Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
11. nedelja med letom
17. 6. 2012 // Leto XII // Št. 40
»POZDRAV IZ MILANA!«
POZDRAVI SO TRIJE!
Sedmo svetovno srečanje družin, ki se je odvilo v Milanu med 30. majem in 3. junijem nam pošilja tri naloge, tri predloge, tri dobre želje, trojno voščilo: za družino, delo in praznovanja.
ZA DRUŽINO,
ki je družina! Ne zato, ker je, kakor jo označujejo slovenski mediji, »tradicionalna«, ker se ne prikraja pohabam časa, pač pa je družina, v tisočletjih izpričana, v odgovornosti preizkušena in v posredovanju življenja blagoslovljena! Družina kot doživljenjska vadba osnovnih odnosov med možem in ženo, med staršema in otroki ter vse družine z okoljem.
Družina, v kateri se ljudje trudijo, da funkcionirajo!
DELO
Delo ne le kot služenje kruha, ampak kot investiranje moških in ženskih sposobnosti za osebno zorenje preko dela, sadove pa žanjejo tudi drugi in družba. Gre za odgovoren in hvaležen odnos do dela, pa tudi za solidarnost s šibkejšimi in nemočnimi. In zlasti s tistimi, ki nimajo dela. Pomanjkanje dela je težka rana za posameznika, družino in skupnost.
Delo gradi samozavest in utrjuje odnose med ljudmi.
PRAZNOVANJA
Praznovanja budijo, razvijajo in utrjujejo družinske in širše odnose. Usposabljajo nas za hvaležnost ter za delitev duhovnih, čustvenih in materialnih darov z drugimi.
Družine, ki ne praznujejo, običajno nimajo hvaležnih članov, ki bi znali nekaj deliti… zastonj!
Spet znova se je treba učiti praznovati in kako praznovati.
Začnimo z družinskimi prazniki, kot so rojstni dnevi, godovi, obletnice in, da ne pozabimo, z nedeljo, ki je dan srečanja družine med seboj in z Bogom. S praznovanjem nedelje oživimo zaklad prijaznih besed in znamenj slavljenja ter zahvaljevanja.
Počitnice so ravno pravi čas za prostor blagoslova in družinskih dogovorov okrog dela, počitka in praznovanja.
Gašper Rudolf
ki je družina! Ne zato, ker je, kakor jo označujejo slovenski mediji, »tradicionalna«, ker se ne prikraja pohabam časa, pač pa je družina, v tisočletjih izpričana, v odgovornosti preizkušena in v posredovanju življenja blagoslovljena! Družina kot doživljenjska vadba osnovnih odnosov med možem in ženo, med staršema in otroki ter vse družine z okoljem. Družina, v kateri se ljudje trudijo, da funkcionirajo!
DELO
Delo ne le kot služenje kruha, ampak kot investiranje moških in ženskih sposobnosti za osebno zorenje preko dela, sadove pa žanjejo tudi drugi in družba. Gre za odgovoren in hvaležen odnos do dela, pa tudi za solidarnost s šibkejšimi in nemočnimi. In zlasti s tistimi, ki nimajo dela. Pomanjkanje dela je težka rana za posameznika, družino in skupnost.
Delo gradi samozavest in utrjuje odnose med ljudmi.
PRAZNOVANJA
Praznovanja budijo, razvijajo in utrjujejo družinske in širše odnose. Usposabljajo nas za hvaležnost ter za delitev duhovnih, čustvenih in materialnih darov z drugimi. Družine, ki ne praznujejo, običajno nimajo hvaležnih članov, ki bi znali nekaj deliti… zastonj!
Spet znova se je treba učiti praznovati in kako praznovati.
Začnimo z družinskimi prazniki, kot so rojstni dnevi, godovi, obletnice in, da ne pozabimo, z nedeljo, ki je dan srečanja družine med seboj in z Bogom. S praznovanjem nedelje oživimo zaklad prijaznih besed in znamenj slavljenja ter zahvaljevanja.
Počitnice so ravno pravi čas za prostor blagoslova in družinskih dogovorov okrog dela, počitka in praznovanja.
Gašper Rudolf
KAPELA
BOG POVRNI!
Z današnjim župnijskim piknikom zaključujemo veroučno in pastoralno leto. S hvaležnostjo se oziramo nazaj: najprej hvaležni Bogu, potem pa tudi vsem, ki ste čutili njegov navdih in sodelovali: učili verouk, vodili pevske zbore in igrali za bogoslužje, ali kot člani zborov prepevali, skrbeli za lepoto in čistočo svetišča, pomagali ob praznovanjih in drugih posebnih priložnostih – nenazadnje hvala vsem, ki ste pripravili srečelov, prinesli dobitke in seveda pripravili današnji piknik. Četudi morda niste omenjeni – Bog vidi in ve in on naj vam povrne.
Veroučencem želimo lepe počitnice, vsem pa prijetne poletne mesece. Kjer koli vas bodo vodili vaši dopustniški načrti, jim sledite kot kristjani in se potrudite, da boste vsaj ob nedeljah pri sv. maši.
Spored in urnik verouka za prihodnje veroučno leto bo na razpolago po 15. avgustu.
V poletnih mesecih bodo oznanila posredovana pri nedeljskih mašah in na oglasnih deskah.
KRISTUS ODREŠENIK
OBISK KARDINALA ANGELA SODANA
Gospodu kardinalu izrekamo prisrčno dobrodošlico, veseli, da nas je obiskal in daroval mašo za spravo.
ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 19. junija, ob 16:00. Zaključek z mašo ob 19:00.
ROMANJE
Na dan državnosti v ponedeljek, 25. junija pevski zbor vabi na romanje na Čatež Zaplaz (bl. Alojzij Grozde) in v Stično. Povabljeni tudi drugi. Cena je 20,00 €. Prijavite se v zakristiji.
SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Za pridne bralce in njihove starše v nedeljo, 24. junija 2012 po maši ob 9:00 organiziramo pohod po poti Simona Gregorčiča od Renč do Gradišča. Na Gradišču bomo obiskali park, ki je poimenovan po pesniku in cerkev, kjer je Simon Gregorčič služboval v »deželi rajskomili«
V primeru dežja pohod odpade. Prijave na GSM: 040 158 929 (Dunja) ali e-pošto: dunja.kovacic@gmail.com.
MISIJONAR PEDRO OPEKA
Veroučenci so v postno – velikonočni akciji »Riž za otroke« zbrali 1.001,00 €.
Vaš dar na Misijonskem srečelovu ob Župnijskem dnevu je bil 1.324,00 €. Bog povrni organizatorjem srečelova, dobrotnikom in udeležencem.
PRVI TEDEN VEROUKA - 2012/13
Verouk v prihodnjem pastoralnem letu bomo z vsemi skupinami začeli v ponedeljek, 3. septembra. Katehetsko nedeljo bomo obhajali 9. septembra.
NAŠI RAJNI
V sredo, 13. junija smo se v Stari Gori poslovili od Zdenke Vodopivec (61), Cankarjeva 15. Domačim izrekamo iskreno sožalje
KROMBERK
VOGRSKO
NABIRKA
Danes je po vseh župnijah naše škofije nabirka za pomoč pri plačevanju socialnega zavarovanja duhovnikov. Hvala vsem dobrotnikom!
POČITNICE
Otroci, privoščimo vam lepe in osvežujoče počitnice, da bi nabrali novih moči in navdušenja za jesensko delo in skrbi v šoli in pri verouku. Kdor še ni, naj vzame urnik verouka za leto 2012/13. Tudi čez poletje radi pridite k maši in ne pozabite na molitev in dostojno govorjenje, obnašanje in oblačenje! Vabimo vas tudi k oratoriju – tednu skupnega veselja, sproščenosti in ustvarjalnosti.
MLADINCI
Vabimo vas, da si poleti vzamete čas tudi zase, za prijatelje in za Boga. Prilika za to je tudi teden duhovnosti v Stržišču od 8. do15. julija.
MARIJA MAGDALENA
Zavetnica podružnice v Lokah goduje v nedeljo, 22. julija. Počastili jo bomo z mašo ob 17:00 v njej posvečeni cerkvi.
SOLKAN
MED POČITNICAMI
Ne pozabimo se tudi v tem času hraniti z Jezusom – kruhom življenja: vsak dan z njegovo besedo in zlasti ob nedeljah z evharistijo (nedeljski maši v naši cerkvi: ob 10:00 in 19:00, med tednom: ob 19:00).
MAŠNI BRALCI
Vabljeni na srečanje v ponedeljek 18. junija ob 19:30.
VESELE POČITNICE
To so prijetne in poučne delavnice od 26. junija do 1. julija, od 8:00 do 12:00 v naših veroučnih prostorih. Prijavnice oddamo do 17. junija – Vabljeni tudi na Oratorij: na Kapelo, na Mirenski grad ali v Šempeter (glej Oznanila).
NOVO VEROUČNO LETO
Z veroukom pričnemo 3. septembra. Veroučni urnik prejmemo ob povabilu na praznovanje Marijinega vnebovzetja.
KRST
17. junija sta bila s krstom pridružena družini božjih otrok Gaj Markočič in Karin Jug. Veselimo se s starši Darjo in Andrejem – in sestro Hano – in Kristino in Tomažem in jim voščimo, da bi veselje božjega otroštva trajalo vse življenje.
CERKVENI POROKI
Zvestobo do konca zemeljskega življenja sta si 9. junija v zakramentu svetega zakona obljubila Keli Pajek in Manuel Pintar, 16. junija pa Marjetka Jejčič in Marko Bužinel. Čestitamo! Naj bodo njihove obljube trdne vsak sedanji trenutek s pomočjo neuničljive ljubezni, ki jim jo je podarila Sveta Trojica.
NAŠI RAJNI
9. junija je nebeški Oče poklical k sebi 58-letnega Darka Batagelja, Ulica IX. korpusa 54. Naj mu povrne z žarom večne luči še posebno za dela usmiljenja mrliče pokopavati.
ŠEMPETER
OZNANIL NISMO PREJELI
SKUPNA OZNANILA
NOVI ŠKOF ORDINARIJ
V soboto, 23. junija bo v koprski stolnici ob 10:00 slovesnost umestitve novega škofa ordinarija dr. Jurija Bizjaka. Radi molimo zanj in ga podpirajmo v odgovorni službi!
DEVETDNEVNICA ZA DOMOVINO
Od 14. do 22. junija je devetdnevna molitvena priprava na 23. junij, ko bomo obhajali dan molitve in posta za domovino.
MAŠA IN PIKNIK V STARI GORI
Danes bo v Varstveno delovnem centru v Stari Gori ob 16:00 srečanje goriške skupine Vera in luč s sv. mašo v naravi in družabnim srečanjem. Dobrodošli vsi, ki ste bili ali ste kakorkoli povezani s Staro Goro in z Vero in lučjo ali bi se želeli pridružiti.
KONCERT
Mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« vabi na koncert v četrtek, 21. junija 2012 ob 20:30 v Stolni cerkvi v Gorici.
MAŠA ZA DOMOVINO
25. junija na dan državnosti bo na Sabotinu pri sv. Valentinu maša za domovino ob 8:00. Iskreno vabljeni!
SPOMINSKA SLOVESNOST NA LAJŠAH
V soboto, 30. junija bo na Lajšah nad Cerknim spominska slovesnost za žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Ob 15:15 bo molitev rožnega venca, ob 16:00 pa maša, ki jo bo daroval škof msgr. Metod Pirih. Po maši bodo pri breznu molitve za pobite.
MAŠNIŠKO POSVEČENJE
V četrtek, 28. junija ob 17:00 bo v Logu pri Vipavi v duhovnika posvečen p. Aleš Mohorčič OFMConv iz župnije Vrabče. Molimo za novomašnika in za nove duhovne poklice.
VAŠI DAROVI
Miloščina pri maši na praznik sv. Petra in Pavla, »Petrov novčič« bo v podporo papežu in njegovemu delovanju v svetu. Hvala za vaše darove.
OZNANILA
Današnja Oznanila so zadnja v tem pastoralnem letu. V počitniških mesecih Oznanila ne bodo izhajala. Prva številka v novem pastoralnem letu bo izšla v nedeljo, 26. avgusta 2012. Zahvala vsem, ki ste sodelovali pri letošnjih Oznanilih in vsem, ki ste jih spremljali.
PRILOGA STR. 1
»A TUDI TVOJ NE HODI K NAUKU?« (3)
USODNA NEPOUČENOST
Da »mojega«, »tvojega«, »njegovega« otroka ne »damo« k verouku, je pogosto razlog v nepoučenost nas odraslih. Na dveh stopnjah.
Prva je splošna-starševska in druga verska-krščanska.
Starševska nepoučenost je okrog vprašanja, ali je mogoče preživeti vse življenje, ne da bi vsak med nami večkrat tesnobno obtičal pred vprašanji vere, duhovnega življenja, Boga, greha, krivde, odpuščanja, večnosti…, predvsem pa smisla svojega življenja.
Odrasli si dovolimo, da na hitro zaključimo v imenu otroka, ki še ne ve, za kaj gre: »Se bo že sam odločil, ko bo pred vprašanjem o Bogu, verouku…!« Tako presojamo v otrokovem imenu ne zato, ker smo odrasli, pač pa zato, ker smo nevedni. Ne zato, ker imamo otroka radi, pač pa zato, ker smo v zadregi zaradi nevednosti.
Ne šola in ne verouk ne moreta nadomestiti očeta in mamo, torej človeka, ki mu otrok zaupa, da ga zbliža z najbolj intimnimi in usodnimi odkrivanji, kot: Bog, vest, ljubezen, moški, ženska, odnos do drugih, poštenost, pravičnost itn. itn.
DRUGA JE NEVEDNOST O VERI,
ali nepoučenost o veri. Kar je trd oreh tudi za one starše, ki so bili pri verouku, pa so obtičali v verskem znanju, ali bolje v predstavah o veri iz otroštva. V njih, zdaj le še otročjih verskih predstavah, sami mislijo, da gre za znanje! se največkrat niti sami ne počutijo dobro, naredijo pa tudi ne nič, da bi v verskem znanju napredovali v skladu s svojim zorenjem. Z otročjo vernostjo in otročjim znanjem o veri je pa res nemogoče organizirati motiviranost za verouk in spremljanje otroka na poti vere.
Katerakoli ponudba: kulturna, športna, umetniška, zabaviščna, modna, uveljavitvena, tekmovalna, prestižna, družabna ali pa izolacija v udobnem svetu okrog računalnika, TV itn. gladko odplakne samo pomisel na verouk.
Nevednemu je odveč vse, kar je tuje njegovemu obzorju in zahteva neko mero odgovornosti. Npr.: »Verouk je na ta dan… od… do.«
ČAS ZMEŠNJAV
in nevednosti odraslih, okrog starševskega poslanstva in otrokovih potreb na ravni človečnosti, socialnosti, duhovnosti ni naklonjen družinam in še najmanj vernim družinam. Pred počitnicami smo se spomnili vernih družin in onih, ki »niso prav verne«, pa tudi onih, ki se trudijo, da bi bile družine kot družine. Da jih bo hrabrilo to, da delijo skrb z milijoni in milijoni družinami, ki prinašajo v ranjen svet življenje in veselje ter spremljajo svoje otroke na poti k Bogu.
ali nepoučenost o veri. Kar je trd oreh tudi za one starše, ki so bili pri verouku, pa so obtičali v verskem znanju, ali bolje v predstavah o veri iz otroštva. V njih, zdaj le še otročjih verskih predstavah, sami mislijo, da gre za znanje! se največkrat niti sami ne počutijo dobro, naredijo pa tudi ne nič, da bi v verskem znanju napredovali v skladu s svojim zorenjem. Z otročjo vernostjo in otročjim znanjem o veri je pa res nemogoče organizirati motiviranost za verouk in spremljanje otroka na poti vere.
Katerakoli ponudba: kulturna, športna, umetniška, zabaviščna, modna, uveljavitvena, tekmovalna, prestižna, družabna ali pa izolacija v udobnem svetu okrog računalnika, TV itn. gladko odplakne samo pomisel na verouk.Nevednemu je odveč vse, kar je tuje njegovemu obzorju in zahteva neko mero odgovornosti. Npr.: »Verouk je na ta dan… od… do.«
ČAS ZMEŠNJAV
in nevednosti odraslih, okrog starševskega poslanstva in otrokovih potreb na ravni človečnosti, socialnosti, duhovnosti ni naklonjen družinam in še najmanj vernim družinam. Pred počitnicami smo se spomnili vernih družin in onih, ki »niso prav verne«, pa tudi onih, ki se trudijo, da bi bile družine kot družine. Da jih bo hrabrilo to, da delijo skrb z milijoni in milijoni družinami, ki prinašajo v ranjen svet življenje in veselje ter spremljajo svoje otroke na poti k Bogu.
Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
MILAN, 03.06.2012 - IZ PAPEŽEVEGA NAGOVORA (2)
Drage družine! … Pred seboj imate pričevanje toliko družin, ki kažejo, kako je mogoče rasti v ljubezni: tako da nenehno ohranjate odnos z Bogom in sodelujete v cerkvenem življenju, gojite dialog, spoštujete stališče drugega, ste pripravljeni služiti, ste potrpežljivi z napakami drugega, znate odpuščati in prositi odpuščanje, z
modrostjo in ponižnostjo premagujete morebitne spore, se usklajujte glede vzgojnih usmeritev, ste odprti za druge družine, pozorni do ubogih, odgovorni v civilni družbi. Vse to so prvine, ki gradijo družino. Živite jih pogumno in v prepričanju, da boste v tolikšni meri, v kolikšni boste ob pomoči božje milosti živeli vzajemno ljubezen do vseh, postajali živi evangelij, prava domača Cerkev.
Beseda vernim, ki so zaznamovani z bolečim izkustvom poraza in ločitve. Vedite, da vas papež in Cerkev podpirata v vaši bolečini, ostanite povezani s svojimi občestvi…
… Vidimo, da v sodobnih ekonomskih teorijah pogosto prevlada pojmovanje koristi dela, proizvodnje in trga. Božji načrt in izkustvo sámo pa kažeta, da logika lastne koristi in dobička ne more pripeljati do skladnega razvoja, do izgradnje pravičnejše družbe, ker vključuje tekmovalnost, neenakost, propadanje okolja, potrošniško tekmo, nelagodje v družinah. Še več, koristolovska miselnost se hoče razširiti na medosebne in družinske odnose, ki jih razvrednoti na bežne stike posameznikovih interesov.
Pripoved o stvarjenju se konča z besedami: “Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil.”
Za kristjane, je dan praznovanja nedelja, Gospodov dan, tedenska velika noč. To je dan Cerkve, zbora, ki ga Gospod skliče okrog mize Besede in evharistične daritve. To je dan za človeka in njegove vrednote: sožitje, prijateljstvo, solidarnost, kultura, stik z naravo, igra, šport. To je dan za družino, v katerem je mogoče skupaj doživeti čut za praznovanje, srečevanje, delitev, tudi z udeležbo pri sveti maši.
Družina, delo, praznovanje: trije božji darovi, tri razsežnosti našega bivanja.
Uskladiti čas za delo in zahteve družine, poklic in materinstvo, delo in praznovanje, je pomembno pri gradnji družbe s človeškim obrazom. V tem dajte vedno prvo mesto logiki biti pred logiko imeti. V družini se je treba vzgojiti, da bomo verjeli v pristno ljubezen, ki prihaja od Boga in nas združuje z njim in nas “spreminja v ‘mi’, ki premaga naše delitve in iz nas naredi eno samo stvar, dokler ob koncu Bog ne bo ‘vse v vseh’. Amen.
Benedikt XVI.
PRILOGA STR. 2
MILAN, 03.06.2012 - IZ PAPEŽEVEGA NAGOVORA (2)
»MOJ TOPEL OBJEM…«
Drage družine! … Pred seboj imate pričevanje toliko družin, ki kažejo, kako je mogoče rasti v ljubezni: tako da nenehno ohranjate odnos z Bogom in sodelujete v cerkvenem življenju, gojite dialog, spoštujete stališče drugega, ste pripravljeni služiti, ste potrpežljivi z napakami drugega, znate odpuščati in prositi odpuščanje, z
modrostjo in ponižnostjo premagujete morebitne spore, se usklajujte glede vzgojnih usmeritev, ste odprti za druge družine, pozorni do ubogih, odgovorni v civilni družbi. Vse to so prvine, ki gradijo družino. Živite jih pogumno in v prepričanju, da boste v tolikšni meri, v kolikšni boste ob pomoči božje milosti živeli vzajemno ljubezen do vseh, postajali živi evangelij, prava domača Cerkev. Beseda vernim, ki so zaznamovani z bolečim izkustvom poraza in ločitve. Vedite, da vas papež in Cerkev podpirata v vaši bolečini, ostanite povezani s svojimi občestvi…
… Vidimo, da v sodobnih ekonomskih teorijah pogosto prevlada pojmovanje koristi dela, proizvodnje in trga. Božji načrt in izkustvo sámo pa kažeta, da logika lastne koristi in dobička ne more pripeljati do skladnega razvoja, do izgradnje pravičnejše družbe, ker vključuje tekmovalnost, neenakost, propadanje okolja, potrošniško tekmo, nelagodje v družinah. Še več, koristolovska miselnost se hoče razširiti na medosebne in družinske odnose, ki jih razvrednoti na bežne stike posameznikovih interesov.
Pripoved o stvarjenju se konča z besedami: “Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil.”
Za kristjane, je dan praznovanja nedelja, Gospodov dan, tedenska velika noč. To je dan Cerkve, zbora, ki ga Gospod skliče okrog mize Besede in evharistične daritve. To je dan za človeka in njegove vrednote: sožitje, prijateljstvo, solidarnost, kultura, stik z naravo, igra, šport. To je dan za družino, v katerem je mogoče skupaj doživeti čut za praznovanje, srečevanje, delitev, tudi z udeležbo pri sveti maši. Družina, delo, praznovanje: trije božji darovi, tri razsežnosti našega bivanja.
Uskladiti čas za delo in zahteve družine, poklic in materinstvo, delo in praznovanje, je pomembno pri gradnji družbe s človeškim obrazom. V tem dajte vedno prvo mesto logiki biti pred logiko imeti. V družini se je treba vzgojiti, da bomo verjeli v pristno ljubezen, ki prihaja od Boga in nas združuje z njim in nas “spreminja v ‘mi’, ki premaga naše delitve in iz nas naredi eno samo stvar, dokler ob koncu Bog ne bo ‘vse v vseh’. Amen.
Benedikt XVI.
Prevedel br. Miran Špelič
PRILOGA STR. 3
IZ ŠMARNIC OB 500 LETNICI PRIKAZANJ V STRUNJANU (7)
ZNAMENJE KRIŽA NAD MORJEM
O
koliški prebivalci so cerkev Marijinega prikazanja hitro sprejeli za svoje romarsko središče in začeli od blizu in daleč množično romati k njej. Marija od prikazanja je postala priprošnjica številnih ljudi v stiski. K njej so se s svojimi prošnjami zatekali tudi mornarji in ribiči, ki so se odpravljali na plovbo na odprto morje. Leta 1600 so nad zalivom postavili mogočen kamnit križ, ki je bil za mornarje znamenje, ki je kazalo, kje stoji cerkev Marijinega prikazanja. Zaliv se še danes imenuje Zaliv svetega Križa. Ko so ladje plule mimo križa, so zatrobile Mariji v pozdrav, mornarji pa so se pokrižali in zašepetali svoje prošnje…
Izročilo pravi, da križ priča o čudežu, ki se je zgodil pred mnogimi leti na dan 15. avgusta. Takrat naj bi se v viharju, ki je grozil ladjam v zalivu, na vrhu strunjanskega hriba prikazala Marija. Morje se je v trenutku umirilo in mornarji so bili rešeni.
Križ se je leta 1920, po 320 letih, podrl. Dež, burja in vročina so ga »dotrajali«. Po treh stoletjih je križ padel pod težo časa. Frančiškani so leta 1921 na istem mestu postavili še večji betonski križ. Tega je v preteklem letu zopet zamenjal kamnit križ.
To znamenje križa je bilo mnogim mornarjem kažipot. Vlivalo jim je upanje, dajalo
pogum in jim sporočalo, da jih Marijina priprošnja spremlja na njihovih poteh po
prostranih morjih in oceanih. Našli pa so se tudi takšni, ki jim je bilo to znamenje križa kamen spotike. Vsa leta komunističnega režima, ko je bila gonja proti Cerkvi in verskim znamenjem zelo ostra, je ta križ obstal.
Ko smo dobili svojo državo in se je začelo obdobje, ko ni nihče več javno rušil in prepovedoval verskih znamenj, je prišlo do oskrunitve strunjanskega križa.
Leta 2002, teden dni po prazniku Gospodovega vstajenja, sta samooklicana »umetnika« to sveto znamenje zažgala. Razlog, ki sta ga navedla, je bil, da sta hotela posneti umetniške fotografije. »Kvazi« umetnika nista le poškodovala materiala, iz katerega je bil križ narejen. Na neki način sta pljunila v obraz svojim prednikom, ki so imeli ta križ za svoje znamenje. Posmehnila sta se mornarjem, ki jim je bil križ skozi stoletja svetilnik odrešitve.
Aco Jerant
Založba: Brat Frančišek, Ljubljana 2012
PRILOGA STR. 4
EVROPA V KRIZI
»Evropa je v hudi krizi. Mnogi ljudje trpijo, zaskrbljeni za svojo prihodnost. V takšnih okoliščinah jim Cerkve želijo pomagati. Zato vernikom in vsem Evropejcem posredujemo sporočilo upanja. Moramo vztrajati v zaupanju v Božjo previdnost in obveznost, da popravimo napake iz preteklosti in začrtamo pot za bolj pravično in miroljubnejšo prihodnost«, so zapisali v sklepnem sporočilu III. katoliško – pravoslavnega foruma v Lizboni na temo: »Gospodarska kriza in revščina. Izzivi za današnjo Evropo«.
PROCES SEKULARIZACIJE
Človek doživlja izpolnitev v Bogu, toda mnogi so se pod vplivom procesa sekularizacije oddaljili od Boga, smisel življenja iščejo zgolj v materialističnem obzorju. Cerkve zato opominjajo, da kriza v kateri se nahajamo ni samo gospodarska, ampak moralna in kulturološka, še bolj pa antropološka in duhovna. Družbena organiziranost mora služiti človeku in ne človek družbenemu sistemu.
NOV ODNOS DO DENARJA…
Kriza je tudi priložnost za ozaveščanje. Osmisliti moramo gospodarske aktivnosti s celovitim in ne zgolj trenutnim videnjem človekove osebe in njenega dostojanstva. Osebo moramo postaviti na prvo mesto, njej so podrejeni gospodarski cilji solidarnega razvoja, v kulturnem okolju, ki išče resnico, ustvarja prostor za civilno družbo. Pomembna je pripravljenost državljanov, da si prizadevajo za skupno dobro v ustvarjanju pogojev za nov odnos do denarja, proizvodnje in potrošnje.
DOSTOJNO ŽIVLJENJE
V teh spremembah moramo spodbujati dejavnosti, ki bodo omogočile odpiranje novih
delovnih mest. Vsak mora dostojno živeti, imeti možnost zaposlitve in biti solidaren z drugimi. Izkoreniniti je potrebno vsako obliko korupcije in zlorabe. Trg ne sme biti neobvladljiva sila.
NA NOVO OVREDNOTITI
Udeleženci foruma so pozvali vlade in odgovorne v evropskih ustanovah, da iščejo pravo in pravično pot za izhod iz gospodarske in finančne krize, upoštevajoč razmere v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela. Opozorili so jih, da lahko iz krize pridemo samo s spremembo načina življenja, potrošniške mentalitete. Vrniti se je potrebno h krščanskim koreninam in iskati pristno duhovno razsežnost, ki edina lahko zadovolji človekovo iskanje sreče in smisla.
Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva so se v Varšavi na ekumenskem bogoslužju zbrali katoličani, pravoslavni, protestanti in starokatoličani, kjer so molili za nogometaše, trenerje, sodnike in navijače. Športnike so povabili k spoštovanju drugih in k solidarnosti.
Katoliška Cerkev na Poljskem v dogajanju vidi tudi priložnost za evangelizacijo. Več sto prostovoljcev bo udeležencem prvenstva posredovalo informacije o verskih dogodkih, o krajih molitve in zbranosti v času prvenstva. Natisnili so brošuro: »Evangelij za športnike in navijače«, v kateri so poleg evangeljskih odlomkov zbrali molitve in misli papeža Janeza Pavla II.
Aleš Rupnik
Sprememba
Janez je z ženo na dopustu, ko sme popiti nekaj več kot doma.
Počasi srka vino in reče: »Čudno, kako tebe lahko nekaj kozarčkov vinčka spremeni.«
»Mene? Saj ga sploh pila nisem.«
»Ti ne, sem ga pa jaz...!«
Založba: Brat Frančišek, Ljubljana 2012
PRILOGA STR. 4
KATOLIŠKO - PRAVOSLAVNI FORUM
EVROPA V KRIZI
»Evropa je v hudi krizi. Mnogi ljudje trpijo, zaskrbljeni za svojo prihodnost. V takšnih okoliščinah jim Cerkve želijo pomagati. Zato vernikom in vsem Evropejcem posredujemo sporočilo upanja. Moramo vztrajati v zaupanju v Božjo previdnost in obveznost, da popravimo napake iz preteklosti in začrtamo pot za bolj pravično in miroljubnejšo prihodnost«, so zapisali v sklepnem sporočilu III. katoliško – pravoslavnega foruma v Lizboni na temo: »Gospodarska kriza in revščina. Izzivi za današnjo Evropo«.
PROCES SEKULARIZACIJE
Človek doživlja izpolnitev v Bogu, toda mnogi so se pod vplivom procesa sekularizacije oddaljili od Boga, smisel življenja iščejo zgolj v materialističnem obzorju. Cerkve zato opominjajo, da kriza v kateri se nahajamo ni samo gospodarska, ampak moralna in kulturološka, še bolj pa antropološka in duhovna. Družbena organiziranost mora služiti človeku in ne človek družbenemu sistemu.
NOV ODNOS DO DENARJA…
Kriza je tudi priložnost za ozaveščanje. Osmisliti moramo gospodarske aktivnosti s celovitim in ne zgolj trenutnim videnjem človekove osebe in njenega dostojanstva. Osebo moramo postaviti na prvo mesto, njej so podrejeni gospodarski cilji solidarnega razvoja, v kulturnem okolju, ki išče resnico, ustvarja prostor za civilno družbo. Pomembna je pripravljenost državljanov, da si prizadevajo za skupno dobro v ustvarjanju pogojev za nov odnos do denarja, proizvodnje in potrošnje.
DOSTOJNO ŽIVLJENJE
V teh spremembah moramo spodbujati dejavnosti, ki bodo omogočile odpiranje novih
delovnih mest. Vsak mora dostojno živeti, imeti možnost zaposlitve in biti solidaren z drugimi. Izkoreniniti je potrebno vsako obliko korupcije in zlorabe. Trg ne sme biti neobvladljiva sila.
NA NOVO OVREDNOTITI
Udeleženci foruma so pozvali vlade in odgovorne v evropskih ustanovah, da iščejo pravo in pravično pot za izhod iz gospodarske in finančne krize, upoštevajoč razmere v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela. Opozorili so jih, da lahko iz krize pridemo samo s spremembo načina življenja, potrošniške mentalitete. Vrniti se je potrebno h krščanskim koreninam in iskati pristno duhovno razsežnost, ki edina lahko zadovolji človekovo iskanje sreče in smisla.
EURO 2012
Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva so se v Varšavi na ekumenskem bogoslužju zbrali katoličani, pravoslavni, protestanti in starokatoličani, kjer so molili za nogometaše, trenerje, sodnike in navijače. Športnike so povabili k spoštovanju drugih in k solidarnosti.
Katoliška Cerkev na Poljskem v dogajanju vidi tudi priložnost za evangelizacijo. Več sto prostovoljcev bo udeležencem prvenstva posredovalo informacije o verskih dogodkih, o krajih molitve in zbranosti v času prvenstva. Natisnili so brošuro: »Evangelij za športnike in navijače«, v kateri so poleg evangeljskih odlomkov zbrali molitve in misli papeža Janeza Pavla II.
Aleš Rupnik
Sprememba
Janez je z ženo na dopustu, ko sme popiti nekaj več kot doma.
Počasi srka vino in reče: »Čudno, kako tebe lahko nekaj kozarčkov vinčka spremeni.«
»Mene? Saj ga sploh pila nisem.«
»Ti ne, sem ga pa jaz...!«