PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

KAKO ZGOVOREN JE BOG!

Ne morem se načuditi, kako zgovoren je Bog! Kar naprej govori. Včasih njegovo govorjenje slišimo, po tistih, mu nasprotujejo in so glasni, ker jih njegova beseda moti. Spet drugič slišimo, da Bog govori prav nam, meni osebno, kot besede tolažbe za moje življenje.
Pravkar sem bil ob dekletu, ki je pred kratkim izgubila službo, v tistem trenutku pa je po SMS-ju izvedela še to, da jo je pustil fant. V takih trenutkih ostanem brez besed.
Razmišljam, kako iznajdljiv je Bog Oče, nikoli se ne odpove temu, da bi govoril besede tolažbe, tudi takrat, ko ga ljudje niso več hoteli poslušati, ko jim z besedo nima več kaj povedati, še vedno govori: … " slednjič te dni, nam je spregovoril po Sinu." V velikem spoštovanju, do zvestobe Boga človeku želim doumeti te besede: "Spregovoril nam je po Sinu!" Vsa božja beseda, vse zapisano v Svetem pismu ima za nas kristjane neprecenljivo vrednost. Od učlovečenja naprej beseda ni več beseda, ampak je Sin, je odnos. In kdor jo prebira postaja njegov brat in vstopa v odnos z Očetom. Kako hvaležen sem, da ob vsej komunikacijski poplavi besed v mojem življenju ostajajo Besede, ki so resnične. Hvaležen sem, da mi ob težkih trenutkih ni potrebno tratit praznih besed, da lahko brez skrbi umolknem zavedajoč se, da besedo prevzame Nekdo Drug. In ta je, ki me vabi, da tako postajam sin, ljubljen od Očeta. Kako polna je lahko samo ena beseda, besedna zveza ali samo en stavek, ki umiri razum in srce. To je kratek SMS, ki mi ga takrat, ko meni zmanjka besed pošlje Sveti Duh: to je Ljubljeni od Očeta in Sina. Sveti Duh prikliče v spomin stavek, ki zanj niti ne vem kdaj se mi je vtisnil v spomin in takrat ko sem ga slišal niti ni imel velike vrednosti. Danes pa ga razumem in je napisan prav zame.
Ob takih trenutkih se zavem, kako nekaj velikega je božja beseda. Hvaležen sem, da mi Bog po njej govori. Naj bo vsem nam nedelja Svetega pisma v letu vere še posebej v spodbudo, da bomo večkrat vzeli v roke Sveto pismo, ga prebirali in v njem iskali besede za svoje življenje.  

br. Tomaž Pinter

KAPELA

SREČANJE STARŠEV PRVOOBHAJANCEV
V torek bomo imeli v času, ko imajo letošnji prvoobhajanci redni verouk, srečanje s starši prvoobhajancev – torej ob 17:00.
 
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
bo imel svoje srečanje v četrtek po sveti maši. Morebitne predloge posredujte tajnici gospe Aleksandri Pirih ali župniku.
 
PRVI PETEK, ČETRTEK IN SOBOTA
nas vabijo k molitvi in prejemu zakramentov. Na četrtek pred prvim petkom vas, kot vsak četrtek, vabimo k češčenju Najsvetejšega v prošnjo za nove duhovne poklice.
 
GOSPODOVO DAROVANJE – SVEČNICA
Praznik je v soboto, 2. februarja. Sv. maše bodo po prazničnem sporedu: 7:00, 10:00 in 19:00.
 

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
S starši veroučencev 4. in 5. razreda je srečanje v nedeljo, 3. februarja po maši ob 9:00, s ponovitvijo v torek, 5. februarja po večerni maši.
S starši prvoobhajancev se srečamo v nedeljo, 10. februarja po maši ob 9:00.

STREŽNIKI
Srečamo se v soboto, 2. februarja ob 10:00.

KARITAS
BLAGAJNIŠKO POROČILO ZA LETO 2012

Stanje iz leta 2011 3.096,84

Prejeto
Nabiralnik Karitas 3.559,84
Zbrana sredstva od dobrodelnih prireditev in akcij  1.043,98
Nedelja Karitas  921,80
Skupaj prejeto 5.525,62

Poraba
Pomoč družinam 873,96
Pomoč posameznikom  686,29
Pomoč otrokom 330,22
Nakup hrane  542,84
Skupaj poraba  2.433,31

Stanje 31. 12. 2012  6.211,15

KROMBERK

VOGRSKO

BIBLIJA
Na današnjo nedeljo Svetega pisma v sebi poživimo vero, da je prav Božje razodetje, zapisano v tej sveti knjigi, za nas znamenje Božje dobrote in skrbi za človeka.

PRVI PETEK
Skupaj s prvo soboto nas vabi k prejemu zakramentov in k češčenju Jezusovega in Marijinega srca ter posvetitvi Bogu.

SVEČNICA
V soboto, 2. februarja praznujemo skrivnost Jezusovega darovanja v templju, kjer je starček Simeon otroka Jezusa predstavil kot »Luč v razsvetljenje vseh narodov…« K tej živi luči prinesemo blagoslovit sveče.

BLAŽEV ŽEGEN
Prihodnjo nedeljo je god svetega Blaža, škofa in mučenca, priprošnjika proti boleznim v grlu. Poseben blagoslov bomo lahko prejeli po maši.

OBISK DRUŽIN
Nadaljujem z obiskom in blagoslovom družin na Damberju, na Barju…. Hvala za sprejem, pogovor in molitev!

SOLKAN

NEDELJA SVETEGA PISMA
Dober bralec Svetega pisma ne skrbi toliko, da bi poznal, kar bere, ampak bolj, da bi to uresničil (sv. Izidor Seviljski).

TRIJE POSEBNI DNEVI
V četrtek pred prvim petkom molimo za nove duhovne poklice, tudi v polurnem češčenju Jezusa v evharistiji po maši.
Na prvi petek je pater s Svete Gore na razpolago za spoved od 17:30 dalje.
Na prvo soboto  darujemo Mariji dejanja zadoščevanja: molitev rožnega venca, premišljevanje, spoved, obhajilo.

JEZUSOVO DAROVANJE, SVEČNICA
Pri maši ob 18:00 je blagoslov sveč, ki so v letu vere še posebno simbol naše žive in dejavne vere.

BLAGOSLOV NA GOD SV. BLAŽA
kot prošnja za zdravje grla bo v nedeljo po maši.

STARŠI BIRMANCEV
Srečanje je v torek 29. januarja ali v sredo 30. januarja ob 19:00.

SKUPNA OZNANILA

PRIPRAVA NA ZAKON
Tečaj poteka ob ponedeljkih ob 19:00 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika.

BOJ PROTI VERI IN CERKVI
Vljudno Vas vabimo v razstavne prostore Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici na ogled razstave: BOJ PROTI VERI IN CERKVI 1945 – 1961.

SPRAVA JE RESNIČNA POT

ELIZEJSKI SPORAZUM
Francoska in Nemška škofovska konferenca sta v teh dneh objavili skupno izjavo ob 50 – letnici Elizejskega sporazuma. Tega sta 22. januarja 1963 podpisala francoski predsednik general Charles de Gaulle in nemški zvezni kancler Konrad Adenauer. Z njim pa je bila potrjena sprava med dvema narodoma, ki sta bila med drugo svetovno vojno na nasprotnih straneh. 8. julija 1962 sta oba državna voditelja tudi prisostvovala pri spravni sveti maši v francoski katedrali v Reimsu.

CENA ZA DOSEGO MIRU
Skupna škofovska izjava poudarja prijateljstvo med narodoma. Obenem poziva k medsebojnemu razumevanju in opozarja, da je bilo za dosego miru potrebno plačati visoko ceno. Elizejski sporazum je bil vrhunec sprave med Francijo in Nemčijo ter istočasno izhodišče za poglobitev prijateljskih odnosov preko političnih in družbenih kontaktov na vseh ravneh. Škofje nadaljujejo, da je danes mogoče jasno videti vse, kar se je uresničilo in razvilo na podlagi tega sporazuma. Odnosi med odgovornimi v politiki in tudi med državljani v vsakdanjem življenju sedaj niso več zaznamovani s kakšnim posebnim pridihom. Zato pa je tudi prijateljstvo med državama in narodoma bolj kot kdajkoli prej odločilno za premagovanje krize in posledično za oblikovanje prihodnosti Evrope. Sedanja kriza, kot pravijo francoski in nemški škofje, je razodela neodgovorno obnašanje na več ravneh in postavila na težko preizkušnjo solidarnost med evropskimi narodi. Za prihodnost Evrope pa bi morali biti solidarnost in odgovornost vedno tesneje povezani.

SOOČENJE Z DANAŠNJO KRIZO
Navzočnost Konrada Adenauerja in Charlesa de Gaulla pri spravni sveti maši v Reimsu simbolizira zavest, da je politika osnovana na temelju, katerega sama ne more zgraditi. Ljubezen do sovražnikov je težka evangeljska zahteva, ki sta jo ta dva državna voditelja uspela konkretizirati. Zato je sporazum lahko doprinesel k miru in razcvetu. V nadaljevanju skupne škofovske izjave nato beremo, da pa sedanja kriza ponovno širi prezir in nezaupanje med evropskimi narodi, zavračanje tujcev in odklanjanje solidarnosti. Iz globalne ekonomije in kulturne ter verske mešanice se rojevajo novi sovražniki. Vsepovsod nastajajo populistična gibanja, ki spodbujajo umikanje vase. Smisel življenja ni več povezan z odnosi in potrebo po pravičnosti.

ZA MLADE GENERACIJE
Francija in Nemčija morata iz svoje skupne zgodovine sprave in prijateljstva potegniti moč za spopad z aktualnimi problemi. Tamkajšnji škofje menijo tudi, da bi obe državi lahko pomagali Evropski uniji razviti trdne in dolgotrajne politične strukture. Prav tako bi na podlagi lastnih izkušenj lahko spodbudili, da bi evropsko integracijo vedno vodila spoštovanje človekovega dostojanstva, prizadevanje za skupno dobro in načela solidarnosti ter subsidiarnosti. Francoski in nemški škofje zaključujejo, da 50 – letnica Elizejskega sporazuma Cerkvi ponuja priložnost, da spomni, zlasti mlajše generacije, da sprava ni prazna beseda, temveč je pot, ki je resnična.