PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

VI STE PRIČE!

Kaj za moje življenje pomeni dejstvo, da je Jezus vstal od mrtvih? Kot učence po vstajenju vzgaja Jezus tudi nas, da bi to dejstvo postopno a popolnoma preželo naš način razmišljanja in vedenja.

Danes nam v evangeliju pravi: »Vi ste priče teh reči!« Priča vstajenja si! Priča je kdo, ki je na kraju dogodka, tisti, ki more povedati o tem kar je videl in slišal. Priča se od posrednika, menedžerja, ali zastopnika razlikuje v tem, da ta ni nikoli osebno vpet v to, kar posreduje. Pričo pa dogodek osebno zadene, nagovori in spremeni njeno življenje za vedno. Laž bi bilo govoriti, da ni bila zraven.

Dve pomenljivi znamenji razberemo iz odlomka: znamenje razlomljenega kruha in znamenje žebljev. Kako bi mogli biti priče vstajenja mi, ki nismo videli vstalega Jezusa, niti njegovih ran? Z nami ni jedel in nam zaželel: Mir vam bodi!

Res nismo videli znamenj žebljev, verujemo pa znamenju razlomljenega kruha in tistim (apostolom), ki so to znamenje zaradi svojega izkustva povezali z dokazi za vstajenje od mrtvih. Prvi pomen znamenja je v drži do ljudi. Znamenje razlomljenega kruha nam preprosto govori o tem, da se moremo tudi mi, ki ga uživamo, razlamljati za ta svet, da samo to, kot učencema v Emavsu prinaša ljudem spoznanje živega Boga. Drugi pomen pa govori o drži do mojega življenja: razlomljen kruh, po njem pa tisti, ki ga uživa je priča vstajenja.

Kako vera v vstajanje preoblikuje moje življenje? Za apostole resničnost vstajenja govori o verodostojnost vsega kar je Jezus govoril in delal. V luči vstajenja dobijo torej Jezusove besede trdno, neizpodbitno veljavo. Ali imajo takšno tudi za moje vsakdanje življenje?
Velika noč je v logiki razlomljenega kruha vabilo, da postanem priča teh reči. Vabilo, da se odločim, za bolj verodostojno, jasno in odločno prenašanje Jezusovih besed v svoje življenje. Je klic, da tam, kjer mi je v življenju postalo vseeno, kjer so moje odločitve ne jasne ali vsedopuščajoče, kjer zapadam v karkolizem, da tam poiščem odgovor v evangeliju. Verjemi, to prinaša življenje!

 

br. Tomaž Pinter, OFM

KAPELA

 
PRAZNOVANJA
so bila prijetna, za kar se moramo zahvaliti vsem, ki ste pripomogli s sodelovanjem pri bogoslužju ali pri pogostitvi po maši na belo nedeljo, ko smo praznovali zunanjo slovesnost praznika Gospodovega oznanjenja in naš župnijski praznik. Hvala pevcem, ministrantom, bralcem, krasilcem in krasilkam, pritrkovalcem,... Hvala vsem, ste prinesli pecivo in druge dobrote za pogostitev ter Idi in Aleksandri, ki sta s pomočnicami vse to pripravili. Hvala za vse vaše darove ob ofru – za obnovo notranjščine cerkve ste darovali skupno 2.417 €. Bog lonaj!
Čestitke in zahvala zakonskim jubilantom, da smo lahko praznovali z vami – še naprej bomo povezani v hvaležnosti Bogu za dar zvestobe.
 
PEVSKI KOR
Hvala pevcem, organistki Tereziki in zborovodkinji Kristini za glasbeno obogatitev prazničnih bogoslužij. Vstajenjskega veselja se brez petja ne da doživeti!
Kristina Škibin je na belo nedeljo zaključila svoje »služenje« kot zborovodkinja župnijskega zbora. Za Tvojo pripravljenost in Tvoje delo se Ti iskreno zahvaljujemo; verjamemo, da boš z isto zagnanostjo in dobro voljo nadaljevala pri mnogih drugih dejavnostih v naši župniji, ki jih vodiš. Kristina, Bog Ti povrni!
 
PRVOOBHAJANCI
so imeli v tednu, ki je za nami prvo spoved. Na praznik prvega svetega obhajila, ki bo 20. maja, se pripravlja 12 veroučencev tretjega razreda. Spremljajmo njihovo pripravo in njihove družine z molitvijo.
 
ŠMARNICE
bomo pričeli 1. maja. Pred jutranjo mašo bo branje za odrasle, pri večerni maši pa za mlajše, kar bo gotovo nagovorilo vse, tudi starejše. Za prvoobhajance in birmance je obisk šmarnic tudi del priprave na prejem zakramentov.
Vsakodnevne šmarnice v Domu upokojencev v Novi Gorici bodo spremljale članice in člani Karitas župnij novogoriškega okrožja.
 
KRST
15. aprila je prejel sv. krst LUKA TAVČAR, sin Tomaža in Lare Tavčar. Naj odrašča v Božji ljubezni in ljubezni svoje družine!
 
NAŠI RAJNI
10. aprila smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od OLIVIJE RIBOLICA (88) iz Nove Gorice. 17. aprila pa je bil v Kobaridu pokopan zvesti obiskovalec naše cerkve ANDREJ KRANJC. Naj ta dva pokojna in vsi naši dragi rajni počivajo v Božjem miru!

KRISTUS ODREŠENIK

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 24. aprila ob 16:00.  Zaključek z mašo ob 19:00.

ŠMARNICE
Za odrasle vsak dan po maši ob 7:30 in ob 19:00, za otroke, ki jih bodo spremljali animatorke in animatorji vsak dan, razen nedelje ob 18:00 (prvič v četrtek, 3. maja). Letos nas bo spremljala podoba sv. Klare. Lepo vabljeni!

ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste pripravili lepo velikonočno praznovanje in župnijsko romanje na Sveto Goro.

VEČERNA MAŠA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
Z velikonočno nedeljo je nedeljska večerna maša ob 20:00.

KROMBERK

VOGRSKO

DRUŽINSKA MAŠA
Danes še posebej sodeluje pri družinski maši 7. razred verouka. Hvala vam.

PRVI MAJ
Na prvi dan Marijinega meseca bo maša v Lokah ob 10:00, na Vogrskem pa ob 19:00. Vabljeni!

ROMANJE NA SVETO GORO
Župnijsko romanje na Sveto Goro bo v sredo, 2. maja tako za Kromberk, kot tudi za Vogrsko. Maša bo na Sveti Gori ob 10:00. Za križev pot se zberemo pri prvi postaji na Prevalu ob 8:00, peš pa krenemo z Vogrskega ob 4:30, od kromberškega gradu ob 6:30, z Bonetovšča ob 7:00.

GOTARDOVA NEDELJA
Na Vogrskem bo 6. maja slovesna maša ob godu svetega Gotarda, sozavetnika cerkve in župnije.

POGREBI
AMELIJO ŠINIGOJ, Vogrsko 13 (82 let) smo pokopali 9. aprila; IVANKO GLEŠČIČ, Toma Brejca 14 (82 let) 12. aprila ter DRAGICO GREGORIČ, Ajševica 15 (90 let) 19. aprila, obe zadnji v Stari Gori. Rajni naj počivajo v miru!

SOLKAN

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE
Od 22. do 29. aprila, v tednu pred nedeljo duhovnih poklicev, bomo vsak dan pred mašo in pri maši molili za nove duhovne poklice. Darujmo Bogu tudi svoje žrtve v ta namen.

SVETI JOŽEF, DELAVEC, 1. MAJ
je zavetnik naše škofije. Sveta maša bo ob 19:00, ko tudi začnemo šmarnično pobožnost.

ŠMARNICE
Za odrasle bodo pri maši ob 19:00; za otroke ob 18:30 (začetek 3. maja).

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO
bo v nedeljo 6. maja. Peš romanje se priče ob 8:15 na Prevalu pri prvem križu. Ta dan je župnijska maša ob 10:00 na Sveti Gori.

KRSTI
Na belo nedeljo, nedeljo Božjega usmiljenja,15. aprila, se je v naši cerkvi Božje usmiljenje sklonilo k trem otrokom in jih povzdignilo v dostojanstvo božjega otroštva. To so: TJAŠ BANDELJ, ULA BEDNARIK IN RORI BREŠAN. Staršem iskreno čestitamo.

ŠEMPETER

SPRAŠEVANJE BIRMANCEV
V ponedeljek, 23. aprila bo spraševanje birmancev pred prodekanom ob 16:00.

ŽUPNIJSKA KARITAS
V ponedeljek, 23. aprila bo ob 20:00 srečanje Župnijske Karitas.

PRENOVA V DUHU
V torek, 24. aprila bo ob 19:00 sv. maša, po maši slavljenje pred izpostavljenim Najsvetejšim, premišljevanje Mt 24, pričevanja…

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
V sredo, 25. aprila bo ob 20:00 seja ŽPS. Vsebina premišljevanja bo vzeta iz knjižice Naše poslanstvo 45: Zdrava duhovnost – zdrava skupnost (str. 46-51). Priporočam, da preberete gradivo in pripravite predloge.

PRIPRAVA NA ROMANJE
Bližamo se romanju na Poljsko. Na pot bomo šli z avtobusom v ponedeljek, 30. aprila ob 4:00 izpred cerkve v Šempetru. Obiskali bomo Nitro, Wadovice, Krakov, Čenstohovo, Auschwitz in Wieliczko. Vrnili se bomo v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 5. maja.

BIRME V DEKANIJI
V nedeljo 22. aprila ob 10:00 v Mirnu in ob 15:00 v Opatjem Selu, v soboto, 28. aprila ob 10:00 v Dornberku.

SKUPNA OZNANILA

PAPEŠKA NEDELJA
Danes smo ob rojstnem dnevu in obletnici izvolitve povabljeni k molitvi za papeža Benedikta XVI.

ŠKOFIJSKI DAN MLADIH V POSTOJNI
V soboto, 28. aprila bo v Šolskem centru v Postojni škofijski dan mladih z začetkom ob 9:00.

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE
Od nedelje, 22. aprila do nedelje Dobrega Pastirja, 29. aprila bomo obhajali teden molitve za duhovne poklice, letos z geslom: »Poklici so dar Božje ljubezni«. Vabljeni k molitvi za nove duhovne poklice in za svetost duhovnikov in redovnikov.

SPOMINSKA MAŠA
V nedeljo, 29. aprila ob 16:00 bo na kraju (okolica Šempasa in Oseka), kjer so v novembru leta 1944 umorili bogoslovca Emila Keteja maša za umorjenega bogoslovca in za nove duhovne poklice.
 
DUHOVNE VAJE S CERKVENIMI OČETI
Od 4. do 6. maja v samostanu šolskih sester de Notre Dame v Ilirski Bistrici. Vodi br. Miran Špelič, frančiškan, profesor patristike na Teološki fakulteti. Prijave in informacije: Jana Podjavoršek, 031-527-989, jana.podjavorsek@rkc.si.

SREČANJE GASILCEV SEVERNOPRIMORSKE REGIJE
v soboto 5. maja 2012 ob 18:.00 na Sveti Gori. Lepo vabljeni k maši, ki jo bo daroval g. škof Metod Pirih.

PRIPRAVA NA ZAKON
V nedeljo, 6. maja ob 15:00 se bo začel nov tečaj priprave na zakon v Novi Gorici, v prostorih župnije Kristusa Odrešenika. Predhodne prijave niso potrebne.

---

PRILOGA STR. 1

DRUGO ZBOROVANJE ŠKOFIJ SEVEROVZHODNE ITALIJE (1)

OGLEJ OD 13. DO 15. APRILA 2012

ZBOROVANJA SE JE UDELEŽILO
več kot 600 delegatov iz 15 škofij Severovzhodne Italije. Slovenijo sta zastopala upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran in koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak. V Oglej so seveda prišli tudi škofje iz dežel nekdanjega obsežnega oglejskega patriarhata. Zborovanje prejšnjega tedna je bilo drugo z naslovom Oglej. Prvo se je odvilo pred 22 leti, od 28. aprila do 1. maja 1990, v drugačnih kulturnih, socialnih, političnih in gospodarskih razmerah kakršne so danes.
Geslo prvega zborovanja je bilo »Krščanska občestva in prihodnost Treh Benečij«. Z letošnjim zborovanjem so se želele soočiti petnajstere škofije s tremi izzivi, ki jih je  izrazil  msgr. Lucio Soravito, škof v Adria-Rovigo s tremi cilji:
-    Pričevati s pripovedjo o minulih dveh desetletjih in v njima prepoznati navzočnost Božjega Duha;
-    Prepoznati vse tisto, kar Duh pripoveduje Cerkvam z izzivi časa, s težavami, vprašanji, z družbenimi in kulturnimi spremembami, drugačnimi verskimi držami in pripadnostmi Cerkvi po severovzhodnih škofijah;
-    Načrtovati pastoralne načine in pobude  ter vzpostaviti sodelovanje med severovzhodnimi Cerkvami za oznanjevanje Jezusa Kristusa, sporočanje evangelija in za vzgojo k veri.
Iz Apostolskih del so prevzeli ustrezno geslo, s katerim so utemeljili najpomembnejše  drže  pred, na in po zborovanju (gl. Apd 2-3):

»KRISTUSOVI PRIČEVALCI V POSLUŠANJU«
 
»Oglej 2 je tu po 22 letih, odkar smo v Ogleju imeli cerkveno zborovanje in med tem časom smo se vsi spremenili, spremenila pa se je tudi Cerkev sama, še najbolj pa družba, v kateri kristjani delujemo in je zato prav, da tudi Cerkev razmisli o sami sebi in pogleda, kako naprej,« je dejal msgr. Antonio Mattiazzo, škof v Padovi.

 
In še: »V času krize, v kateri živimo, pa naj gre za gospodarsko, družbeno ali politično krizo, se moramo vprašati, kje se je izgubil občutek za skupno dobro.«
Cerkev mora po njegovem mnenju danes razmisliti o sami sebi in najti v evangeliju ponovno tisti vir, ki bo služil za prenovo Cerkve in družbe, v katero je potrebno vrniti veselje, upanje ter vero v prihodnost.

Po Zenitu povzel Gašper Rudolf

---

PRILOGA STR. 2

POVELIKONOČNA ZGODBA

ALESSANDRO »ALEX« ZANARDI
je bil italijanski avtomobilski tekmovalec Formule 1, rojen leta 1966 (Bologna, Italija). Že enajst let v bistvu upokojenec. Leta 2001 je doživel hudo nesrečo na dirki pri nemškem mestu Brandenburg. Izgubil je obe nogi. Zdaj dirka v seriji turističnih dirkalnikov.


Pripoveduje, kaj je doživel pred nedavnim, ko je moral v Budrio, mesto blizu Bologne, s približno tolikimi prebivalci, kolikor jih ima Nova Gorica. Tam je tudi bolnišnica z laboratorijem za proteze. »Ko sem bil nekoč tam v laboratoriju, kjer mi delajo proteze, sem po opravljenem pregledu šel v bar. Tam se običajno ne govori o drugem kot o avtih in Ferrariju. Vsi mi ponujajo kavo…
Ko skozi okno zagledam moškega z dekletcem v naročju. In tisti moški joče. Pomaknem se bliže in opazim, da je deklica brez nog. Moški me opazi in reče: Poglejte, saj ne boste verjeli… veste, jočem od veselja. Aliče je prišla na svet brez nog in danes, ko ima tri leta, so ji dali prvi nožni protezi. Ko sem prišel v bolnišnico, so mi rekli: »Ja, dobro, kje pa imate čevlje?« Hitel sem, da jih kupim. Nikoli še nisem hčerkici kupil čeveljčkov in zdaj jočem, ker je  Aliče dobila svoje prve čevlje.«
Umaknil sem se v bar na WC in tam sem si rekel: »Aleksander, ko si ti imel tri in trideset let, si bil na visoki nogi: Montecarlo. Indianopolis, Formula 1… imaš ženo, otroka, prijatelje, denar, dom in plovilo. In če mi zdaj rečeš, da si nesrečen, ti pljunem v obraz…«

Gl: qumran2.net; dne, 13.04.2012

V OGLEJU: »O PUŠČAVAH«

SODOBNE PUŠČAVE
»Veliko puščav obdaja človeška srca, morda tudi naša. Zdi pa se mi, da je največja in najbolj zastrašujoča ta, da bi ostali sami, osiroteli, kar tako vrženi v prazno in mrzlo vesolje; prisiljeni, da se zatečemo za kakšno obzidje, ki daje neko varnost, ki pa ne odpravi nevarnosti«, je rekel na Belo nedeljo, 15. aprila, v Ogleju kardinal Angelo Bagnasco, predsednik Italijanske škofovske konference, ob sklepu Zborovanja Oglej 2.
 
ČLOVEK JE ČLOVEK
Časi se spreminjajo, »človek pa je v svojem dnu vedno isti v želji po sreči in življenju… srce ostaja ranjeno, zaznamovano z neozdravljivo otožnostjo po nebu, dobrem, po resnici in veselju.«

Oglej, 15.04.2012

---

PRILOGA STR. 3

PRVA VELIKONOČNA NEDELJA SE JE IZTEKLA TAKOLE…

VELIKONOČNI DAN
se v Lukovem evangeliju zaključi, ko se Jezus prikaže zbranim učencem. Pravkar so si še pripovedovali, kaj so doživeli, in soglasno potrdili, da je Gospod resnično vstal.
Toda sedaj, ko je Vstali živ med njimi, se zelo prestrašijo. Prepričani so, da vidijo prikazen, da deluje samo njihova domišljija. Očitno je zanje še pretežko, da bi verjeli v vstajenje. Jezus zato poskuša v treh korakih pregnati njihov dvom.
-    Najprej jih nagovori: ni prikazen, resnično je med njimi. Govori jim prav tako kot v času, ko je z njimi živel.
-    Ker bere njihove misli, čuti, da je potreben še drugi korak, če hoče pregnati njihove dvome o svoji identiteti. Zato jih povabi: »Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz« (Lk 24,39).
-    Nato jim pokaže svoje roke in noge. Identiteto Vstalega lahko primerjajo z Učiteljem, ki so mu sledili.

JEZUS  NI SAMO PRIKAZEN:
Vstal je s telesom in dušo. Luka s tem pričevanjem nasprotuje predstavi o navideznem telesu, ki je bila v zgodnji Cerkvi precej razširjena.  Kristjanom hoče povedati, da je Jezus resnično vstal – ne samo v glavah učencev. Postal je viden, otipljiv, oprijemljiv.
Učenci so se na Jezusove besede in na stik z njegovimi rokami odzvali strme in z veseljem. Kot da jih je preplavila radost. Vsi so bili iz sebe. Vendar v tem veselju še ni prave vere: očitno je to le navdušenje, samo čustvena reakcija, ki nima trdne osnove. To je veselje, ki se čudi, toda ne napreduje v vero.  
 
VERA JE VEDNO POVEZANA S SPOZNANJEM,
priznanjem in izpovedjo!
Da lahko učenci opravijo to pot od samega čudenja do vere, jim Jezus reče: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudijo mu kos pečene ribe. »Vzel jo je in vpričo njih pojedel« (Lk 24,43). Duh ne more jesti: Vstali človek je z mesom in krvjo. Lahko govori in zauživa, lahko se ga dotakneš.
Jezus mora učence počasi pripeljati do tega, da resnično verujejo v vstajenje.

Anselm Gruen, Izkusimo velikonočno veselje, Slomškova založba Maribor 2012, str. 44-45,
prevedla Majda Strašek Januš

---

PRILOGA STR. 4

CERKEV V FRANCIJI

PODOBA NEKEGA OKOLJA
Danes ima krščanstvo v Franciji velike težave. Dve stoletji po jakobinski revoluciji vedno bolj prevladuje sekularizacija. V okviru projekta za novo evangelizacijo Evrope, je Maurizio Moscone, profesor filozofije govoril o stanju krščanstva v Franciji. Profesor je v Francijo odšel misleč, da je krščansko življenje na neki višini, Cerkev bogata, ker je v bogati državi. Našel je drugačne razmere. Cerkev živi od darov maloštevilnih, v glavnem starejših vernikov. Zakramentalnega življenja skoraj ni, spoved je božični ali velikonočni običaj. Iz razgovora s francoskimi duhovniki je dobil vtis, da Francozi živijo kot pogani: neporočeni, družina je v veliki krizi. Posledica tega je, da mladi v sebi nosijo praznino, ki jo želijo zapolniti z drogo, seksom in drugimi oblikami zasvojenosti.

FRANCOSKA REVOLUCIJA
Eden od vzrokov za takšno stanje je Francoska revolucija. Revolucionarji so uničevali opremo v cerkvah in samostanih, porušili Cluny, številne romanske in gotske cerkve. Slučajno se je rešila papeška palača v Avignonu. Zunanjščina palače je čudovita in veličastna, notranjost pa je strašljiva: zelo veliki in povsem prazni prostori, ker so revolucionarji uničili vso opremo.
Francosko revolucijo običajno opredeljujemo kot simbol napredka, v šolskih priročnikih  vztrajno govorijo o njenem prispevku za razvoj Francije in človeštva, ker je ljudi »osvobodila« od tiranije monarhije, cerkvenega izkoriščanja in uveljavila človekove pravice: enakost, svobodo in bratstvo«.

IDEJA IN POSLEDICE
Zgodovinarji Tulard, Chaunu, Hazard in Furet trdijo, da Francoska revolucija ni bila spontan dogodek, ampak sad idej intelektualne elite, ki je na prestol postavila razum. Začetnike revolucije je vodilo sovraštvo do Kristusa in Cerkve. O učinkih Francoske revolucije René Sedillot posreduje podatke: 600 tisoč mrtvih v državljanski vojni, 400 tisoč mrtvih v drugih vojnah, milijon mrtvih v Napoleonovih vojnah, propadanje gospodarstva in uničevanje kulturne dediščine. Največja pa je bila duhovna škoda. Hans – Georg Gadamer pravi, da obstaja »zgodovina učinkov«: gre  za razsvetljensko idejo, v največji meri protikrščansko, ki jo je vpeljala revolucija in sekularizacija.

PRENOVA IN SADOVI
Kljub temu se Cerkev ni zaprla, ampak preko zdravih jeder v župnijskih okoljih, gibanj in skupnosti išče oblike nove evangelizacije. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Franciji delujejo cerkvene misijonarske skupnosti, kot so Chemin Neuf (Nova pot), Skupnost Emanuel, Prenova v Duhu, Neokatehumenska pot, ki skrbijo za osebe brez družine in obrobne, za obnovo krščanskega življenja, in na škofijski ravni za krščansko iniciacijo in vzgojo v veri. Te nove stvarnosti skupaj s skupnostjo v Taizéju predstavljajo »krščansko prenovo«, sadovi pa so spreobrnjenja odraslih in mladih, družine, odprte za življenje, novi duhovni poklici ter skrb za obrobne in invalidne osebe.

Aleš Rupnik

---

Pravo vprašanje
Sodnik obtožencu: »Ker vam ne moremo dokazati, da ste ukradli drva, kot trdi tožnik, vas bomo oprostili vseh obtožb.«
»Ali to pomeni, da lahko drva obdržim?«