PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

OB SKLEPU VEROUČNEGA LETA

V dneh, ki so pred nami, bomo sklepali veroučno leto. Vsi skupaj, od otrok in staršev pa do katehistinj in duhovnikov, se bomo potrudili za te zadnje ure kateheze, pregleda preteklega leta (tudi ocenjevanje in spričevala spadajo sem) in pripravili še skupne »katehetske« maše. Gotovo bodo mnogi otroci in starši veseli in ponosni ob »inventuri« preteklega leta. Samo pomislimo, koliko lepega in življenjsko koristnega smo slišali in doživeli, koliko novih in bogatih spoznanj smo pridobili – tudi preko nalog, različnega sodelovanja pri maši, pri šmarnicah, pri obiskovanju ostarelih, pri dnevih zbranosti, oratoriju ali pri drugih dejavnostih.

Morda bo kdo razočaran in bo obžaloval, da ni med letom dovolj marljivo sodeloval, da se ni dovolj potrudil, da bi napredoval v osebnostnem zorenju. Prav za prav mora vsakdo priznati, da bi lahko bil boljši, da bi lahko bolj napredoval v znanju, marljivosti in vztrajnosti in da bi mogel graditi boljše odnose z domačimi in z drugimi ljudmi.

Kolikokrat se otroci jezijo, češ da morajo prihajati k maši, delati naloge ali se kaj naučiti. Toda potem, ko uresničijo svoje »obveznosti«, sami povedo, da se dobro počutijo in da ni bilo pretežko. To vse bi lahko prišteli k urjenju za življenjske napore, saj lepo pove Simon Gregorčič, da: »Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan! … Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča! … Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi!«

Mislim, da se smem, v imenu vseh duhovnikov in odgovornih za pastoralo na Goriškem, iskreno zahvaliti vam staršem, ki mnogokrat z veliko mero potrpežljivosti, ljubezni in tudi iznajdljivosti spremljate otroke in njihove dejavnosti kot starši, kot učitelji, kot ekonomi in kot taksisti. Da ne omenjam še stalnih pogovorov in dogovorov, opogumljanj in spodbujanja, ko kaj ne gre po načrtih. Naj vas spremlja Božje varstvo, njegov blagoslov in odpuščanje in usmiljenje za vse, kar vam je spodletelo med letom.

Za poletje si napravimo sicer zmeren, a jasen program, kako se bomo ne le odpočili, ampak tudi napolnili z lepimi doživetji, z branjem dobre knjige in z lepimi prijateljskimi odnosi med seboj. »Pa še na Boga ne pozabite!«, bi dodal pater Ašič.

Cvetko Valič

KAPELA

 
ZAKLJUČEK VEROUČNEGA LETA
Veroučno leto bomo zaključili prihodnjo nedeljo, 10. junija, z mašo ob 10:00. Po maši bodo veroučenci prejeli spričevala. Ta dan bo tudi srečelov, kot priprava na naš župnijski piknik. Prosimo za primerne predmete, ki bodo služili kot dobitki na srečelovu. Oddate jih v pisarni ali zgornji veroučni učilnici.
 
FRANČIŠKOVI TABORI, ORATORIJ, STRUNJAN
Ne pozabite na prijavo otrok na njim primerne počitniške programe. Informacije so na plakatih in letakih.
 
ŽUPNIJSKI PIKNIK
bo v Prilesju pri Plavah 17. junija. Spored bo priložen Oznanilom prihodnjo nedeljo.
 
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA
V torek bosta v naši dvorani nastopila pianist Miha Štokelj in saksofonist Ivor Reljič.
 
NAŠI RAJNI
Na binkoštni ponedeljek, 28. maja, smo se z mašo na Kapeli in pokopom na pokopališču v Šempasu, poslovili od pokojne MARIJE HVALIČ (96) iz Rožne Doline. Tako rada je prihajala h Kostanjeviški Materi Božji, naj sedaj uživa njeno družbo v nebesih!

KRISTUS ODREŠENIK

OBISK KARDINALA ANGELA SODANA
V nedeljo, 17. junija nas bo obiskal kardinal Angelo Sodano, ki je bil v času papeža bl. Janeza Pavla II. vatikanski državni tajnik. Sedaj je dekan kardinalskega zbora. Povabljeni smo, da se udeležimo maše za spravo, ki jo bo daroval ob 11:00.

KATEHISTINJE
S katehistinjami se srečamo v ponedeljek, 4. junija po večerni maši.

URNIK MAŠE MED TEDNOM
S 1. junijem je večerna maša med tednom ob 20:00.

SVETO REŠNJE TELO
Na praznik v četrtek, 7. junija sta maši ob 7:30 in ob 20:00.

ŽUPNIJSKI DAN V NEDELJO, 10. JUNIJA 2012
Dopoldanska maša bo ta dan samo ob 10:00. Po maši bomo imeli misijonski srečelov za misijonarja Pedra Opeka. Naprošamo in se priporočamo, da prinesete darove. Hvala!.
Okrog 12:30 bo kosilo (priporočamo se za sladkarije, ki jih pripravite gospodinje).
Po kosilu bodo organizirane animacije za različne skupine, ko bomo popoldne nadaljevali v prijetnem druženju. ŽPS se priporoča, da odrasli prispevamo 7,00 €. Hvala. V primeru slabega vremena bo srečanje v dvorani.

ROMANJE NA GORO NAD SODRAŽICO IN NOVO ŠTIFTO
z vmesnim programom bo v torek, 12. junija 2012 z odhodom izpred cerkve ob 8:30. Prevoz in kosilo je 30,00 €. Prijavite se v zakristiji. Lepo povabljeni.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Za pridne bralce in njihove starše v nedeljo, 24. junija 2012 po maši ob 9:00 organiziramo pohod po poti Simona Gregorčiča od Renč do Gradišča. Na Gradišču bomo obiskali park, ki je poimenovan po pesniku in cerkev, kjer je Simon Gregorčič služboval v »deželi rajskomili«
V primeru dežja pohod odpade. Prijave na GSM: 040 158 929 (Dunja) ali e-pošto: dunja.kovacic@gmail.com.

POROKA
V soboto, 26. maja sta se poročila Urška Ščuka in Gregor Buršić. Čestitamo in voščimo vse najboljše.

KROMBERK

VOGRSKO

SVETA TROJICA
Danes z mašo ob 16:00 v pokopališki cerkvi v Kromberku počastimo presveto Trojico, zavetnico te podružnice.

KVATRNA NEDELJA
Iskrena hvala za miloščino današnje nedelje, ki je za semenišče in potrebe škofije.

KRSTI
Danes prejmejo ta osnovni zakrament po maši v Kromberku: Mija Hvalič, Eva Bajc in Urban Sever, na Vogrskem pa med mašo: Neli Zorn, Teodor Fornazarič in Elian Bagno Jarc. Staršem čestitamo in voščimo veliko veselja z otroki!

PRIPRAVA NA KRST
Ob sredah ob 20:00 imamo v Kromberku tečaj priprave staršev na krst otrok.

SKLEP VEROUKA
Ta teden zaključujemo veroučno leto. Sklepna maša s sodelovanjem otrok in podelitvijo spričeval bo v Kromberku v četrtek ob 19:00 za otroke 6. do 9. Razreda, za ostale pa prihodnjo nedeljo, 10. junija. Ob tem boste prejeli tudi urnik verouka za prihodnje leto 2012/2013, da bomo lahko s septembrom takoj začeli z vpisovanjem in rednim veroukom. Na Vogrskem bo razdelitev spričeval prihodnjo nedeljo.

TELOVO
V četrtek je velik praznik evharistije, zato bo slovesna maša v Kromberku. Na Vogrskem pa bo slovesnost prihodnjo nedeljo, ko bo po maši procesija z Najsvetejšim.

SOLKAN

SV. REŠNJE TELO IN SV. REŠNJA KRI
V četrtek 7. junija. Sveti maši: ob 10:00 in 19:00. Po večerni maši kratko češčenje Najsvetejšega.
Ali je mogoče »zapovedati« ljubezen do Ljubezni, našo ljubezen, ki se pokaže z udeležbo pri maši ta dan, do Jezusove evharističen ljubezni? »Zapovedan« praznik pomeni, da pridemo ta dan k maši z večjo ljubeznijo kot sicer in kot ob nedeljah.
Zunanji izraz tega praznika – procesijo sv. Rešnjega telesa – bomo imeli v nedeljo po maši ob 10:00. Pridne roke bodo gotovo nabrale ožepc.

SKLEP VEROUČNEGA LETA
Za vse Božje darove in za vsa naša prizadevanja vzgajanja v veri, upanju in ljubezni se bomo zahvalili v nedeljo 10. junija pri maši ob 10:00. Vabljene vse družine veroučencev.
Veroučna spričevala bodo otroci prejeli po maši.

ŠEMPETER

BIBLIČNA SKUPINA
V ponedeljek, 4. junija bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo temo: »Človekova krivičnost in Božja pravičnost« (Rim 1,16-3,31).

PRENOVA V DUHU
V torek, 5. junija bo srečanje z mašo ob 19:00. Po slavljenju bomo premišljevali Mt 26, 57 - 75.

SEJA ŽPS IN ŽGS
V sredo, 6. junija bo ob 20:00 skupna seja ŽPS in ŽGS ob sklepu pastoralnega leta. Skupaj bomo pregledali delo v letošnjem pastoralnem letu, ki se izteka in načrtovali pastoralno delo med počitnicami.

ŠOLSKE MAŠE
Ob začetku junija imajo posamezni razredi zahvalne maše, pri katerih dobijo tudi spričevala. V ponedeljek, 4. junija bo šolska maša za drugi razred, v torek, 5. junija za četrti razred, v sredo, 6. junija za tretji razred in v petek, 8. junija za peti razred. Pol ure pred mašo bo priložnost za spoved.

PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA IN SV. REŠNJE KRVI
je zapovedan praznik. Praznični maši bosta ob 10:00 in 19:00. Pri večerni maši bomo počastili Najsvetejše s posebnim bogoslužjem in blagoslovom.

STAREJŠI ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR
Ob zaključku pastoralnega leta gre vsako leto starejši pevski zbor na skupno romanje, ki poglablja medsebojne družinske in prijateljske vezi. V soboto, 9. junija se bodo podali z barko na morje in obiskali mesto Poreč, kjer bodo tudi pri sv. maši. Odhod avtobusa bo ob 6:00.

SKUPNA OZNANILA

SVETA GORA
Frančiškanski samostan Sveta Gora vabi na odprtje razstave akvarelov »Pri farni cerkvici« v nedeljo, 3. junija 2012 ob 17:00 v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori. Razstava bo odprta do 25. junija. Urnik razstave: ob nedeljah od 9.:00 do 17:30; ob sobotah in praznikih od 14:00 do 17:00; ostale dneve po dogovoru.

60-LETNICA SMRTI VINKA VODOPIVCA
Kulturno društvo in Mešani pevski zbor Podgora se pridružujeta številnim že potekajočim prireditvam na Goriškem ob 60. obletnici smrti našega rojaka, duhovnika in skladatelja, Vinka Vodopivca. V sodelovanju z župnijskimi pevskimi zbori  iz Solkana, Šempetra pri Gorici in s Kapele, prireja spominsko slovesnost, ki bo v nedeljo, 10. junija, ob 16:00, v baziliki na Sveti Gori.
Med mašo bodo združeni pevski zbori prepevali Vodopivčeva dela, pri kratki akademiji po njej pa bodo predstavniki sodelujočih župnij in kromberške župnije, kjer je Vodopivec sklenil svojo življenjsko pot 29. julija 1952, med pesmimi orisali življenje in delovanje pomembnega Primorca na Goriškem. Vabljeni!

ŠKOF DR. JURIJ BIZJAK
Ob imenovanju dr. Jurija Bizjaka za koprskega škofa ordinarija se pridružujemo čestitkam in voščilom. V odgovorni službi naj ga spremlja naša molitev in podpora.

---

PRILOGA STR. 1

»A TUDI TVOJ NE HODI K NAUKU?« (1)

ZMEŠNJAVA OKROG VEROUKA
»A tudi ti otroka nisi vpisala k nauku?«
»Ja, saj veš, moj tast ni za to… moj mož pravi, da se bo otrok sam odločil… moja žena je že tako preobremenjena z vsem, zdaj pa je otroka vpisala še v krožek… prav zdaj, je rekel trener, da prihaja otrok v odločilno obdobje in da mora bolj intenzivno… ja, naše punce ne smemo prikrajšati za to veselje… saj za verouk je še vedno čas… naša se bo odločila, ko bo odrasla… vprašal sem ga, ali bi hodil k nauku, pa je rekel, da njegov prijatelj ne… mi smo svobodna familija, o tem se še ne pogovarjamo… pa tudi naši prijatelji so rekli…«
In še in še bi nadaljevali s takimi izjavami in presojami. Zlasti bi nadaljevali, kako se o verouku marsikje ne pogovarjajo, ker za mnoge to sploh ni vprašanje, zato v družinskih programih ne pride na vrsto za pogovor.

OBREMENJENOST DRUŽIN
Glede nečesa moramo biti jasni, če želimo, da je ob koncu šolskega leta premislek o verouku umeščen v realno življenje: družine so vedno bolj obremenjene. Na družine je vedno več pritiskov. In ne le na družine...
Sodobno življenje, naj imamo delo ali naj smo z njim v krizi, je vedno bolj zahtevno in negotovo.
Priznajmo si! Na te razmere nismo bili pripravljeni. Vsaj večina ne.
Velik del hvaljenja časov, ki jih ne bo več, je v izkušnji, da se je minuli čas odvijal bolj predvidljivo in počasneje. Zdaj smo pred izzivom, ali naj ta čas, svoj čas! sovražimo in se odzivamo jezno in potrto, ali naj s časom upravljamo tako, da si, kljub vsemu! prizadevamo za notranji mir in gojimo pristen stik s seboj in z ljudmi okrog nas, zlasti v družini.
 
O ZAVRAČANJU VERE
Opazovalci trdijo, da narašča zavračanje vere, zlasti krščanske! ter da so cerkveni moralni in gospodarski škandali, pa tudi neustrezni stili vodenja župnij, dekanij, škofij in celotne Cerkve, pospešili odtujitev ljudi krščanskemu življenju. Med onimi - kritičnimi – razpoloženji do vere je značilen več-vrsten odnos javnosti in »novih« staršev do verouka.
Tudi ni soglasja o vlogah med vzgojo in ukom.

Gašper Rudolf

---

PRILOGA STR. 2

IZ PRIDIGE GORIŠKEGA NADŠKOFA OB ROMANJU DVEH ŠKOFIJ

NA SVETI GORI, 27.05.2012

NOVE POTI IN NOV SLOG
Naloga, ki nas čaka, je velika.
Na to nas je opozoril letošnji shod v Ogleju. Kaj od nas pričakuje?
-    da naše oznanjevanje nakaže nove poti k spreobrnjenju;
-    da dejavnost, ki ji pravimo pastoralna, prevzame nov slog. Zlasti, da se  uspešneje približa osebam na ta način, da bo pastoralno prizadevanje in življenje kristjanov bliže današnjemu človeku prav tam, kjer se on nahaja.

NE GRE PREDVSEM ZA MNOŽENJE DEJAVNOSTI


 
Verska in sploh duhovna občutljivost sodobnega človeka ne pričakuje, da bodo naša občestva množila pastoralne pobude, marveč da bodo vsakemu človeku razkrivala dobrohoten obraz, da z njim vzpostavljajo tiste odnose, ki so pomembni v različnih okoliščinah življenja, ki mu jih je dano živeti, ali za katere se sam odloča.
Če bi hotel uporabiti značilno teološko govorico, bi rekel, da si moramo privzeti slog Svete Trojice, kar pomeni »trinitaričen« slog občestvenega življenja Boga Očeta, Sina in Svetega Duha.
Ovrednotiti moramo vse sile, ki so v naših skupnostih, tako med duhovnik in različnimi oblikami posvečenega življenja, torej redovništva, kakor v vrstah laikov.

VERA ODLASLIH
Lahko bi rekli, da gre za oblikovanje kristjanov »v veri odraslih«. Žal smo tudi mi kakor nekdaj Mojzes neuspešni v besedah in so »naša usta in naš jezik okorni«. A čeprav jecljajoči se moramo vendar lotiti težav s primerno načrtnostjo. Na primer, da:
-    si medsebojno pomagamo in si modro razdelimo delo;
-    ovrednotimo vsako dobro pobudo, ne glede na to, od koga prihaja;
-    prepevajmo, kajti s petjem jecljanje izgine. Peti moramo, da bo pastoralna dejavnost lažja;
-    imeti moramo pogum, da obrežemo, kar ni v skladu z zahtevami časa;
-    ne izčrpavajmo moči v obredništvu katerega ožjega kroga.

V PONIŽNOSTI
… Začetki so lahko skromni, a so nujni. Vzemimo kot primer to naše vsakoletno romanje, letos jubilejno petindvajseto, ki je med pomembnimi izrazi sodelovanja dveh škofij in hrepenenja po spravi, česar v nobenem primeru ne smemo zanemariti.
Še posebej nam mora biti pri srcu nov odnos z mladimi rodovi, ki vstopajo v zgodovino; nov odnos z družinami in njihovo vzgojno vlogo. Pospešujmo soodgovornost ljudi in stopimo v dialog s kulturami tega časa… ne smemo se zapirati v individualizem, pospešujmo skupno dobro in zavzeto sodelujmo tudi na civilni ravni…

Goriški nadškof Dino De Antoni

---

PRILOGA STR. 3

IZ ŠMARNIC OB 500 LETNICI PRIKAZANJ V STRUNJANU (5)

Na žalost ni nobenih zapisov o številnih cerkvicah v Istri, ki so jih postavili verniki.
Številne od teh danes ne stojijo več, saj jih je zob časa tako načel, da so se podrle in danes ni za njimi nobenih sledi. Redno vzdrževane so bile namreč le cerkve, ki so imele določeno premoženje, iz katerega so črpali sredstva za vzdrževanje.
Kdaj točno so se v Strunjanu naselili benediktinski menihi in sestre benediktinke,
ni jasno. Sestre benediktinke so bile tu približno do leta 1226, menihi pa so te kraje zapustili proti koncu 14. stoletja. Oboji so bivali ob zalivu Svetega Duha. Na eni strani zaliva so imeli svoj samostan in cerkev Svetega Duha benediktinci, na drugi strani zaliva pa so svoj samostan postavile benediktinke, ki so imele ob samostanu cerkev sv. Basa. Osnovno pravilo, ki ga je sv. Benedikt postavil za svoj red, je: Moli in delaj!


V Strunjanu so imeli menihi in sestre med drugim tudi vinograde, za katere so skrbeli. Sestre so na strunjanskem griču, med vinogradi, postavile majhno cerkvico Marijinega imena, v kateri so se med delom zbirale k molitvi. Ko so odšle, so skrb za njihove vinograde in tudi cerkvico Marijinega imena prevzeli benediktinski menihi. Ko so ti odšli, so začeli prihajati duhovniki iz Pirana. Vendar je zob časa cerkvico močno načel in vse je kazalo, da se bo porušila.
To je preprečila pobožna vdova Osvalda, po domače Barcazza, meščanka iz Pirana, ki je sklenila, da bo cerkvico dala popraviti na svoje stroške. Vdova Barcazza se je odločila, da bo plačala vsa dela, ki so bila potrebna za obnovo cerkvice. Obenem je cerkvici podarila tudi pet njiv in pol od svojih solin v Sečovljah. Te soline naj bi bile v prihodnje vir dohodka za vzdrževanje cerkvice. Tako je bila ta cerkvica leta 1463 rešena pred propadom. Ko je bila cerkvica popravljena, je skrb zanjo prevzel kanonik Venerio iz Pirana, za njim pa piranski kapitelj.
 

Toda 49 let po obnovi je bilo svetišče v tako slabem stanju, da v njem ni bilo več
mogoče opravljati bogoslužja. Niti najemniki solin niti piranski kapitelj očitno niso
opravljali svojih dolžnosti in zopet je kazalo, da bo Marijina cerkvica propadla.

Aco Jerant
Založba: Brat Frančišek, Ljubljana 2012

---

PRILOGA STR. 4

RELATIVIZEM OGROŽA VERSKO SVOBODO

Z zakonom omejena verska svoboda in pronicljivi relativizem, ogrožata vernike po svetu, v večini kristjane. Med najnovejšimi stališči o zaščiti verske svobode je pismo kanadskih škofov, ki pravico do izpovedovanja vere povezujejo s pravico do svobode vesti.
Pozorni moramo biti do vprašanj, ki so ključna za delovanje verskih skupnosti v današnjem času. Na to problematiko že ves čas opozarja papež Benedikt XVI. (v sporočilu za Svetovni dan miru, v govorih diplomatskemu zboru).
Gre za vprašanje kršenja osnovnih človekovih pravic. Študija The Pew Forum on Religion and Public Life je pokazala, da več kot 70% držav postavlja pravne ali administrativne omejitve, ki ovirajo pravico verskih skupnosti do javnega delovanja. V poročilu ustanove »Cerkev v stiski« pravijo, da so danes v več kot 75% preganjani kristjani.
Relativističen pogled na življenje je vse bolj agresiven in kot je rekel papež: »Vse bolj očitno zavrača krščanski pogled na življenje v bistvenih vprašanjih«. Ta problem je najbolj očiten v zahodnem svetu, ko se razpravi o zdravstveni reformi v ZDA, s podobnimi vprašanji pridružuje  tudi dokument kanadske škofovske konference. Dokument izhaja iz pravice, da kristjani sodelujejo pri javni razpravi in zaščitijo pravico do ugovora vesti.
Verske skupnosti ne pričakujejo drugega, kakor varovanje osnovnih pravic v zavedanju, da se je potrebno soočati z novimi družbenimi in kulturnimi okoliščinami.

PREDDVERJE NARODOV V BARCELONI

»Arhitektura, ki je načrt uglašenosti« - Goethejeva misel je potrditev dobila v slavnostnem večeru »Preddverja narodov« v baziliki Svete Družine v Barceloni, kjer se je 19. maja zaključilo mednarodno srečanje na temo: »Umetnost, lepota in transcendenca«.
Dialog med besedo, teologijo, poezijo in glasbo, ko se pod vidikom lepote, ki je pot do nadnaravnega, srečujejo različne religije. »Podoba Jezusa, ki nam jo prikazuje Evangelij, je podoba človeka v dialogu«, je ob začetku srečanja poudaril kardinal Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo.
Recitalu pesnikov je sledilo »stereofonsko slavje« zborov, sestavljenih iz 615. pevcev, ki so bili razporejeni na štirih straneh bazilike. Prepletanje njihovih glasov je napolnilo baziliko. Večer je zapustil pomembno sporočilo, prepletanje različnih glasov, ki prepevajo Händlovo Alelujo pomeni uglašenost v različnosti, lepoto, ki vstopa v dialog.
Po srečanju je kardinal Ravasi povedal, da so v srednjem veku gradili katedrale in samostane na temelju glasbene »abecede«, oziroma na osnovi glasbenih lestvic. Obstajal je spontani splet glasbe, glas, ki se je dotikal ušes in na drugi strani glasba, kamen, ki se dotika oči. V Barceloni se je lepo uresničil splet skladnosti in veličine, vere in umetnosti.

Aleš Rupnik

---

Tehtna razprava
Konj in osel se prepirata, kdo od je bolj pameten in kdo ima pred seboj boljšo prihodnost.
Na koncu osel razsodi: »Tehnika je konje že zdavnaj povozila. Osli bodo pa še vedno ostali!«