PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

ODGOVOR NA VABILO

Ste že bili kdaj povabljeni na poroko, pa ste iskali vse mogoče razloge, da bi se dogodku izognili? Saj nimate nič proti porokam, le ... »V zadnjem obdobju je bilo toliko praznovanj, da bi se bilo ta dan bolje posvetiti čemu drugemu ... Poleg tega s slavljencema sploh nimamo toliko skupnega ... « Ob tem lažje razumemo, zakaj povabljeni v današnji božji besedi niso sprejeli vabila na gostijo. Še huje: na tiste, ki so jih vabili, so se celo jezili: »Samo mir za svoje delo in opravke bi radi!«

Uf, kako smo zaverovani v svoj danes ... Vsakemu dnevu dovolimo, da izčrpava naše življenje, da nas pije in izsesava ... Kje se pa napajamo? Kje je naš izvir? V čem? Pri kom?

Gospod pa nas ponižno vabi k Njegovi mizi: k mizi božje besede in evharistije, k mizi podarjanja in Njegove navzočnosti, k mizi za večnost ... Kaj tako pomembnega nas ustavlja? Kaj ali kdo nam more v tisti uri dati več? Zakaj ne doumemo, kako pomembno je BITI TU, ob Gospodovi mizi?

»Nimam časa!« Kako »lep« izgovor! Kadar se mi ne da oz. ko kaj ni na mojem prednostnem seznamu, mi pride prav. »Le kaj si mislijo!? Imam toliko pomembnejših opravkov. Sicer sem pa izmozgan od vsega in danes lahko malo počivam.«

Če se vendarle odločimo, da bomo vabilo na »gostijo« sprejeli, pa ni dovolj le naša prisotnost. Nujna so tudi svatovska oblačila: svečana in čista. Nujna  je čistost namenov, dejanj, odnosov ... in notranje razpoloženje, ki je sposobno zaznavati svečanost in prispevati k veličini trenutka. V nasprotnem primeru bomo vrženi ven. Verjetno duhovnik tega ne bo storil, si pa z nevrednim prejemanjem sv. obhajila sami »odžiramo« večnost.

Gospod, moj Bog! Hvala, ker me vztrajno vabiš k svoji mizi! Hvala, ker me ob njej krepčaš, pa ne le za danes in jutri, temveč za vso pot proti večnosti! Pomagaj mi ohranjati in v zakramentu sprave obnavljati čistost krstnega oblačila, da bom vsak trenutek pripravljen na srečanje s Teboj!

p. Bogdan Knavs

KAPELA

NOVE KLOPI
Danes smo blagoslovili nove klopi v cerkvi. Zahvaljujoč vašemu naklonjenemu odzivu odločitev o menjavi ni bila težka. Verjamemo, da so nove klopi lepa in dostojna zamenjava za stare, ki so, kot se je izkazalo pri menjavi, res dotrajane. Stroške za klopi smo skoraj že pokrili in zahvala gre prav vsakemu izmed vas, ki ste darovali za nove klopi, še posebej 13 posameznim botrom in 3 župnijskim skupinam, ki ste darovali za celo klop. Taka radodarnost kaže na vašo povezanost in skrb za naš skupni dom na Kapeli. Še enkrat »Bog lonaj« vsem!
Župnijski gospodarski svet in p. David
 
HVALA
vsem skupinam in posameznikom, ki ste pripravili molitvene ure ob dnevu češčenja Najsvetejšega na Frančiškovo nedeljo. HVALA naši Karitas, ki so včeraj pripravili srečanje starejših in bolnih, tako v cerkvi, kot v samostanski dvorani. HVALA za vaše darove za naše frančiškanske vzgojne ustanove. V ta namen smo nabrali 847 €. Bog lonaj!
 
ROMANJE NA ZAPLAZ
Kot smo oznanili že prejšnjo nedeljo, sprejemamo prijave za romanje 22. oktobra na Zaplaz in po poteh Lojzeta Grozdeta. Obiskali bomo tudi Žužemberk. Cena romanja s kosilom je 25 € za odrasle in 22,5 € za otroke. Prijave zbiramo do naslednje nedelje, 16. oktobra, da lahko naročimo primeren avtobus. Pohitite!

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK SVETEGA OBHAJILA
Prvoobhajancem in njihovim družinam voščimo ob današnjem prazniku svetega obhajila. Vsem se zahvaljujemo za skrbno pripravljen praznik. Predvsem starše vabimo, da spremljate in podprete svoje otroke za sodelovanje v župniji.S prvoobhajanci se bomo med tednom srečevali vsak dan ob 19:00 v pogovoru, pesmi in molitvi.

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 10. oktobra po večerni maši.

STREŽNIKI
Vabimo vas na prvo srečanje v letošnjem veroučnem letu v soboto, 15. oktobra ob 10:00.

STARŠI
S starši veroučencev 7. in 8. razreda (birmanci 2013) se srečamo v  nedeljo, 16. oktobra po maši ob 9:00.

ZAČETEK SKAVTSKEGA LETA
Skavti bomo začeli novo skavtsko leto v nedeljo, 16. oktobra ob 9.00. Več informacij boste člani (tudi novi) prejeli preko svojih voditeljev.
Medse bomo sprejeli tudi nove člane. Informacije o vpisu dobite na spodnjih kontaktih:
8 - 10 let (volčiči in volkuljice): 041 364 065 (Iva Boltar), Letos sprejemamo le otroke 5. razreda. Srečanja bodo potekala ob sobotah dopoldan med 9. - 11. uro.
11 - 15 let (izvidniki in vodnice): 040 432 213 (Lea Kovačič)
16 - 21 let (popotniki in popotnice): 031 752 822 (Urban Stres)
druga vprašanja: 031 725 327 (Irena Mrak Merhar).

KROMBERK

VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni vsem, ki ste omogočili, podprli, pripravili in sodelovali pri rožnovenski slovesnosti na Vogrskem prejšnjo nedeljo, ko je škof Metod tudi blagoslovil obnovitvena dela na cerkvi.

OSTARELI IN BOLNI
Danes popoldne ste iskreno vabljeni k letnemu srečanju v Kromberku. Od 15. ure bo prilika za spoved, od 15:30 molimo rožni venec, ob 16. uri bo maša, pri kateri boste (bolni in ostareli) lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Po maši se pogovorimo ob skromni pogostitvi v učilnici. Lepo vabljeni!
Podobno srečanje bo na Vogrskem prihodnjo nedeljo z mašo ob 10:30.

»DRUŽINSKA MAŠA«
Prihodnjo nedeljo bo v Kromberku 'družinska' maša, pri kateri bodo sodelovali otroci 6. razreda verouka.

ROŽNI VENEC
V oktobru začnemo z molitvijo rožnega venca v cerkvi četrt ure pred mašo. Vabim vas, da vsak dan zmolimo doma vsaj eno desetko sami ali skupno!

SOLKAN

ROŽNI VENEC V CERKVI
Pred mašo – vsaj 25 minut – se skupaj z Marijo v molitvi rožnega venca pripravljamo na srečanje z Jezusom. V oktobru pridimo vsaj kakšen dan v tednu.

PRVO OBHAJILO Z JEZUSOM V BLIŽNJEM
17 družin se z otroki podaja na pot uvajanja v zakramenta sprave in evharistije. Na prvem srečanju v nedeljo – ali na nadomestnem srečanju v torek 11. oktobra ob 19:00 – poskušamo (znova) odkriti in potem čim večkrat živeti obhajilo = srečanje in skupnost z Jezusom v vsakem bližnjem. Naj otroci v nas  župljanih doživljajo tiste, ki vsak dan živijo to obhajilo, in se od nas tega naučijo.        

STARŠI BIRMANCEV
Prvič se srečamo v sredo 12. oktobra ali v četrtek 13. oktobra ob 20:00. Tudi dvoletno uvajanje v zakrament birme in življenja iz nje spremlja vsa župnija z zgledom in molitvijo.

STARŠI KRŠČENCEV
Glej medžupnijska oznanila!

ŠEMPETER

KRSTI

V nedeljo, 2. oktobra so bili krščeni: Janko Miklavčič, Vrtojbenska 10, Ivana Lisjak, Vrtojbenska 19, Zoja Konrad, Vrtojbenska 41 in Tadej Bavcon, Stjenkova 5. Družinam novokrščencev iskreno čestitamo.
 
ŽUPNIJSKA KARITAS

V ponedeljek, 10. oktobra bo po maši ob 19:30 prvo srečanje Župnijske karitas v letošnjem pastoralnem letu.
 
PRVOOBHAJANCI S STARŠI

V petek, 14. oktobra bo ob 15:45 mesečno srečanje prvoobhajancev skupaj s starši.
 
ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET

V petek, 14. oktobra bo ob 20:00 srečanje Župnijskega gospodarskega sveta.
 
BINKOŠTNA DVORANA

V nedeljo, 16. oktobra bo v cerkvi ob 16:00 molitveno srečanje Binkoštne dvorane.

SKUPNA OZNANILA

VERA IN LUČ

V nedeljo, 9. oktobra bo v Šempetru pri Gorici ob 15:00 srečanje goriške skupine Vera in luč.

STARŠI OB KRSTU OTROKA
Srečanja se pričnejo v petek 14. 10. ob 20:00 v Solkanu. Naslednja takšna srečanja bodo v januarju 2012 na Kapeli.

SKUPINA ZA MLAJŠE ŽENSKE
Mlajše ženske vabljene na pogovorna srečanja, ki bodo vsak 2. in 4. četrtek v mesecu ob 19.45 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Druga drugi bomo v oporo na poti kako biti ženska.  Vsebina vsakega srečanja bo temeljila na  odlomkih iz knjige Kraljica in divja ženska, avtorja Anselma Grüna. Srečanja bodo spodbuda k osebni rasti. Naslednje srečanje bo 13. oktobra. Dobrodošle! (041 364 065 – Iva).

PRILOGA STR. 1

MED SPOROČILI IZ OBISKA NEMČIJE

PRED OBISKOM
je bilo čudno, kolikšno težo so evropski ter naši javni in komercialni mediji posvečali strahu (spet strah!), ker da v Nemčiji papež ni priljubljen, prišlo naj bi do protestov; ob govoru  v parlamentu da bo problem, kako zadovoljiti intelektualce, nakar bi lahko množice… itn.
V dneh papeževega obiska pa se je »nemška resnica« izkazala v čisto drugačni luči, kot so jo predvidevali tisti, ki se imajo za dobro poučene. Celo tisti del nemških časopisov in medijev, ki so običajno Cerkvi in papežu nenaklonjeni, so takoj priznali Benediktu XVI. pogum, jasnost, skromnost in pristnost.
Tudi Zeleni, ki so po številu poslancev tretja stranka v plarlamentu, so izjavili, da je papež drugačen, kot so ga pričakovali in so ga mediji napovedali…  celo zahvalili so se za poudarke o varovanju narave.

MED OBISKOM
od 22. do 25. sept. 2011 so javni in komercialni mediji poročali o dogajanju. Toda glavna papeževa sporočila Nemčiji in Evropi pri njih niso vzbudila pozornosti in razumevanja. Ko bi dali glavne papeževe poudarke vsaj v naslove svojih poročil, bi naredili veliko več, kot jim je uspelo, verjetno zaradi nesposobnosti, prisluhniti besedilom o Bogu in človeku ter človekovem iskanju samega sebe, v času ko demokratične institucije čakajo na prenovo, da bosta v Evropi pravičnost in mir.

PAPEŽEVI POUDARKI
- V krizo smo zdrsnili, kadar smo izrinili Boga iz osebnega, družinskega in javnega življenja.
- Na ločenih srečanjih s protestanti in pravoslavnimi, judi in muslimani je papež goreče vabil, vse verne, naj vpeljejo Boga v kulturo in govorico.
- »Vera v Jezusa Kristusa ne sme biti le nekaj privatnega, pač pa zaklad o katerem pričujemo svetu.«
- Govoril je o osnovah političnega delovanja in naravnem pravu, da se onemogoči vsaka manipulacija s človekom.
- Cerkev je tudi sama v krizi vere, zato močno vabilo k spreobrnjenju srca.
- V sodobnem duhu znanstvenosti in zavračanju vsega, kar ni stvar razumevanja, je nekaj velikega, čeprav se skriva za vsem tem veliko domišljavosti.
To, in še toliko drugih sporočil, javni in komercialni mediji kakor da niso dojeli. Ko bi posvetili vsebini vsaj toliko pozornosti kot moškemu, ki je nekaj nenevarno streljal, ne da bi imel kaj s papežem ali proti njemu…

MEDIJI  ZAMUJAJO
Če je res, kar mediji trdijo o sebi, da so namreč vest družbe in obenem njeno ogledalo, potem je v nevarnosti resnica. Zdaj vemo, zakaj govori papež kar naprej o resnici. Moderen, poplitven človek namreč ne išče to, kar je res, ampak kar je mimo, kar izziva ali postane škandal. Žal!
Žal javni in komercialni mediji tudi tokrat niso sporočali resnice, dejstev, sporočil, vsebine, ampak so se ustavljali pri bolje ali slabše razumljenem zunanjem videzu.

prim. Piero Gheddo; Zenit, 28.09.2011

PRILOGA – STR. 2

KIPAR, KI JE IMEL RAD LJUDI, BOGA IN LES

STANE JARM:* 31.10.1931, OSILNICA;  † 02.10.2011, KOČEVJE

V NJEGOVI ZAPUŠČINI NA GORIŠKEM
so tudi proseče roke v goriški konkatedrali na steni ob obeležju za rajne. Kiparjeva misel je bila, naj bodo roke spomin na naše korenine; na prednike, ki o delu in molitvi niso razpravljali, pač pa iz njuju živeli. Ko vstopamo v cerkev, naj bi molili tudi zanje. Naši hvaležnosti in spominu se je v nedeljo pridružil še sam veliki kipar Stane Jarm.
Dejal je, da so mu bile stvaritve iz hrasta za novogoriško cerkev v posebno veselje. Ni  omenil, da si je moral na domu, v Kočevju, postaviti poseben oder za navidez grobo obdelavo podob. Motorna žaga je bila pri tem edino orodje, razen za kip Matere Božje v dnevni kapeli.
Grobe podobe! Nekateri so imeli z njimi težave.  
Govorijo o življenju na tej strani, kjer je preveč bolečine in na oni strani, kjer je odrešitev in poveličanje.
Za to krščansko, človeško, trpljenjsko in vstajenjsko umetnino je daroval umetnik vse šolske počitnice v poletju 1982.

V JARMOVIH KIPIH IN SLIKAH
za cerkve in kraje zbranosti kot so grobišča, pokopališča, znamenja, zagledamo, pa naj gre za Križanega ali kaj drugega svetopisemskega, zgodbo, podobo življenja, posebej izrazito, ko gre za bolečino. Jarm je izpovedoval svojo izkušnjo življenja, ki se prepleta in prečiščuje v zgovornosti njegovih podob. Kar uvršča slikarja, grafika, predvsem pa kiparja Staneta Jarma v upodabljajoče krščansko izročilo, v katerem naj bi opazovalec uvidel, da gre za človekovo zgodbo, ki postane velika v luči krščanskega izročila in, predvsem!, večnosti.
Zasluga, da smo imeli Jarma v neponarejeni izvirnosti, gre njegovemu očetu, podobarju, morda še bolj njegovi sestri, ki mu je po vojni pomagala, da se je ob skrajni revščini, podal iz Oselnice v Ljubljano na pot šolanja.    

KOČEVJE
Po končani Akedemiji za likovno umetnost in kiparski specializaciji se je umetnik vrnil v bližino doma, v Kočevje, kjer je do upokojitve leta 1995 delal kot likovni pedagog, ob tem pa neutrudno ustvarjal, kar ni ostalo neopaženo v domačih in tujih umetniških krogih.
Leta 2001 mu je svoje najvišje priznanje, odličje sv. Cirila in Metoda, podelila tudi Cerkev na Slovenskem z utemeljitvijo: »Gospod Jarm je kipar in vernik, iskalec in tolažnik, borec med živimi, med delavci delavec, med kmeti kmet. Vedno pristen in svoj, ponosen in velik kipar.«
Sam je dejal: »Vedno me je pretreslo trpljenje, ki so ga doživljali ljudje okoli mene.«
Bližina božjega in človeškega je ena najbolj izrazitih značilnosti Jarmovih stvaritev, ki si jih je mogoče ogledati na dveh stalnih razstavah: v njegovi rodni hiši v Osilnici in v zasebni galeriji v Kočevju, kjer so razglasili letošnje leto za Jarmovo leto.


Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

IZ NAGOVORA LJUDEM, KI SO AKTIVNI V CERKVI IN DRUŽBI

PAPEŽ BENEDIKT XVI.: FREIBURG, NEDELJA 25. SEPT. 2011 – II.

DA CERKEV ODGOVORI NA SVOJE PRAVO POSLANSTVO,
se mora truditi, da se loči od posvetnosti tega sveta. S tem sledi Jezusovim besedam: »Niso od tega sveta, kakor tudi jaz nisem od sveta« (Jn 17,16). V nekem smislu Cerkvi pomaga zgodovina z različnimi obdobji sekularizacije, ki so bistveno prispevala k njenemu očiščevanju in notranji prenovi.

SEKULARIZACIJE
pa naj gre za odvzem cerkvenegea premoženja ali za odpravo njenih privilegijev in podobnih stvari – so bile vsakič osvoboditev Cerkve od posvetnosti. Tako se je rešila posvetnih navad in v polnosti objela svoje zemeljsko uboštvo. Na ta način je delila usodo Levijevega rodu, ki je bil, kakor pravi Stara zaveza, edini rod, ki ni imel zemeljske posesti. Za svojo dediščino je Levijev, duhovniški rod, prevzel Boga samega, njegovo besedo in njegova znamenja. S tem rodom je Cerkev delila čase, ko se je ločila od materialnih vezi. Na ta način je postalo verodostojno tudi njeno misijonsko delo…
Ko se Cerkev osvobodi materialnega in političnega bremena, se lažje posveti vsemu svetu, se lahko zares odpre svetu…

KO SE CERKEV ODPIRA SVETU,
tega ne počne, da bi pridobila ljudi za svojo institucijo in svoja pričakovanja po oblasti, pač pa zato, da gredo z njeno pomočjo ljudje sami vase in jih vodi k Njemu, o katerem lahko reče vsak človek s svetim Avguštinom: On je meni bolj intimen kakor sem si jaz sam. On je neskončno več kot jaz in je kljub temu tako povsem v meni, da je dejansko On moja prava notranjost.     
NE GRE ZA TO, DA BI ISKALI NEKE NOVE PRIJEME ZA PONOVEN ZAGON CERKVE.

Gre bolj za to da odložimo vse, kar je navadna taktika in najdemo popolno iskrenost, ki ne zanemari in ne omalovažuje nobenega dejstva našega časa, pač pa v polnosti skromno uresničuje vero v tem času, očiščeno vseh navlak, ki je zato le navidezna vera, kadar gre samo za neke dogovore ali navade.

POVEJMO Z DRUGIMI BESEDAMI:                                                     
Krščanska vera je za človeka pohujšanje in to ne samo danes. Da se večni Bog zanima za človeška bitja; da je Neoprijemljivi postal v določenem času prijemljiv; da je Nesmrtni trpel in umrl na križu; da sta nam, umrljivim, obljubljena vstajenje in večno življenje – verovati v to, je za nas ljudi zaresna predrznost. Tega pohujšanja ni mogoče odpraviti, če nočemo odpraviti krščanstva, ki je, na žalost, postalo zatemnjeno zaradi žalostnih pohujšanj med oznanjevalci vere…

DRAGI PRIJATELJI,
Ostane mi samo še, da prosim za nas vse Božji blagoslov in moč Svetega Duha, da bomo zmogli, vsak na svojem področju, vedno znova priznati in pričevati ljubezen Boga in njegovo usmiljenje.
Hvala za vašo pozornost!

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 4

NOVA EVANGELIZACIJA

V nedeljo, 2. oktobra so v Tirani zaključili plenarno zasedanje Sveta evropskih škofovskih konferenc, na katerem so razpravljali o novi evangelizaciji. O vsebini je za radio Vatikan predsednik kardinal Peter Erdö povedal, kako v Evropi, kljub drugačnemu vtisu zaznavamo, da ljudje vedno bolj iščejo Boga.
V vzhodni Evropi, t. i. komunističnem svetu, še posebej v Albaniji, so vero sistematično preganjali in zatirali. Danes v Albaniji srečamo živo Cerkev. Prav zato lahko vzhodna Evropa zahodni v tem trenutku veliko ponudi, sicer v drugačnih okoliščinah, vendar že z izkušnjo nove evangelizacije.
Na vprašanje, če lahko izkušnja evropskega vzhoda pomaga Cerkvi, da odkrije nove poti evangelizacije, je kardinal odgovoril: »Ustvarjeni smo po Božji podobi, prav zato smo sposobni, kljub negativnim izkušnjam, najti pot do Boga, ponovno odkriti njegovo sporočilo.«
Nadškof Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za novo evangelizacijo je v predavanju poudaril različne metode za novo evangelizacijo. Ob katehezi si mora vsak najprej postaviti vprašanje: »Ali res verujem?« Na to vprašanje lahko odgovorimo samo v govorici sodobnega človeka, saj smo del tega sveta. Absolutna iskrenost do samega sebe odpira vrata razumljivemu prenosu vere v vsakdanjem življenju.

TISOČ LET KATEDRALE SV. SOFIJE

 
»Zbrali smo se v katedrali sv. Sofije. Nismo njeni lastniki, niti gostje v njej. Smo prinašalci in dediči Vladimirjevega krsta. Ukrajinska Cerkev je še danes razdeljena in čeprav je tako, drug drugemu nismo tujci.«, so besede mons. Dzyurakha, tajnika škofovske sinode grško – katoliške Cerkve v Ukrajini.
O problemu razdeljenosti kristjanov v Ukrajini je dodal: »Danes prosimo odpuščanja Boga in brate za naše grehe, odpuščamo vsem, ki so prizadeli nas. Prosimo Božjega blagoslova za naše ljudstvo, dar Božje modrosti za duhovne in politične voditelje, predvsem pa molimo za dar edinosti med vsemi dediči krsta sv. Vladimirja Velikega.«

UGLED DRŽAVE IN POLITIKOV

V italijanski javnosti je imel velik odmev uvodni govor kardinala Bagnasca, predsednika Italijanske škofovske konference, ob začetku zasedanja stalnega sveta, 27. septembra. V nagovoru se je kardinal dotaknil pomembnih vprašanj, predvsem pa je pozornost namenil trenutni politični situaciji v Italiji: »Kdor se odloči za politično delovanje, se mora zavedati svojih meja, ranljivosti, da ohrani dostojanstvo in spoštovanje. Pri tem ima pomembno vlogo moralna odgovornost. Gre za notranjo hierarhijo, ki jo je potrebno preverjati, kar varuje pred zlorabami, ki jih žal ne manjka. Danes smo v javnosti priče dogodkom in zgodbam o načinu življenja, ki ni sprejemljivo, če govorimo o dostojanstvu človekove osebe in ugledu državnih institucij.«

Aleš Rupnik


Iz pouka o demokraciji
»Kaj je demokracija?«
»Na naši firmi je demokracija to, da prideš k svojemu šefu s svojim mišljenjem, odkorakaš pa z njegovim.«