitve za mir opogumil mnogo ljudi, da bi znali skupno razmišljati, kaj lahko naredimo za mir v svetu