PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

KDO PRAVI, DA…?

KO SO SLOVENSKI NACIONALNI MEDIJI
poročali o papeževem obisku v njegovi domovini, Nemčiji, so drug za drugim, bolj kot kaj povedali o dogajanju, ponavljali, da je bilo tokratno papeževo potovanje neuspešno, da so ljudje razočarani, ker ni preklical sodbe nad Martinom Lutrom, Judje da so pričakovali kaj več; tretji, ker ni rekel tega in onega, vsi pa da zato, ker da ni bolj odprl katoliške Cerkve. Z drugimi besedami: pod Benediktom XVI. se katoliška Cerkev ne modernizira. Kaj pomeni bolj odpreti Cerkev in jo modernizirati, niso  znali povedati. Če bi jih kdo vprašal kaj sami mislijo o papeževem neuspehu v Nemčiji, bi rekli: »Ja, vsi tako pravijo…«  in bi za potrditev določili pet-šest mimoidočih…

O BOGU IN ČLOVEKU
Papež je tiste dni v Nemčiji pisal pomemben kos sodobne zgodovine.
Tako blizu nas in obenem daleč!
V središče vseh vprašanj, ki pritiskajo na sodobnega človeka, je postavil, kot prvo vprašanje, vprašanje o Bogu.
Premišljeno je ponovil izjavo nemškega misleca italijanskih korenin, Romana Guardinija: »Samo, kdor pozna Boga, pozna tudi človeka!«
Ljudje so prisluhnili. Začutili so, da je to vprašanje njihov intimni problem.
Papež je bil sodoben in resničen. Pričeval je o Bogu in človeku. Nemcem in nam.
Skrito sporočilo naših komentatatorskih umov, vse kaže, da so bili vodeni iz določenega središča, naj bi bila na Slovenskem odpisana tako Bog kakor človek.

RES PA JE, DA JE
obšel močvirje, na katerem so ga čakali organizirani nasprotniki znotraj Cerkve in oni zunaj nje. V Nemčjo ni šel, da bi se spopadal, pač pa da povabi rojake v srcu Evrope, naj razmislijo in se odločijo o vprašanjih onkraj videza in denarja, ki so neraščičena ali zatajena v globini javnega življenja ter v dnevih in nočeh današnjega človeka.
Že prvi dan obiska so vsi priznali mojstrovino govora v parlamentu, polnega pameti, znanja in krščanskosti; protestante je presenetil s pozitivno podobo njihovega reformatorja; v katoliškem Freiburgu pa je budil katoličane z izjavo, da daje prednost razumu nevernikov, ki jih preganjajo dvomi pred duhovno revščino tistih »vernikov, ki vidjo na Cerkvi samo njen aparat.«
In še: …Cerkvi ne škodijo oni, ki jo napadajo, marveč mlačni kristjani.

Gašper Rudolf

KAPELA

HVALA
vsem, ki ste ali boste prišli danes počastit Jezusa v Presvetem Zakramentu in skupinam, ki ste pripravili po uro češčenja. Naj Bog še naprej blagoslavlja naše družine, našo župnijo in našo domovino!

TRANSITUS
Jutri, na predvečer praznika sv. Frančiška Asiškega, vas vabimo po večerni maši k »transitusu«, posebnem bogoslužju v spomin smrti našega redovnega ustanovitelja.

SVETOPISEMSKA SKUPINA
bo imela svoje prvo, informativno srečanje jutri po končanem bogoslužju v cerkvi.

SREČANJE STAREJŠIH IN BOLNIH
V soboto 8. oktobra pripravlja župnijska Karitas srečanje za starejše in bolne župljane. Sveta maša bo ob 15. uri. Pred mašo bo priložnost za spoved, med mašo pa boste lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Po končani maši ste povabljeni v samostansko dvorano na prijateljsko srečanje. Lepo vabljeni!

BLAGOSLOV NOVIH KLOPI
V tem tednu bomo namestili nove klopi in jih naslednjo nedeljo pri 10. maši slovesno blagoslovili. Ob tem bomo prosili blagoslova tudi za vse dobrotnike, ki ste se odzvali s svojim darom. Nekateri ste postali »botri« klopi, drugi ste želeli ostati »anonimni« ali pa ste svoj dar oddali v nabiralnik. Bog povrni vsem! – tudi tistim, ki boste še prispevali, da pokrijemo dodatne stroške.

PO POTEH LOJZETA GROZDETA
V soboto 22. oktobra organiziramo župnijsko romanje po poteh bl. Lojzeta Grozdeta. Naš glavni cilj bo Zaplaz in kraji, povezani z blaženim, obiskali pa bomo tudi Žužemberk. Več informacij prihodnjo nedeljo.

POKOJNA
26. septembra smo se v Stari Gori poslovili od pokojne Tatjane Mlinarič (82) iz Nove Gorice. Naj počiva v miru!

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA
Pred praznikom se dobimo v petek, 7. oktobra ob 17:30 ko bo obenem tudi spoved. K spovedi vabimo starše, sorodnike in druge. Sveto obhajilo bo v nedeljo, 9. oktobra ob 11:00. Zberemo se 15 minut prej na hodniku pred veroučno učilnico. V tednu po svetem obhajilu se bomo s prvoobhajanci srečevali vsak večer ob 19:00, da nadaljujemo našo pot z Jezusom v evharistiji.

KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 3. oktobra po večerni maši.

KRST
V nedeljo, 25. septembra sta bili krščeni Iris Dakskobler, hči Blaža in Kristine roj. Lenar, Cankarjeva 84 ter Hana Blažič Šinigoj, hči Boštjana Blažiča in Amande Šinigoj, Ulica bratov Hvalič 147. Voščimo Božjega blagoslova.

KROMBERK

VOGRSKO

KVATRNA MILOŠČINA
Bog vam povrni dar na kvatrno nedeljo za semenišče in potrebe škofije. V Kromberku smo zbrali 255 €, na Vogrskem 150 €.

VOGRSKO
Danes imamo izredno vogrinsko slovesnost. Od 15. ure dalje je prilika za spoved, od 15:30 rožni venec, ob 16. uri pa škof Metod Pirih najprej blagoslovi obnovitvena dela na cerkvi in v zakristiji, ki smo jih opravili v zadnjem letu ter nato daruje slovesno mašo s procesijo po vasi. Po maši in ofru se bomo pogovorili ob dobrotah skrbnih domačinov. Že vnaprej hvala vsem dobrotnikom, tudi tistim, ki boste pomagali z darovi ali vsaj z molitvijo. Vsi dobrodošli na slovesnost!

PRVI PETEK
In sobota po prvem petku nas vabita k prejemu zakramentov in češčenju Jezusovega in Marijinega srca.

ROŽNI VENEC
V oktobru ob tej molitvi premišljujemo skrivnosti Jezusovega in Marijinega življenja in našega odrešenja. V cerkvi molimo rožni venec četrt ure pred mašo. Vabim vas, da vsak dan zmolimo doma vsaj eno desetko!

SOLKAN

ŽUPNIJSKO ROMANJE
V soboto 8. oktobra romamo k Vnebovzeti Mariji in bl. Alojziju Grozdetu na Zaplaz na Dolenjskem in k Žalostni Materi Božji v Stično. Čim prej se priglasimo.

ROŽNI VENEC V OKTOBRU
V cerkvi se k tej molitvi zbiramo 25 minut pred mašo. Naj se način življenja še tako spreminja, vedno je mogoče moliti rožni venec tudi v družini in osebno na vsakem koraku in z njegovo pomočjo dosegati zelo vzvišene cilje.

SREČANJA STARŠEV
V četrtek 6. oktobra ob 20:00 starši 1. razreda veroučencev.
V nedeljo 9. oktobra pri maši ob 10:00 in po maši starši s prvoobhajanci 2012.

7. seja ŽPS
je bila 26. septembra. S hvaležnostjo smo se ozrli na prehojeno pot in izvršene sklepe od zadnje seje v maju: generalno čiščenje cerkve, namestitev luči v hodniku pred staro zakristijo, na panojih in na cerkvi, pleskanje učilnic, vesele počitnice, romanje-izlet družin župnijskih sodelavcev, praznik prvega obhajila. Dali smo predloge in sprejeli sklepe za nekatere dejavnosti v župniji v naslednjih mesecih: obisk skupine Vera in luč pri eni nedeljski maši, urejeno prihajanje k obhajilu, bolj urejeno pobiranje miloščine (odrasli!), celodnevno češčenje za praznik Kristusa Kralja ostane tudi »celonočno«, izboljšanje ozvočenja v cerkvi, ozvočenje pri pogrebih ob grobu. Seznanili smo se z vsebino novega pastoralnega leta: Družbeni nauk Cerkve z naslovom Pravičnost v ljubezni. Za zgled si vzamemo Joba (glej Job 29, 12-17; 31, 13-33) in s potekom pastoralnega tečaja in škofijskega dne na Mirenskem Gradu.

ŠEMPETER

KATEHISTINJE

V ponedeljek, 3. oktobra bo ob 20:00 srečanje za katehistinje.
 
SREČANJE ZA STARŠE

V četrtek, 6. oktobra bo ob 20:00 srečanje za starše birmancev.
 
DRUŽINSKA MAŠA

V nedeljo, 9. oktobra bo ob 10:00 družinska maša, pri kateri bo pel mladinski pevski zbor, pri maši pa sodelovali bodoči birmanci.
 
OTROŠKI PEVSKI ZBOR

Končno se bodo začele pevske vaje tudi za otroški pevski zbor. Odgovornost sta sprejeli Eva Brecelj in Maja Istenič. Hvala obema za pripravljenost. Pevske vaje bodo med obema nedeljskima mašama: ob 9:00. K otroškemu pevskemu zboru vabljeni otroci do 5. razreda verouka.

SKUPNA OZNANILA

DRUŽINSKI CENTER
Na Sveti Gori bo v nedeljo 2. oktobra blagoslovitev Družinskega centra. Ob 16:00 bo slovesno mašo daroval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, ki bo po maši Družinski center blagoslovil. Lepo povabljeni.

VERA IN LUČ

V nedeljo, 9. oktobra bo v Šempetru pri Gorici ob 15:00 srečanje goriške skupine Vera in luč.
 
ŠOLA ZA ZAKON

V petek, 7. oktobra ob 20:00 se začenja v župnišču v Šempetru pri Gorici Šola za zakon. Srečanja bodo vsak 1. in 3. petek v mesecu. Namenjena so mladim parom, ki se želijo dobro pripraviti na družinsko življenje. Srečanja vodita zakonski par Marta in Sergij Premrl. Več o šoli za zakon na: http.//www.rkc.si/najinapot/ ali na: 041 382 758.

DOBRODELNI KONCERT
Ustanova Mali vitez (fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka) vas vabi na dobrodelni koncert 8. oktobra ob 19:00 v kulturni dvorani v Vipavi.

 

PRILOGA STR. 1

O »PRAVIH« GORIČANIH

28. julija 2011 sem poslal priporočen dopis predsedniku ND Gorica. Do 19. septembra nisem dobil odgovora, zato se nanj obračam z javnim pismom.

Spoštovani predsednik ND Gorica, gospod Robert Vrtovec!

V soboto je Nogometni klub HIT Gorica igral z NK Mura. Z veliko simpatijo do nogometa in tudi do Vašega kluba sem se želel seznaniti s potekom in z izidom tekme. Glede na prikazano igro ste verjetno zaslužili zmago, ampak ...

Potem sem obiskal Vaše spletne strani in ko sem našel rezultat tekme, sem hkrati zaslišal tudi Vašo himno, ki se začne z besedami:
PRAVI GORIČAN NIKOLI NE KLEČI PRI MAŠI …

Te besede so me zelo prizadele, saj kot predstojnik in rektor svetišča na Sveti Gori poleg vseh izletnikov in romarjev še posebej rad sprejemam športnike… v soboto sem npr. sprejel nogometaše Mure.

Najbrž začetne besede himne nočejo nikogar osebno žaliti, ampak želijo izzveneti le nagajivo ali kvečjemu hudomušno. Toda besedam ne dajemo pomena samo mi, ki jih izgovarjamo, pomen jim daje vsa slovenska tradicija. "Klečanje pri maši" pa je lahko zelo pomenljiva gesta človeka, ki je v stiski, ali tistega, ki zaupa v presežno in hkrati v globini svoje duše prosi za uspeh nekoga, ki mu je blizu in ga ima rad. Zato lahko nekdo besede Vaše himne razume kot napad na svoje najbolj intimno versko prepričanje. Najbrž Vaš namen ni odvračanje naklonjenosti do Vašega kluba pri vseh tistih, ki v nedeljo dopoldne stopijo v cerkev in zapojo iz dna duše, dan poprej ali pa še isti dan popoldne pa iz vsega srca in na ves glas pozdravijo Vašo ekipo.

Ker Vam želim, da bi bilo Vaše moštvo znova državni prvak, si mi ni težko zamišljati, da nekega dne zaigrate v Ligi prvakov. Toda: kako naj se npr. moštvo iz Barcelone počuti na goriški trati, ko jim bodo prevedli začetke Vaše himne? Med njimi so vendar odlični igralci, ki se pred pričetkom tekme pokrižajo ali pa ob doseženem zadetku pokleknejo. Ali ne bo to napad na njihovo globoko osebno prepričanje in ali jih ne bo to spominjalo na države izza železne zavese, katerim Republika Slovenija nikoli ni pripadala?

V upanju, da boste razumeli nelagodne občutke in tudi prizadetost vseh nas, ki smo verni, hkrati pa podpiramo Vaš klub, predlagam, da bi razpisali natečaj za novo himno, tokrat takšno, ki bo spoštljiva tudi do intimnega verskega prepričanja Vaših simpatizerjev.

Želim Vam, da bi uresničili svoje cilje in kmalu znova postali šampioni. Ne glede na to, kje na nogometni lestvici ste, pa naj Vam povem, da ste Vi in Vaša ekipa na Sveti Gori vedno dobrodošli, veselim pa se tudi obiska kakšne Vaše tekme, da Vas bom lahko osebno spodbujal.


S spoštovanjem,
p. Bogdan Knavs,                                                                    
predstojnik in rektor svetišča na Sveti Gori

PRILOGA – STR. 2

DRINSKE MUČENKE Z DVEMA SLOVENKAMA

KDO SO DRINSKE (op. reka Drina) MUČENKE?

V soboto 24.09.2011 so bile v Sarajevu razglašene za blažene mučenke redovnice, ki so leta 1941 živele v samostanu na Palah pri Sarajevu, kjer so vodile med ljudmi, zlasti znano med ubogimi, Gostišče ubogih ali, uradno, Marijin dom. Njihova imena so: s. Jula Ivanišević, Hrvatica,  s. Berchmana Leidenix, Avstrijka,  s. Krizina Bojanc, Slovenka,  s. M. Antonija Fabjan, Slovenka  ter s. Bernadeta Banja,  Madžarka.

KAJ SO DELALE?
Požrtvovalno so negovale bolnike in velikodušno delile kruh otrokom državnega Otroškega doma. Podpirale so uboge in berače. Četniki so 11. decembra 1941 vseh pet sester odvlekli na pot proti Goraždu, hišo pa izropali in zažgali. Križev pot je sestre vodil po mrazu in snegu do Carevih Voda in Sjetline. Tam so četniki 75 letno s. M. Berchmano ločili od drugih sester in jo zadržali ter kasneje ubili. Sestre Julo, Krizino, Antonijo in Bernadeto so odvedli do Goražda. Potovanje do Goražda je trajalo štiri dni in štiri noči. V Goražde so prispele 15. decembra 1941. popoldne. Namestili so jih v drugo nadstropje vojašnice. Še tisti večer so podivjani in pijani četniki vdrli v njihovo sobo... V obrambi svojega človeškega dostojanstva so se sestre iztrgale iz rok napadalcev in druga za drugo poskakale skozi okno. Četniki so medtem zdrveli pred vojašnico in težko ranjene sestre z noži usmrtili. Odvlekli so jih do reke Drine, ki je nekaj dni za tem odnesla njihova trupla.
 BLAŽENA MARIJA KRIZINA (JOŽEFA) BOJANC (1885-1941)
Rodila se je 14. maja 1885 v Šmarjeti. V 36. letu starosti je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Že v času življenja so jo imenovali  »sestra molitve«. Svoje življenje je kronala v zvestobi Kristusu, ko je 15. decembra 1941 raje darovala svoje življenje, kot pa se izneverila zaobljubam in Kristusu. Njena mučeniška kri je jasen dokaz, da je bolj ljubila Boga kakor svoje življenje.
BLAŽENA MARIJA ANTONIJA (JOŽEFA) FABJAN (1907-1941)
Rojena je bila 23. januarja 1907 v Malem Lipju v župniji Žužemberk. V 22. letu starosti je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu in 19. marca 1932 naredila zaobljube. Odlikovala se je po preprostosti, iskrenosti, pobožnosti in zbranosti. Zvesta svojemu redovniškemu poklicu je skupaj z ostalimi štirimi sestrami bila 15. decembra leta 1941 mučena in ubita. Iz ljubezni do Kristusa je sprejela nase mučeništvo, da se »Jezusovo življenje razodene na njenem umrljivem telesu« (prim. 2 Kor 4, 11).
KDAJ SE DRINSKIH MUČENK SPOMINJAMO V KOLEDARJU?
God  Drinskih mučenk bo na njihov smrtni dan 15. decembra.
Mučenke so vzornice zvestobe Bogu in dejavne ljubezni do bližnjih ter priprošnjice tako za nove, zlasti ženske duhovne poklice, kot tudi v raznovrstnih življenjskih preizkušnjah.

Povzeto po Vrnetu                                                                       

PRILOGA – STR. 3

IZ NAGOVORA LJUDEM, KI SO AKTIVNI V CERKVI IN DRUŽBI

PAPEŽ BENEDIKT XVI.: FREIBURG, NEDELJA 25. SEPT. 2011 – I.
Že destletja smo priče nazadovanju verskega življenja in ugotavljamo naraščajoče oddaljevanje od cerkvenega življenja pri znatnem delu ljudi, ki so bili krščeni. Poraja se vprašanje: ali se morda Cerkev ne bi morala spremeniti? Morda v svojih uradih in strukturah se prilagoditi sedanjemu času, da bi dosegla ljudi, ki iščejo in dvomijo? Nekoč so vprašali blaženo mater Terezijo, kaj bi morali, po njenem mnenju, najprej spremeniti v Cerkvi. Njen odgovor je bil: vas in mene!
Ta droben dogodek pojasni dve stvari: po eni strani je redovnica hotela sogovorniku reči, da Cerkev niso samo drugi, ni samo hierarhija, papež in škofje: Cerkev smo vsi, ki smo krščeni. Po drugi strani pa to vprašanje predpostavlja razmišljanje, da so tehtni razlogi za spremembo.

KAKŠNA NAJ BO SPREMEMBA?
Gre za prenovo, kakor jo na primer izpelje gospodar hiše, kadar jo prenovi ali prepleska? Ali gre za popravek, da uberemo hitrejšo in ravnejšo pot? Seveda ima vse to svojo težo. Toda, ko gre za Cerkev, je osnovni razlog spremembe misijonsko poslanstvo učencev in Cerkve same. Cerkev mora namreč vedno znova preverjati svojo zvestobo temu poslanstvu. Prvi trije evangeliji pojasnjujejo različne vidike tega poslanstva:
-    poslanstvo kristjana izhaja iz njegove osebne izkušnje: »Vi ste priče teh reči« (Lk 24,48);
-    izraža se v odnosih z drugimi: »Naredite vse narode za moje učence« (Mt 28,19);
-    sporoča univerzalno sporočilo: »Oznanite evangelij vsemu stvarstvu« (Mk 16,15).
-    Treba je povedati, da bo pri izpeljavi svojega poslanstva Cerkev vedno imela določeno razdaljo do sveta v svojem okolju, da tako rečemo, mora biti »iz-posvetna«.

V SVOBODI
… Kristjani se zavedamo, da je Bog človeka postavil v svobodo, na podlagi katere lahko človek postane partner Bogu in vstopi v izmenjavo z njim. Obenem pa se človek zaveda, da je izmenjava z Bogom možna samo zaradi Božje velikodušnosti, ki sprejema človekovo beraško uboštvo kot bogastvo… Cerkev dolguje samo sebe tej neenaki izmenjavi. Cerkev nima nič lastnega pred Njim, ki jo je postavil. Njen smisel je samo v tem, v kolikor si prizadeva, da je orodje odrešenja, da polni svet z Božjo besedo in da spreminja svet tako, da ga uvaja v ljubezen z Bogom… Cerkev je vedno v gibanju, nenehno se mora usposabljati za služenje temu svojem poslanstvu. Vedno znova se mora odpirati skrbem tega sveta in se jim brez pomisleka posvečati, da se po njej vedno dogaja tista sveta izmenjava, ki se je začela z učlovečenjem našega Gospoda.

VENDAR
se v zgodovini Cerkve poraja tudi nasprotna težnja, da se Cerkev prilagaja svetu, da postane samozadostna in se ravna po merilih uspešnosti tega sveta. Tako poudarja bolj svojo organizacijo in institucijo in manj poklicanost k odprtosti.

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 4

NAGRADA SAHAROV

Demonstracije in politične spremembe v Severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu imajo odmev tudi v Strasbourgu, kjer v Evropskem parlamentu odločajo o finalistih natečaja nagrade »Saharov 2011«. Letos predlagani izhajajo iz različnih narodnosti »arabske pomladi«.
Med predlaganimi so iz Tunizije Mohamed Bouazizi (eden od mladih, ki se je pridružil uporu v svoji deželi); Egipčanka Asmaa Mahfouz (ena od pobudnic protestov mladih); iz Libije Ahmed al-Zubair Ahmed al-Sanusi (ki ga je preganjal Gadafijev režim); sirski disidenti Ali Farzat (karikaturist) in Razan Zeitouneh (odvetnik v postopkih za človekove pravice).
»Arabska pomlad« je simbol za vse, ki si prizadevajo za dostojanstvo, demokracijo in osnovne človekove pravice v arabskem svetu. Pet predlaganih kandidatov je pripomoglo k radikalnim političnim spremembam.« S podelitvijo nagrade Evropski parlament izraža solidarnost s temi deželami, v prizadevanju za vzpostavitev svobode, demokracije in odpravo avtoritarnih režimov.
Med predlaganimi so tudi: Izzeldin Abuelaish, palestinski zdravnik, ustanovitelj organizacije Daughters for Life Foundation, ki si prizadeva za vzpostavitev miru v Sveti deželi; Dzmitry Bandarenka, beloruski aktivist in član združenja novinarjev Belorusije; Boris Pahor, slovenski pisatelj, ki živi v Trstu, nasprotnik totalitarnih režimov, med drugo svetovno vojno interniran v nemških koncentracijskih taboriščih; San José de Apartadó Peace Community, skupina kolumbijskih kmetov, ki veljajo na mednarodni ravni za simbol poguma, odpora in pripadnosti vrednotam pravičnosti in miru, v okolju kjer prevladujeta nasilje in razdejanje.
Do podelitve nagrade (vključuje tudi denarno nagrado 50.000 evrov), bodo 5. oktobra kandidature predstavljene parlamentarnim komisijam, 20. oktobra bodo izbrani trije finalisti, na predsedniški konferenci, 27. oktobra bodo izbrali nagrajenca. Podelitev nagrade bo v Strasbourgu 14. decembra.

KULTURNA DEDIŠČINA EVROPE

V septembru, do polovice oktobra v 50. državah potekajo »Dnevi evropske kulturne dediščine«. Od 10. do 12. oktobra bo v Wroclawu potekal Forum, na katerem bodo pregledali že pripravljene dogodke pod vidikom kulturne različnosti.
V preteklem letu je različne kulturne dogodke in spomenike obiskalo več kot 20 milijonov obiskovalcev. Med najbolj obiskanimi je bila odprta predstava »Les Misérables«, po predlogi pisatelja Victorja Hugoja, na kraju, kjer je leta 1815 potekala bitka pri Waterlooju, v Belgiji; ali pa obisk ohranjenih delov Berlinskega zidu, ki je danes obogaten s poslikavami grafitov več kot 100. umetnikov iz 20. dežel.
Istočasno v Franciji, Ukrajini, na Cipru in Finskem urejajo »Pot kulture«, s katerimi želijo spodbuditi zanimanje ljudi za področje kulture pod umetniškim, znanstvenim in komercialnim vidikom. S pobudami želijo, da bi se več ljudi vključilo v kulturno dejavnost, svojega okolja.

Aleš Rupnik

Višja matematika
Učiteljica sprašuje: »Lojzek, koliko je dva in dva?«
Lojzek: »Štiri!«
Učiteljica: »Dobro, Lojzek, sedi. Pet!«
Lojzek: »Pa saj sem vedel, da je pet!«