PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

MISIJONARJI NA VOLITVAH

Misijonska nedelja nas vsako leto spomni našega misijonskega poslanstva – tako tistega, ki ga uresničujejo naši misijonarji, ki oznanjajo Kristusa in njegovo dobroto v daljnih deželah, kot tudi našega osebnega, ko hočemo veselje ob tem, da smo Kristusovi, enostavno deliti z drugimi.
Slovenske kristjane pa spodbuja k misijonskemu delovanju tudi povsem konkreten položaj, v katerem sta se znašla naš narod in naša država. Vedno bolj so ogrožene in zrelativizirane osnovne človeške vrednote, kot so življenje, družina, pravičnost in poštenost, človekovo dostojanstvo,… – da o krščanskih in duhovnih vrednotah niti ne govorimo. Seveda tudi kristjani prisegamo na svobodo, da se vsakdo odloča v skladu s svojo vestjo – če pa je ta vest oblikovana popolnoma v nasprotju z naravnim zakonom, ki ga je Stvarnik položil v srce slehernemu človeku, in če hoče nekdo takšne usmeritve vsiliti celotni skupnosti kot normalne in merodajne, potem smo kristjani dolžni na to jasno in glasno opozoriti.
Gotovo obstajajo takšne in drugačne usmeritve, tudi na področju družinskega življenja in spolnosti, a vseh ne moremo razglasiti za normalne. Kratkovidnost kot okvara oči obstaja in je pri nekaterih dejstvo – ne more pa sedaj nekdo razglasiti, da je kratkovidnost nekaj normalnega in da je merilo vsega drugega.
Referendumi iz preteklosti so pozitivno znamenje, da je v večini naših državljanov še vedno zdrav človeški čut. Ob referendumskih udeležbah pa vznemirja dejstvo, da izgleda kot da je mnogim vseeno. Sicer ne verjamem, da jim je res vseeno in da nimajo mnenja o določenem vprašanju – verjetno ne čutijo, da njihovo mnenje »šteje«.
Verjetno se kristjani velikokrat počutimo kot »trs, ki ga veter maje«, nepomembni in popolnoma nemočni. Tudi naši misijonarji si ne delajo utvar, da bodo spreobrnili celo Afriko ali jo rešili lakote in krivic. Pa vseeno so tam kot znamenje Božje dobrote in ljubezni, ki po njihovih prizadevanjih rodi tudi konkretne sadove. Tako, kot ob glasovanju prav vsak glas šteje, tako tudi vsaka njihova dobrota premaga vsaj eno stisko.
Bodimo kot kristjani tudi mi znamenje – pa ne samo takšno, kot stoji pri miru nekje ob poti ali na zidu ali v svojem kotu. Zavedajmo se, da smo »misijonarji«, poslani – tudi ko je potrebno za naravne in krščanske vrednote pričevati na volitvah in referendumih.

p. David

KAPELA

DUH ASSISIJA
27. oktobra pred 25 leti je zbral tedanji papež Janez Pavel II. voditelje svetovnih verstev k molitvi za mir. Tako se bomo v četrtek tudi mi zbrali ob 18:30 in molili posebno molitveno uro v prošnjo za mir. Vabljeni!

NOVEMBRSKE MAŠE
Kuverte, ki ste jih prejšnjo nedeljo prejeli z Oznanili, lahko danes dobite po klopeh in na mizici. Z njimi lahko priporočite vaše drage rajne, za katere bomo darovali svete maše vsak novembrski večer. Oddate jih v poseben nabiralnik v cerkvi zadaj.

VSI SVETI V STARI GORI
V poslovilni dvorani pokopališča v Stari Gori, ki je blagoslovljena tudi kot bogoslužni prostor, bo tudi letos na praznik vseh svetih, 1. novembra, sveta maša ob 15:00. Pol ure pred mašo bomo molili rožni venec, po maši pa bo procesija h križu, kratko bogoslužje in blagoslov grobov.

KRST
V nedeljo 16. oktobra je prejela sveti krst Neža Hrobat iz Stare Gore. Iskrene čestitke staršema Dariu in Eriki Hrobat ter sestrici, botrom in vsej družini.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
S starši 4. in 5. razreda se srečamo v  nedeljo, 23. oktobra po maši ob 9:00. Srečanje ponovimo v torek, 25. oktobra ob 19:30.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Srečamo se v ponedeljek, 24. oktobra ob 19:30.

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 25. oktobra ob 16:00 in zaključek z mašo ob 19:00.
 
ENA SVEČA MANJ, EN KILOGRAM KRUHA VEČ
»Prižgi upanje in daruj za brata v stiski. Bi prižgali letos svečo manj?« Pridružujemo se pobudi Ministrstva za okolje in prostor. Vabimo vas, da namesto ene sveče darujete za potrebe skladišča hrane Goriške območne Karitas. V nedeljo, 30. oktobra in na praznik Vseh svetih (1. novembra) bo v veži košara, kamor lahko oddate vaš dar.

KROMBERK

VOGRSKO

HVALA
Bog naj povrne z večnimi darovi vsem, posebno sodelavcem Župnijske karitas, ki ste pripravili v obeh župnijah lepo srečanje ostarelih in bolehnih, ki so lahko tudi prejeli zakramente spovedi, obhajila in bolniškega maziljenja.

KRST
Danes prejme v Kromberku prvi zakrament Oskar Poberaj, Vinka Vodopivca 54. Staršem čestitamo.

ROŽNI VENEC
V oktobru radi vsak dan zmolimo vsaj eno desetko sami ali skupno. V cerkvi začnemo z molitvijo rožnega venca vsak dan četrt ure pred mašo.

SPOVEDOVANJE
Pred Vsemi svetimi bom na razpolago za zakrament sprave pred mašo ali po njej.

VSI SVETI
Ob prazniku Vseh svetih in vernih duš v vicah bo pri nas naslednji red: 31. oktobra bo v Lokah ob 16. uri maša in nato blagoslov grobov. 1. novembra bosta v Kromberku in na Vogrskem maši kot ob nedeljah. Ob 14. uri bo na pokopališču na Vogrskem molitev za rajne in blagoslov grobov, pri Sv. Trojici pa ob 15:30.

SOLKAN

MOLITVE IN VOLITVE
Politiki delajo s polno paro. In drugi državljani ne moremo stati križem rok. Verni državljani imamo poleg drugega možnost izrednega dela: da z rožnim vencem pripravljamo volitve, da molimo za izbor najboljših in za od Svetega Duha razsvetljene odločitve, ki bodo v resnično skupno dobro naroda in države.

SREČANJA STARŠEV
V torek 25. oktobra ob 20:00 je srečanje staršev 5. razreda veroučencev.

VSI SVETI, 1. november
Maše ob 10:00, 15:00 (pokopališče), 18:00. Po maši ob 15:00 molitev za rajne in blagoslov grobov.

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH, 2. november
Maše ob 8:00, 15:00 (pokopališče), 18:00.

ZA DAR POPOLNEGA ODPUSTKA RAJNIM
To je najbolj vzvišen dar rajnim v vicah. Spovedovanje je pred mašo in po njej v dneh pred 1. novembrom.

VEČERNA MAŠA
od 30. oktobra je ob 18:00.

ŠEMPETER

DOBRODELNA IN BOGOSLUŽNA KOMISIJA ŽPS
V ponedeljek, 24. oktobra bo ob 20:00 srečanje dobrodelne komisije Župnijskega pastoralnega sveta, v četrtek, 27. oktobra ob 20:00 pa srečanje bogoslužne komisije. Obravnavali bomo temo »Kristjan v skupnosti, ki goji pravičnost v ljubezni - živa Cerkev« (Naše poslanstvo 45, 15-18). Temo bomo obravnavali iz zornega kota posamezne komisije.
 
STREŽNIKI
Strežniki so pomembna skupina v župniji. Lepo streženje pri oltarju je enako pomembno za lepo praznovanje kot vloga bralcev Božje besede, cerkvenih pevcev in drugih sodelavcev. V soboto, 29. oktobra bo ob 10:00 srečanje za strežnike. Dogovorili se bomo za streženje ob blagoslovu grobov. S strežniki bomo šli na praznik vseh svetnikov zvečer na pizzo.

NAŠI RAJNI
V večnost so se preselili: 12. oktobra Mileva Černic, Stjenkova 42, 17. oktobra Ana Krečič, C. goriške fronte 12 in 18. oktobra Alojzija Mlekuž, Podmark 13. Naj počivajo v miru. Domačim želim iskreno sožalje.

SKUPNA OZNANILA

MISIJONSKA NEDELJA
Ob misijonski nedelji se spominjamo naših misijonarjev v molitvah, pa tudi v materialni pomoči. Če želite biti obveščeni o njihovem delu, vam priporočamo revijo Misijonska obzorja, ki prihaja med nas vsaka dva meseca. Hvala za vaše darove.

BI PRIŽGALI LETOS SVEČO MANJ?
Pobuda prihaja od ministrstva za okolje in prostor. Tako bo ozračje bolj čisto in odpadkov manj. In tisti prihranjen evro lahko namenimo za revne.

PRILOGA STR. 1

NAPOVED LETA VERE: 2012-2013

V PONEDELJEK 17. OKTOBRA
je papež Benedikt XVI. objavil dokument z naslovom Porta fidei, slovensko Vrata vere.  Z njim napoveduje Leto vere. Na poti vere ali na poti k veri smo vse življenje, od krsta do našega odhoda…
Za Cerkev pa je bistvenega pomena, da govori o Bogu. Posebno v času, ko človek nanj in nase pozablja.
Začetek Leta vere bo v četrtek 11. oktobra 2012, sklep pa na praznik Kristusa Kralja, 24. novembra 2013.
Leta 1962, 11. oktobra, je začel v baziliki svetega Petra II. Vatikanski koncil, ki je trajal z vmesnimi prekinitvami do 8. decembra 1965.  Prihodnjega 11. oktobra bo torej 50. letnica začetka II. Vatikanskega koncila.
Papež želi spodbuditi odkrivanje lepote vere in njenega osrednjega pomena za življenje ter izpostavi potrebo po iskanju in poglabljanju vere.  

MI TUKAJ - DANES,
o tem ni globoko prepričan le papež, potrebujemo ljudi, ki bi primerno času in človeku govorili o Bogu, da bomo o Bogu govorili kristjani med seboj in kristjani v stiku z ljudmi, ki jih srečujemo.
Blaženi papež Janez Pavel II. je govoril v zvezi s to nalogo o novi evangelizaciji. Novi tudi zaradi tega, ker je namenjena ne le iskajočim in tavajočim, ampak tudi nam utrujenim in pozabljivim, površnim in brezbrižnim, ki trdimo o sebi, da smo kristjani, pa ne znamo prenesti vere ne svojim otrokom, ne znancem in prijateljem...

V ZADNJIH 40 LETIH
se je v mnogih ljudeh, pri nas in v Evropi, zabrisal spomin na krščansko izročilo. Tako usodno, da se bo ob sedanji napovedi Leta vere kdo na Slovenskem (spet!) prestrašil ter govoril, iz iskrene ali ponarejene prestrašenosti: »Glejte, Cerkev in njeni se hočejo prilaščati oblast, napadati duše, pritiskati na človekovo svobodo itn.« Ne opazijo pa, da smo postali kristjani podobni njim, da nam je postalo v mnogih primerih vseeno, kako je z nami in med nami, zlasti tam, kjer se porajajo vera, upanje in ljubezen.  

KAJ JE NOVEGA?
Glede tega, kaj v Letu vere pripovedovati, oznanjati, prečiščevati, je jasno: Jezus Kristus, ki ga je Bog poslal, da nas odreši, pošilja Svetega Duha in je pred 2000 leti poslal peščico kristjanov oznanjat človekovo osvobojenost in odrešenje. Do tukaj nič novega kljub temu, da ta resnica še ni prodrla, ali pa je obledela. Zato se nam podira upanje, zamaje vera, problematizira ljubezen; gledamo motno na preteklost, na ta čas in prihodnost. Novo pa je to, da preveč ljudi, šolanih!, ne dojema govorice krščanskih dejstev in duhovnega potovanja.
Kdo bo dejal: »Saj imamo zdaj na voljo toliko novih načinov sporočanja, komuniciranja, dialoga…«.
Kar je res.
Duhovne potrebe se selijo tudi na nova področja komuniciranja… toda začenši kot vedno: pri človeku in Bogu, pri Bogu in človeku!

Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 2

IZ POSLANICE PAPEŽA BENEDIKTA XVI. ZA MISIJONSKO NEDELJO 2011

Vsi, ki so srečali vstalega Gospoda, so začutili potrebo po oznanilu drugim, kot sta storila učenca v Emavsu. P
 
otem ko sta prepoznala Gospoda po lomljenju kruha, »sta še tisto uro vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi« (Lk 24,33–35) in jim poročala o tem, kar se jima je pripetilo po poti.
Naslovniki evangeljskega oznanila so vsi narodi. Cerkev »je po svoji naravi 'misijonarska, saj ima po načrtu Boga Očeta svoj izvor v poslanosti Sina in poslanosti Svetega Duha«. Smisel njenega obstoja je evangelizacija«. Nikoli se ne more zapreti sama vase. Ukoreninjena je na določenih krajih zato, da bi šla naprej. Njeno delovanje, ki je v skladu s Kristusovo besedo ter pod vplivom njegove milosti in ljubezni, je v polnosti in dejavno navzoče vsem ljudem in narodom, da bi jih vodila k veri v Kristusa.
NEDOKONČANA NALOGA
Ta naloga ostaja nujna. »Poslanstvo Kristusa Odrešenika, zaupano Cerkvi, je še vedno daleč od izpolnitve … Splošen pogled na človeštvo kaže, da je to poslanstvo še vedno na začetku in si moramo zato z vsemi močmi prizadevati zanj«. Ob misli, da so po dva tisoč letih še vedno narodi, ki Kristusa ne poznajo in še niso slišali za njegovo odrešenjsko sporočilo, ne moremo ostati križem rok.
Še več, število tistih, ki so kljub temu, da so prejeli evangeljsko oznanilo, nanj pozabili ali ga opustili in se v Cerkvi več ne prepoznavajo, narašča. V mnogih okoljih, tudi v tradicionalno krščanskih družbah, so ljudje danes zadržani za odpiranje veri. Kulturne spremembe, ki izhajajo tudi iz globalizacije, miselnih tokov in prevladujočega relativizma, vodijo v tako miselnost in način življenja, ki puščata ob strani evangeljsko sporočilo, kakor da Boga ne bi bilo, in povzdigujeta iskanje blagostanja, lahkega zaslužka, kariero in uspeh kot smisel življenja na škodo moralnih vrednot.
SOODGOVORNOST
Izzivi, s katerimi se soočamo, kličejo kristjane, naj stojijo drugim ob strani, poslanstvo pa je celoviti del tega spremljanja. V njem nosimo, četudi v lončenih posodah, svojo krščansko poklicanost, neprecenljivi zaklad evangelija, živo pričevanje mrtvega in vstalega Jezusa, ki smo ga srečali in verovali vanj v Cerkvi.
Svetovni misijonski dan naj poživi željo in radost, da bo vsak 'odšel' naproti človeštvu in mu ponesel Kristusa. V njegovem imenu vam iz srca podeljujem apostolski blagoslov, zlasti vsem, ki si najbolj prizadevajo in trpijo za evangelij.
Benedikt XVI.

PRILOGA – STR. 3

KAJ DRUŽINE DOPRINAŠAJO DRUŽBI?

NIHČE NE UGOVARJA: VSAKA DRUŽINA PRINAŠA DOBIČEK
vsej družbi. V glavnem se o tem ne razhajamo več, razen... Družine prispevajo tako k rasti države kakor družbenem razvoju.
Družina je namreč med najpomembnejšimi socialnimi spodbujevalci. Poglejmo samo par njenih zaslug.

PRVIČ:
Družina obnavlja družbo! Odločitev za otroka je, tako pravimo, privatna zadeva staršev. Toda na ravni skupnosti postane njuna odločitev za otrokovo rojstvo velika zadeva. Za ekonomsko računico so otroci neizmerna dobrina, ker se zaradi njih sprožijo učinki, ki so pozitivni za vso družbo. Pomislimo na podjetniško iznajdljivost delavnic in trgovskih mrež okrog otrok ter njihovih potreb in nepotreb…

DRUGIČ:
Vsem je znana prilagodljivost družine pri porazdeljevanju dohodkov med vse njene člane, čeprav so ti dohodki največkrat krivično prenizki. Družina je v tem smislu velik socialni »amortizer«, ker opravlja vlogo prejemnika plače (in morebitnih drugih dohodkov) in porazdelivca dobljenega.  Delitvena vloga družine se razširja na strice, tete, stare starše, botre… Ob čemer velja pripomniti, da mladi pari z otroki večinoma ne zmorejo finančno skrbeti za svoje nemočne starše…
Strokovnjaki pravijo, da je nemogoče pretehtati in oceniti zaslugo družin, ki na ta način vzdržujejo solidarnost v družbi, kar je predpogoj za njen ekonomski in politični napredek.

TRETJIČ:
Družina je tista ustanova, ki vzdržuje in ščiti šibke, bolj kot vse druge ustanove, recimo državne, pa naj gre za otroke, bolne, skratka nemočne. Če bi družine ne opravljale te socialno-zdravstvene vloge, bi se podoba Slovenije na zemljevidu Evrope strahotno zmaličila.

ČETRTIČ:
Družina ustvarja človeški kapital, ustvarjalne ljudi. Danes se vsi zavedamo in o tem ne debatiramo več, da kapital, ki je v vsakem človeku, ni odvisen le od vrtcev, šolstva in okolja, ampak predvsem od izkušenj, ki jih posameznik dobi v družini svoje mame in očeta.  
Družinski odnosi spodbujajo otroka k novim spoznanjem, hotenjem in odgovornostim.
V družini so odnosi najbolj čisti. Pri njih ne gre za uveljavljanje lastnih interesov ali za tekmovalnost. Otroci so tako najbolje pripravljeni za vstop v javno življenje, bolj zainteresirani za skupno dobro in manj ranljivi.
Pa tudi zaupajo bolj vase in druge.
V krščanski družini dobi Bog pravo mesto… pri duhovni rasti pa tudi pri spodbujanju zanesljivosti in sodelovanja z drugimi.

Iz Vrneta prevedel in povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 4

NOVI KOLEDAR

Vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano je objavil uvodnik Lucette Scaraffie o odločitvi britanske TV postaje BBC, da v koledarju ignorira praznik Kristusovega rojstva.

PREIMENOVANJE
Novica, da so se na BBC odločili spremeniti način poimenovanja z zamenjavo običajnih: »pred Kristusom« in »po Kristusu«, z drugimi: »pred našim štetjem« in »po našem štetju«, iz obzirnosti do vernikov drugih religij, nima prave osnove, saj se nekristjani zaradi tradicionalnega datiranja ne čutijo prizadeti. Vodstva televizije to ni prepričalo. Jasno je, da je »spoštovanje« drugih religij le izgovor nekaterih, ki želijo iz naše kulture izbrisati vsako sled krščanstva.

IZ ZGODOVINE
Poskus, da se koledar spremeni, izhaja iz časa Francoske revolucije, ki je uvedla novo datiranje s 14. julijem 1789, začetkom revolucije, določila nova imena mesecev, izbrisala krščanske praznike in jih zamenjala z »revolucionarnimi«. Tedne, da bi se zabrisala nedelja, so zamenjali z dekadami. Koledar je bil v uporabi do leta 1806, ko ga je Napoleon ukinil.
Drugi, podoben poskus je Leninov iz leta 1917, ki je ostal v veljavi do leta 1940. Koledar je vseboval tedne, razdeljene na pet dni. Vzporedno so vseeno uporabljali gregorijanski koledar, zaradi odnosov z drugimi državami. Podobno je Mussolini uvedel novo datiranje s pohodom na Rim, s katerim je v Italiji začelo obdobje fašizma.

ZANIKANJE
Na podlagi propadlih poizkusov v zgodovini je odločitev vodstva BBC težko razumeti. »Zanikati dogodek Kristusovega rojstva, ki ga priznajo tudi pripadniki drugih verstev, je nesmisel. Zanikati kulturni dolg, ki ga ima današnja civilizacija do krščanstva, pomeni zanikati zgodovino. Tu pa ne gre več za vprašanje vere, ampak razuma!«, je poudarila Lucette Scaraffie.

PREDDVERJE NARODOV

Po vrnitvi iz Bukarešte, kjer je potekala razprava med vernimi in nevernimi, je kardinal Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, novinarjem predstavil delo pobude »Preddverje narodov« ter sodelovanje skupine nevernih na Dnevu razmišljanja, molitve in dialoga, 27. oktobra v Assisiju.
S povabilom neverujočih na medversko srečanje za mir, ki so ga na željo papeža Janeza Pavla II. prvič organizirali pred 25. leti, želijo poudariti pomen odnosa med vero in razumom, ki je osrednja tema učiteljstva papeža Benedikta XVI.
Kardinal Ravasi je najavil imena petih intelektualcev, ki 27. oktobra prihajajo v Assisi: Julia Kristeva, francoska filozofinja in psihoanalitičarka; italijanski profesor filozofije Remo Bodei; britanski filozof Anthony Grayling ter njegov mehiški kolega Guillermo Hurtado in avstrijski ekonomist Walter Baier. Dan prej bodo na univerzi Roma Tre sodelovali na okrogli mizi o temi: »Verni in neverni pred izzivi modernosti«.

Aleš Rupnik


Sanje  
Zdolgočasena prometna policista se pogovarjata: »Ali veš, katere so moje največje sanje?«
»Katere?«
»Privatiziral bi eno dobro križišče z ulico in šel na svoje.«