PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

DRUŽINSKI REFERENDUM – PO PRVIH DVEH DNEVIH

Razumeli ste pomen zbiranja podpisov zaradi vrednot, s katerimi ne barantate, kot kristjani, drugi kot člani odgovornih političnih strank, društev, različnih pobud...  Skupno smo se postavili v demokratičen proces.
Po mnenju mnogih je bil za Novo Gorico v zadnjih letih ta dogodek simboličen, ker odraža premik v skladnejše sobivanje in sodelovanje ljudi različnih prepričanj, ki verujemo v prenovo »obrabljene« demokracije ob zanesljivih vrednotah.
Pa tudi, da sprejemamo odgovornost za prihodnost ob zadostni podpori dela izvoljene politike našega mesta in uglednih posameznikov.
Okvirje prihodnosti gradijo civilne iniciative, odprte politične stranke, referendumi, volitve, demokratične razprave, odločitve… ne papirnate ali samoreklamne, pač pa življenjske, pravične in vrednostne.

 

Gašper Rudolf
za župnijska občestva

KAPELA

PRIPRAVA NA KRST
V četrtek 22. septembra pričenjamo na Kostanjevici niz petih srečanj priprave na krst. Srečanja bodo vedno ob 18. uri.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
bo imel svoje srečanje ob koncu meseca. Vaše predloge posredujte tajnici ŽPS, gospe Aleksandri Pirih.
 
POKOJNA
12. septembra smo se na pokopališču v Šempetru poslovili od Alenke Bednarik (62). Naj počiva v miru!

HVALA!
Dragi župljani! V nedeljo 10. julija, ko ste bili mnogi na počitnicah, sem se od vas poslovil. Za vaš dar, ki ste mi ga takrat izročili, se iskreno zahvaljujem. Namenil sem ga za romanje po poteh našega velikega misijonarja Friderika Barage v ZDA in Kanadi, ki se ga udeležujem v drugi polovici septembra. Bog vam povrni za vse darove, tako materialne kot duhovne! - P. Krizostom.

KRISTUS ODREŠENIK

SREČANJA S STARŠI
S starši prvoobhajancev se srečamo v nedeljo, 18. septembra po maši ob 9:00.

UPOKOJENCI IN BIBLIČNA SKUPINA
V letošnjem letu se prvič srečamo v sredo, 21. septembra ob 17:00.

PEVSKI ZBOR
Župnijski pevski zbor je začel z rednimi vajami. Lepo vabljeni vsak četrtek ob 20:00, tudi novi pevci.

POROKA IN KRST
V soboto, 3. septembra sta se poročila Klemen Saksida in Kristina Kovačič, njun sin Tilen pa je prejel zakrament svetega krsta. Voščimo obilo Božjega blagoslova.

KROMBERK

VOGRSKO

KRST
Na Vogrskem prejme danes zakrament svetega krsta Filip Gruden, Vogrsko 93 a. Staršem čestitamo in voščimo dobre vzgoje!

OTROCI
Pri današnji maši še posebej prosimo Svetega Duha za pomoč in razsvetljenje v tem šolskem in veroučnem letu. Ob tem tudi blagoslavljam šolske torbe z zvezki in knjigami. Tudi preostali čimprej prinesite spričevalo ali poravnajte učbenike in druge obveznosti!

VOGRSKO
Še dva tedna nas ločita od rožnovenske nedelje in vogrinske slovesnosti. Drugega oktobra bo ob 16. uri škof Metod Pirih blagoslovil obnovitvena dela na cerkvi in v zakristiji v zadnjem letu ter nato daroval slovesno mašo s procesijo po vasi. Kolikor moremo se potrudimo, da bi dokončali vsaj še nekaj »odprtih« del, počistili in pripravili vse potrebno za slovesnost! Že vnaprej hvala vsem dobrotnikom, tudi tistim, ki boste pomagali z darovi ali vsaj z molitvijo.

SOLKAN

PRVOOBHAJANCI
na zadnjem srečanju pred velikim praznikom
Prek mnogih srečanj – obhajil z Jezusom (v bratu, med nami, v Božji besedi) se povzpnemo do najsijajnejšega srečanja – obhajila: z Jezusom v posvečeni hostiji. V tem obhajilu dobimo hrano, da  v življenju sprejemamo Jezusa v raznih obhajilih izven maše. Kako lep je ta krog življenja! Se pustimo pritegniti vanj z veliko ljubeznijo in živo vero?

TEDEN NEPOSREDNE PRIPRAVE NA NAJLEPŠI PRAZNIK
13 prvoobhajancev se z drugimi člani svojih družin ta teden vsak večer zbira pri maši, da se tako čim bolj uglasijo na valove Jezusove ljubezni, se tako duhovno uberejo in tudi zunanje pripravijo. Radi se jim pridružimo.
V soboto jim bo v zakramentu sprave ob 17:00 Jezus podaril prenovljeno srce. Da bi bil njihov praznik čim bolj tudi naš praznik, izkoristimo priložnost za spoved vsak večer pred mašo, posebno v soboto, ko bo med nami pater s Svete Gore.

PRVO OBHAJILO Z JEZUSOM V EVHARISTIJI
Bo za naše prvoobhajance v nedeljo 25. septembra pri maši ob 10. uri. Mnogi se jim pri tem pridružimo, da bodo otroci iz našega ravnanja videli, da gre za nekaj zelo resnega.

ŠEMPETER

SREČANJA

V ponedeljek, 19. septembra bo ob 16:00 srečanje za starše in otroke 2. razreda  in ob 20:00 za tajništvo ŽPS. V torek, 20. septembra bo srečanje za starše in otroke 1. razreda ob 15:45.
 
DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA

V sredo, 21. septembra bo ob 19:45 v naši župniji že drugo srečanja DMŽ. Lahko se še pridružite.
 
ROMANJE

V soboto, 24. septembra bo župnijsko romanje na Zaplaz nad Čatežem. Odhod avtobusa bo iz Šempetra ob 7:00. Cena romanja bo 25 € (za vožnjo in kosilo). Obiskali bomo tudi kraje, ki zaznamujejo življenjsko pot mučenca blaženega Lojzeta Grozdeta (Mirno, Šentrupert in Stično). Lahko se še prijavite (do zasedbe prostih mest).

SKUPNA OZNANILA

TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON
Prvo srečanje je v nedeljo, 18. septembra ob 15:00 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika.

DOBRODELNI KONCERT NA SVETI GORI
Lepo povabljeni na dobrodelni koncert za nakup opreme novega Družinskega centra na Sveti Gori. Dobrodelni koncert bo v nedeljo, 25. septembra 2011, ob 17. uri v baziliki.

KVATRNICA NA MIRENSKEM GRADU
v nedeljo 25. septembra, ko bodo sv. maše ob 7. uri s petjem, ob 10. uri slovesna maša župnije Miren, ob 15:30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 16. uri somaševanje domačih in okoliških duhovnikov. Vodil ga bo upokojeni tržaški škof Evgen Ravignani. Lepo vabljeni!

KVATRNA NEDELJA
Miloščina prihodnje nedelje je kot kvatrna namenjena semenišču in potrebam škofije. Bog povrni dobrotnikom!

MAŠA ZA POKOJNO S. MIHELANGELO MARAŽ
ob 15-letnici smrti bo v soboto, 24. septembra 2011 ob 11:00 v kapeli prikazanja na Sveti Gori. Vabljeni vsi, ki ste to srčno ženo srečali v življenju in jo imeli radi.

 

PRILOGA STR. 1

FESTIVAL ŽIVE VERE MLADIH V MADRIDU I.

V tednu po prazniku Marijinega vnebovzetja je Madrid napolnila množica mladih iz vsega sveta. Zbrali so se na 26. svetovnem dnevu mladih, da bi skupaj s papežem Benediktom XVI. utrdili vero v skladu z letošnjim geslom: »Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri.« Prvo množično srečanje – mašo na trgu Cibeles – je v torek zvečer vodil madridski nadškof in kardinal Antonio Maria Rouco Varela. V pozdravnem nagovoru je poudaril krščanske korenine Španije in mlade pozval, naj izkusijo katoliško občestvo Cerkve. Romarji so sprejeli tudi posebnega gosta – relikvijo pokojnega papeža Janeza Pavla II, ki je eden izmed desetih zavetnikov letošnjega svetovnega dneva mladih.

V naslednjih dneh so po mestu potekale kateheze, ki so jih vodili škofje, ki so spremljali mlade na srečenje s papežem. Slovenski romarji smo svoje mesto v Madridu našli v župnijski cerkvi Nuestra Señora de las Angustias, kjer nas je nagovoril koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Tridnevni cikel katehez je odprl s številnimi primeri iz svetega pisma in vsakdanjega življenja, da bi orisal pomen biti utrjen v veri in mlade povabil k razmisleku o daru vere. Drugi dan je poudaril pomen osebnega odnosa človeka s Kristusom in mlade povabil naj življenje gradijo na trdnem temelju vere. V zadnji katehezi z naslovom »Kristusove priče v svetu«, pa je mlade pozval k misijonski dejavnosti v lastni okolici. Kateheze so se vsak dan zaključile z mašo, kjer je slovenska pesem donela iz več kot 800 mladih grl.

Poleg katehez je bil romarjem na voljo pester kulturni in verski program. Množica festivalov mladih je potekala po celem mestu. Svoja vrata je mladim odprl znameniti muzej Prada, kjer je posebno mesto našla zbirka slik s prizori iz Jezusovega življenja. V znamenitem parku Retiro so lahko romarji molili ali se spovedali. Mestne ulice so bile polne mladih, ki so s svojo vedrino, odprtim srcem za bližnjega in prijaznostjo kazali pravi obraz »papeževe mladine«. Španska gostoljubnost se je kazala na vsakem koraku, saj je velika večina prebivalcev Madrida in okolice odprtih rok sprejela mlade romarje in papeža ter z njimi delila domove, radostno pričakovanje in darove vere.

V četrtek zvečer je velika množica mladih romarjev pozdravila papeža, ki jih je nagovoril z besedami »Svetovni dan mladih nam prinaša sporočilo upanja, kot dih čistega in mladostnega vetra, s prenoviteljskim pridihom, ki nas napolnjuje z zaupanjem, ko stojimo pred prihodnostjo Cerkve in sveta.« Dodal je tudi: »Vesel sem, da sem tukaj z vami. Naj plamen Kristusove ljubezni nikoli ne ugasne v vaših srcih.« Sveti oče je spregovoril o problemih, ki pestijo mlade današnjega časa: vojne, brezposelnost, droge, krivice, verska preganjanja,... Mlade je pozval: »Naj vam nič in nihče ne vzame miru. Ne sramujte se Gospoda!«
S tem se je glavni del praznovanja svetovnega dneva mladih šele začel.

Andrej Perne

PRILOGA – STR. 2

PREMISLEK O MODERNOSTI (2)

MODERNOST IN KRŠČANSTVO
Moderen pogled na človeka ter njegovo prihodnost, čemur pravimo modernost, izhaja iz krščanstva. Modernost izbira nekatera krščanska dejstva in jih odlepi od Boga.
Občutek za preteklost, čut za skupnost, teženje po odrešenju in svobodi, ki jih je npr. oznanjal komunizem, so zrasli na krščanski njivi. Od komunizma dalje, trdi modernost, lahko človek sam doseže cilje s svojim delom.
Danes smo prišli do tiste stopnje modernosti, ki ji pravimo post-humanizem in se znašli v treh življenjskih oblikah, ki so v bistvu izmikanje človeku in beg proč od človeka.

KAM SE MODERNOST ZATEKA ZA TEM, KO SE IZMIKANE BOGU IN ČLOVEKU?
Tri oblike:
-    NADČLOVEK. Prvo zatočišče je način življenja, ki ga nudi nenehen tehničen napredek. Očarani od tehničnega napredka ljudje razmišljajo, delajo načrte, živijo s ciljem, da postanejo nadljudje. Modernost zahteva ne navadnega, ampak nadčloveka, ki vse to obvlada. Če hočemo imeti nadčloveka, ga je treba uvesti v tehniko in njeno češčenje. Poglejmo otroke, kako se postavljajo s tehniko in z njo upravljajo! Vse je ena sama velika globalna komunikacija, človek, tudi otrok!… pa tako pogosto osamljen.
-    NARAVA, ŽIVALI… Drugo »ozemlje«, na katerem ljudje nadomeščajo Boga in človeka, je narava. S pozivi: »Vrnimo se k naravi«, »narava je božanska«, »narava je bog«, »meni govori moj bog, se pravi narava«… Na tem občutju rastejo kot gobe po dežju različna gibanja, ki se proglašajo za ekološka in zaščitniška za živali. Živali nadomeščajo komunikacijo s samim seboj in z drugimi. Skratka, gre za religiozen odnos do narave in živali, s čimer ljudje polnijo praznino svoje modernosti. Na Slovenskem je država zelo naklonjena pobožanstvenju narave, kjer in kadar so vplivne skupine dovolj napadalne in povezane v določena omrežja.
-    IZLITJE V NESKONČNO –  FUNDAMENTALIZEM. Tretje »oporišče« modernosti je zatekanje v različne prakse, treniranja čustev, samozavesti, duše…, v katerih se človek nekako odrešuje, se vanje zateka, se tam pomirja, skratka: ukvarja sam s seboj. Ko pride do določene stopnje, postane fundamentalist.
Fundamentalizem je drža, ki ne pozna soočanja, dialoga itn. Fundamentalizem je nesposoben, da bi prisluhnil Božji besedi. V njem so nastavki nasilja, npr. do krščanstva, Cerkve, papeža, pa tudi do javnih ustanov…

IN?
Svet potrebuje svetlobo, ne ono ceneno, marveč svetlobo iz večnosti.
Večnost ni oddaljena, kakor si mislimo, odkar je nek razbojnik, ki je visel na križu, za tem, ko se je vse življenje izmikal dobremu in bežal pred Bogom, se trudil, da bi prišel v pekel, sprejel usmiljenje in odpuščanje ter prvi vstopil v nebesa.
Iz česar zvemo, da na tem svetu ne bomo nikoli dosegli polne sreče, predvsem, pa da smo vredni več kot vsa veselja in vse sreče tega sveta.

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

ČAS PREDSODKOV, NASILJA IN PREGANJANJ

V ZADNJIH LETIH
se povečuje nasilje nad verniki. Tako se glasi zaključek poročila Foruma verstev v javnem življenju, ki ga je objavil Pew Research Center.
Proučili so, kako je z verniki in njihovimi svoboščinami v 198 državah in primerjali stanje v vsaki državi z enakimi merili, ki obsegajo 33 ugotovljenih dejstev za vsako državo.

PRITISK NA VERNIKE JE V ZADNJIH LETIH
narasel v kar 23 državah, v 12 je popustil, drugje ni bistvenega premika.
Pri tem je potrebno povedati, da so med državami, v katerih se je svoboda, verska še posbej! znašla pod večjim pritiskom, velike in s številnim prebivalstvom. Dve milijardi in 200 milijonov ljudi živi v državah, v katerih vladajoči kažejo sovraštvo do vere in samo 1% svetovnega prebivalstva je v enakem obdobju dosegel izboljšanje in manj nasprotovanja.

PETINDVAJSET NAJBOLJ GOSTO NASELJENIH DRŽAV
predstavlja okroglo 75% svetovnega prebivalstva. Od teh držav, so v kar osmih, narasli pritiski, v ostalih 17 pa je ostalo stanje, kakršno je bilo prej, se pravi, da ni prišlo do svobodnejšega ozračja.
V šestih od onih 8 držav pripisujejo vzroke za poslabšanje verske svobode večjim splošnim napetostim v družbi znotraj teh držav. Te države so: Kitajska, Nigerija, Rusija, Tajska, Velika Britanija in Vietnam. V Egiptu in Franciji pa je narasla napetost kot posledica delovanja ene in druge vlade. Zanimiva je Francija. Poročilo ji zameri ukrepe zoper muslimansko burko in ukrepe zoper scientološke skupine.

NASILJE: OD SKUPINSKLEGA DO MNOŽIČNEGA
Do pred dvema letoma so organizirali nasilna dejanja zoper vernike posamezniki ali skupine v kar 142 državah. Tudi leto pred tem je bilo stanje približno enako. Toda od leta 2009 prevzemajo pobudo množice. Pozornemu opazovalcu ne more uiti, da so množična nasilja usmerjena iz nekih centrov, za katere množice morda niti ne vedo, da obstajajo.
   
KJE?
Največ hudega prestajajo verniki na Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki: Alžirija, Egipt, Libija, Katar, Sirija, Jemen. Neka »daljnejša«  država, Indonezija, je tudi zelo okužena z nasiljem zoper versko svobodo.
Najbolj vprašljiva pa je Evropa!
Polovica držav, v katerih narašča versko nasilje, je evropskih: Bolgarija, Danska, Rusija, Švedska, Velika Britanija.
Celina z najmanj verskega nasilja je Amerika.

KDO SO ŽRTVE?
Največ žrtev je med kristjani in muslimani. Na vsakih 100 ubitih ljudi iz sovraštva do vere, je kar 75 kristjanov.
Pred letom 2009 so imeli kristjani težave v 130 državah, muslimani pa v 117. Žal pa je res, da se napajajo mnoga teroristična dejanja s sklicevanjem na določeno vero, kar bo vernik, če je pristen, dosledno zavračal, v imenu Boga in svoje veroizpovedi!
V srcu človekovih pravic je svoboda vere, vesti in veroizpovedi.
Ta svoboda opredeljuje osebno identiteto človeka in njegove osnovne odločitve. Po drugi strani pa ta svoboščina zagotavlja uresničevanje vseh drugih svoboščin.  

P. John Flynn, LC
Vrnet, 7.9.2011

PRILOGA – STR. 4

NEPISMENOST V SVETU

Danes na svetu 796 milijonov odraslih oseb ne zna brati in pisati. Okrog 68 milijonov otrok ne more obiskovati šole. Podatke so ob mednarodnem dnevu pismenosti 8. septembra objavili v Salezijanski humanitarni organizaciji: »Mladi za svet«.
Kako pomembno je izobraževanje za razvoj družbe, pokaže primer Haitija, kjer je gotovo 50% odraslih nepismenih. Tudi pred uničujočim potresom leta 2010, je država v kateri ima majhno število ljudi možnost izobraževanja, bila ena od najrevnejših držav sveta.
»Država finančno podpira le okrog 10% vzgojno – izobraževalnih ustanov. Možnosti šolanja nimajo predvsem otroci iz socialno ogroženih okolij. Zato organizacija skupaj s salezijanskimi redovniki in redovnicami sodeluje v vzgojno izobraževalnem projektu, s katerim želijo prav tem otrokom omogočiti, da se naučijo brati in pisati«, je povedal Reinhard Heiserer, ravnatelj organizacije »Mladi za svet«.
Na Haitiju je po potresu stanje še vedno zelo težko. Vse je uničeno in mnogi, predvsem otroci so zaradi posledic zaznamovani s travmami. Možnost šolanja omogoča tem otrokom vsaj malo normalnosti in stabilnosti v njihovem vsakdanu. Že nekaj tednov po potresu so otroci začeli obiskovati pouk v improviziranih šotorih in barakah. Po 18. mesecih del teh otrok lahko obiskuje pouk v urejenih šolskih stavbah.
V mestu Cite Soleil, enem najbolj revnih mest v Latinski Ameriki, bodo kmalu odprli šolo, ki jo je financirala organizacija »Mladi za svet«. Njihova glavna skrb je, da bi omogočili varno šolanje otrok in mladih.

OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA

»Vzgoja mladih, je naloga vseh«, poudarjajo poljski škofje v sporočilu ob začetku novega šolskega leta. Ob  tem letos prvič organizirajo »Teden za izobraževanje in vzgojo«. V programu in vsebini tedna še posebej izpostavljajo celovito oblikovanje človekove osebnosti, v nasprotju z današnjimi tveganji nepopolne vzgoje, v kateri prevladuje zakon potrošništva. Teden za izobraževanje in vzgojo, od 12. do 18. septembra ne želi biti le povabilo k molitvi za »pravo krščansko vzgojo«, ampak najprej priložnost za skupni razmislek o različnih vidikih in izzivih v vzgojnem procesu danes.
V pastirskem pismu škofje opozarjajo na bistvene spremembe v sodobnem svetu, ko so starši pogosto nemočni. V teh razmerah se staršev ne sme pustiti samih, ampak jim omogočiti pomoč, s strani šole in Cerkve. Biti danes vzgojitelj, pomeni poučevati in vzgajati. Cilj pedagoških  procesov je, da otrokom in mladim posredujemo trdne temelje iz katerih izhajajo življenjske odločitve.


Strokovnjak za vodo
Učitelj pri uri kemije vpraša mladega učenjaka: »Tonček, povej mi kakšno lastnost vode!«
»Preden se jaz umijem, je voda brez barve, potem pa postane črna.«