PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

OBHAJAMO VELIKO NOČ

Praznujemo veliko noč, praznik Kristusovega vstajenja.
Kaj pomeni »praznovati« ali – kakor pogosto rečemo – »obhajati veliko noč«? Velika noč »pasha« pomeni prehod. Da bi zares obhajali veliko noč, moramo tudi mi narediti določen prehod. Sv. Ambrož pravi, da pasha pomeni preiti »od krivde k odpuščanju«.
Moderna psihologija nam je pokazala, da ne obstaja le krivda, ki jo razumemo kot greh; obstajajo tudi občutki ali kompleks krivde. To je eden najbolj razširjenih nervoz, tesnobnih stanj, žalosti in nasilja v svetu. Povezano je s tistim, čemur pravimo »slaba vest«.
Za marsikoga bi lahko pomenilo obhajati veliko noč v dobršni meri izviti se iz tega stanja, da bi dokončno svobodno zadihal, se čutil spravljenega s seboj in z življenjem. Kdor ni pomirjen sam s seboj in ima slabo podobo o sebi, teži k temu, da to podobo prenaša na druge; ves čas čuti, da ga obtožujejo (v resnici počne to sam) in postaja napadalen. Občutek krivde še nikomur ni pomagal, da bi bil bolj ponižen, miren in ljubezniv.
Teh občutkov krivde ni mogoče odstraniti, če ne odstranimo njihovega vzroka, resnične krivde. Ne pokopljimo jih v podzavest tako, da nanje ne mislimo, ampak jih iskreno priznajmo in se jih pokesajmo v zaupanju v Božje usmiljenje.
Veličina velikonočnega oznanila je, da ni občutka krivde, iz katere se ne bi mogli izkopati. Resnična oprostitev obstaja. To ni le legenda, nekaj lepega, a nedosegljivega. Jezus Kristus je »uničil dokument, ki ga je napisala naša krivda; odstranil jo je, ko jo je pribil na križ« (Kol 2,14).
»Zato ni nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu« (Rim 8,1). Nobene obsodbe! Nikakršne obsodbe za tiste, ki verujejo v Kristusa Jezusa. Če vas vaše srce obsoja, vedite, da je Bog večji in velikodušnejši tudi od vašega srca (prim. 1 Jn 3,20). »Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje!« (Rim 8,33-34).
Besede, ena plemenitejša od druge, ki jih slišimo na veliko noč! »Bog opravičuje« pomeni: ponovno nas napravlja pravične, razglaša pomilostitev. Človeške pomilostitve so vedno delne, polovične. Tudi ko človeška pravičnost pomilosti, ne pozabi; kartoteka ostane, madež se ne izbriše. Pri Bogu pa ni tako. Ko on odpušča, pozabi, izbriše.
Kristus nas osvobaja »slabe vesti« in nam podarja »mirno vest«. In to je najlepši dar, ki ga lahko sodobnemu človeku, nemirnemu zaradi tolikih občutkov krivde, nakloni praznik velike noči.

Janez Kržišnik povzel po Ranieru Cantalamessi

KAPELA

 
BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ
Vsem, ki radi prihajate na Kostanjevico in vsem, ki bi radi, pa ne morete zaradi starosti ali bolezni, želimo lepo in blagoslovljeno velikonočno praznovanja. HVALA za vsa voščila, ki ste nam jih izrekli in hvala za vso vašo dobroto, ki smo je bili na različne načine ob praznikih deležni. Hvala tudi za vso pomoč, ki ste nam jo namenili: za tisto, ki se vidi in sliši in za tisto skrito; Bog, ki vidi tudi to, kar je skrito, naj vam poplača.
 
VELIKONOČNI PONEDELJEK
v nas utrjuje velikonočno vero in veselje. Ker je to dela prosti dan, so maše po nedeljskem urniku: 7:00, 8:00, 10:00 in 18:00. Popoldne je tudi praznična maša v Domu upokojencev v Novi Gorici.
 
ZAKONSKI JUBILANTI
se še danes oglasite v župnijski pisarni in se prijavite za skupno praznovanje prihodnjo nedeljo.
 
VEROUK
nadaljujemo z rednimi srečanji spet v torek.
 
ŽUPNIJSKI PRAZNIK
Na nedeljo po veliki noči, ki se tradicionalno imenuje bela nedelja (sedaj tudi nedelja Božjega usmiljenja), je zunanja slovesnost našega župnijskega praznika, saj praznik Gospodovega oznanjenja (tej skrivnosti je posvečena naša cerkev) sovpada s postnim časom ali velikonočnimi prazniki. Slovesno mašo ob 10:00 bo vodil p. Mari Osredkar, pri tej maši pa se bodo za milosti družinskega in zakonskega življenja zahvalili jubilanti, ki praznujejo okrogle obletnice poroke. Z njimi bomo prosili, naj jih Gospod še naprej spremlja s svojo milostjo.
Na predlog Župnijskega pastoralnega sveta bo to nedeljo pri vseh mašah tudi »ofer« za našo cerkev. Gospodarski svet načrtuje obnovo in postavitev novih klopi v stranskih hodnikih cerkve in temu bodo namenjeni vaši darovi.
Gospodinjam se priporočamo za dobrote, da bomo po maši skupaj popraznovali. Prinesite jih v soboto v kuhinjo. Bog lonaj!

KRISTUS ODREŠENIK

VELIKONOČNI PONEDELJEK
Maše so po nedeljskem urniku, večerna ob 20:00.

BELA NEDELJA – ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO
Letošnje župnijsko romanje na Sveto Goro bo na Belo nedeljo, 15. aprila.
Tisti, ki boste šli peš že od cerkve, se zberete ob 6:30 pred cerkvijo.
Na  Prevalu, pri 1. postaji križevega pota se zberemo v treh skupinah:
1. skupino ob 8.00 vodi g. Aleš
2. skupino ob 8.15 vodi Dunja Kovačič (predvsem otroci in skavti 1. triade)
3. skupino ob 8.30 vodijo skavti.
Ob 10.00 bo romarska maša. Po maši in litanijah smo vabljeni na golaž in polento, ki nas bosta čakala na vrtu med samostanom in romarskim domom.
V primeru dežja se zberemo ob 9.00 na Sv. Gori, kosilo bo pod streho. S seboj vzemite potrebno opremo (tudi posodica in jedilni pribor), malo peciva….
Na Belo nedeljo je maša v župniji samo ob 20:00.

VEROUČENCI
Razen v ponedeljek je ta teden reden verouk. Ne pozabimo na postno – velikonočno akcijo: »Riž za otroke«. Zbrane darove namenjamo misijonarju Pedru Opeki.

UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Srečanje je v sredo, 18. aprila ob 17:00.

VEČERNA MAŠA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
Z velikonočno nedeljo je nedeljska večerna maša ob 20:00.

KROMBERK

VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste z molitvijo, petjem, čiščenjem cerkve in okolice, s krašenjem in drugačnim sodelovanjem soustvarjali lepe in doživete praznike velikonočne skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Hvala tudi za darove za reveže, za kristjane v Palestini in za našo župnijo.

OTROCI
Razen jutri, ko je še praznik, bo verouk reden. Z veseljem pridimo pripravljeni! V soboto, 14. aprila bo srečanje z gospo Melito Košir, glavno urednico Mavrice. V nedeljo, 22. aprila sodeluje pri družinski maši še posebej 7. razred.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Čimprej se prijavite za sklepno romanje na Ponikvo, rojstni kraj škofa blaženega Antona Martina Slomška, ki bo v soboto, 21. aprila.

STARŠI PRVOOBHAJANCEV
V petek, 20. aprila imamo ob 18. uri srečanje v pripravi slovesnosti prvega obhajila, ki bo v Kromberku 13. maja ob 10:30.

BELA IN PAPEŽEVA NEDELJA
Nedeljo 15. aprila imenujemo tudi nedeljo Božjega usmiljenja, naslednja, 22. aprila pa je papeževa nedelja, ker praznujemo obletnico izvolitve sedanjega papeža Benedikta XVI.

ROMANJE NA SVETO GORO
Župnijsko romanje na Sveto Goro bo v sredo, 2. maja tako za Kromberk, kot tudi za Vogrsko. Maša bo na Sveti Gori ob 10. uri.

VELIKA NOČ
Jezusove zmage nad grehom in smrtjo naj osrečuje vse kristjane in ljudi dobre volje v Kromberku in na Vogrskem!

SOLKAN

VELIKONOČNO VOŠČILO    
Križani in vstali Gospod nam kaže, kaj je »pravičnost v ljubezni« v Božjih razsežnostih. Naj Vstali čim bolj živi v nas in med nami, da bo mogel prek nas ta svet prežarjati z Božjo pravičnostjo in Božjo ljubeznijo. Naši preskušani bratje in sestre, okrepljeni v velikonočnih zakramentih, nas podpirajo s svojo molitvijo in darovano bolečino.

ZAHVALA
Vsem, ki ste prispevali k bogatemu doživljanju velikonočnih praznikov - cerkvenim pevcem, čistilkam in  krasilkam cerkve, pritrkovalcem, birmancem… -, naj vstali Gospod povrne s svojim veseljem!

VELIKONOČNA OSMINA
Ves teden je en sam vstajenjski praznik, kar še posebno doživljamo na velikonočni ponedeljek, ko sta sveti maši ob 10:00 in 19:00.

BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Pri maši ob 10:00 je krstno slavje. Na to nedeljo se pripravljamo z devetdnevnico v čast Usmiljenemu Jezusu.

VEROUK
je spet v ponedeljek 16. aprila.

NEDELJSKA MAŠA PO RADIU
22. aprila bosta Radio Ognjišče in Slovenija ob 10:00 prenašala sveto mašo iz naše župnijske cerkve.

NAŠI RAJNI
2. aprila je s telesno smrtjo postala podobna Jezusovi smrti 71-letna OLGA DANEVČIČ ROJ. SREBRNIČ, Milojke Štrukelj 65. Naj v večnosti doseže polnost velikonočne skrivnosti v poveličanju z Jezusom!

ŠEMPETER

ŽUPNIJA NA SPLETU
Oznanjam veselo novico, da lahko spremljate oznanila in druge informacije o naši župniji na spletni strani: http://zupnija-sempeter-ng.rkc.si .

KATEHISTINJE
V sredo, 11. aprila bo ob 20:00 srečanje za katehistinje.

ZAKONSKA SKUPINA
V četrtek, 12. aprila bo ob 20:00 srečanje zakonske skupine v veroučni učilnici. Še vedno ste vabljeni tudi novi zakonski pari, da se nam pridružite.

BIBLIČNA SKUPINA
V ponedeljek, 16. aprila bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo temo: Cerkev v Jeruzalemu (Apd 1,6-5,42).

TAJNIŠTVO ŽPS
V četrtek, 19. aprila se bomo ob 20:00 pripravili na sejo ŽPS.

SKUPNA OZNANILA

VOŠČILO NOVOKRŠČENCEM IN BIRMANCEM
Iskreno čestitamo letošnjim izbranim katehumenom, ki jim je v velikonočni vigiliji v konkatedrali koprski škof msgr. Metod Pirih podelil zakramente krščanskega uvajanja. Šest jih je krstil, osem birmal, en par poročil in sedmim prvič podelil sveto evharistijo. Naj se Božje življenje v novokrščencih  razvija ob pomoči in zgledu domačih župnijskih skupnosti.

MAŠA V STARI GORI
Na velikonočni ponedeljek, 9. aprila ob 15:00 bo sv. maša v VDC v Stari Gori.

PRENOVA V DUHU
Od torka,10. aprila bodo srečanja Prenove v Duhu v Šempetru ponovno v cerkvi. Sv. maše bodo ob 19:00, po maši pa bomo nadaljevali s srečanjem pred izpostavljenim Najsvetejšim.

PREDAVANJE
 V četrtek, 12. aprila bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20:30 predavanje Oskarja Simčiča: »Kristus da! Cerkev ne!«.

VERA IN LUČ
V nedeljo, 15. aprila bo v Šempetru ob 15:00 srečanje goriške skupine Vere in luč v župnijski dvorani.

SVETA GORA
Uradno odprtje razstave pirhov bo na velikonočni ponedeljek, 9. aprila ob 15:00. Dobrodošli.
Na Belo nedeljo ob 16:00 lepo povabljeni na Sveto Goro, kjer bodo sodelovali Mešani pevski zbor s pevci in pevkami iz Vipavske dekanije in Pritrkovalci Lokavec.

NASLEDNJA OZNANILA BODO IZŠLA ČEZ 14 DNI Z DATUMOM 22. APRILA.

---

PRILOGA STR. 1

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV 2012

 »Iz velikonočnega tridnevja kot vira luči napolnjuje novi čas vstajenja celotno cerkveno leto s svojim sijajem.«  (Katekizem katoliške Cerkve 1168)


Zato Cerkev v zanosu vstajenjske vere poje: »Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha« (velikonočna vigilija). Temo izdajstva in krvavi pot velikega četrtka kot simbol vsega notranjega trpljenja, križ in poteptano pravičnost velikega petka, grobno tišino in hlad groba velike sobote vedno razsvetljujejo žarki velikonočnega jutra.

 
Vstali Gospod je središče naše vere, glavni razlog našega upanja in temelj smisla življenja, ki se bo razcvetelo in dopolnilo z našim vstajenjem od mrtvih. On nam že v sedanjem življenju prinaša duhovno polnost, veselje in čar. Velikonočno veselje in zavest odrešenja po Kristusu naj v vsej polnosti odmeva v teh dneh in vse leto v naših srcih, v našem osebnem, družinskem in družbenem življenju. Naj se stalno razliva tudi navzven po neutrudnem prizadevanju za večjo pravičnost v ljubezni. Pri tem naj bo vstali Kristus naša moč, tolažba in vir resničnega krščanskega optimizma.
Slovenski škofje želimo vam, dragi duhovniki, redovniki, redovnice, misijonarji in misijonarke, pastoralni sodelavci in sodelavke pri oznanjevanju, v bogoslužju in karitativnih dejavnostih, vsem rojakom po svetu, posebej pa vsem bolnim in ostarelim in vsem ljudem dobre volje, naj vas velikonočni prazniki napolnijo in obogatijo z obnovljeno vero, globoko radostjo, obiljem milosti in Božjega blagoslova.
 
Slovenski škofje

---

PRILOGA STR. 2

»KDO SE NE BI USTRAŠIL IN UŽALOSTIL!«

KRISTJAN - PRESTRAŠEN IN ŽALOSTEN
Danes ni težko srečati samega sebe ali kogarkoli, ki ne bi bil, kot kristjan in zato, ker je kristjan, pogosto žalosten in prestrašen. Razlogov za to je, kolikor jih hočemo. Že apostoli so imeli razloge za žalost in strah tako pred velikonočnim jutrom kakor po njem in to kljub temu, da se je njihovo velikonočno oznanilo med ljudmi dobro prijelo in širilo.
Toda odkar je Blaise Pascal (francoski matematik, filozof in fizik, *19. junij 1623, † 19. avgust 1662) poudaril iz svoje duhovne izkušnje, da žalosten in prestrašen kristjan ni pravi kristjan in po drugi strani, da ni nihče tako srečen kot pravi kristjan, se mora vsak kristjan ob veliki noči vprašati, ali se je usposobil za trajno velikonočno veselje, ki nam ga je Jezus obljubil v vsej polnosti.


ŽALOSTEN IN PRESTRAŠEN KRISTJAN…
Praznik vstajenja nevsiljivo in nežno preverja, ali je Jezus v našem času aktualen, ali je navzoč v našem prostoru in domu, ali pa smo ga morda stisnili v kot, če ga nismo morda prestrašenci že izgnali.
Ponovimo: žalosten in prestrašen kristjan, ni pravi kristjan.
B. Pascal ima prav. Če v nas ni velikonočnega veselja, če na naših ustnicah ni velikonočnega nasmeha, ki pripoveduje, da smo se srečali z mrtvim in Vstalim Gospodom v živo, da zdaj lahko pričujemo brez zadrege, z največjim veseljem: »Ja, vem, da sem odrešen! Kakor Marija Magdalena v tistem čudežnem jutru!«
Bog čaka na ta človekov prehod v velikonočno dogajanje, dokler ne bomo naredili poslednjega v večno življenje z Vstalim Gospodom.

KO SE JE SVETI AVGUŠTIN († 28.8.430)
prvič v svojem več kot tridesetletnem življenju odločil za prehod, opiše izkušnjo svoje prve velike noči: »Poklical si me, tvoj klic je prodrl mojo gluhost; zažarel si in tvoj sijaj je razpršil mojo zaslepljenost…; dotaknil si se me in zagorel sem v želji po tvojem miru.«
Ni velike noči brez Jezusa Kristusa… pa tudi ne brez skušnjav. Prvi sta strah in žalost. Zaradi nespodbudnih polomij sodobnega sveta in zaradi naših in naših bližnjih duhovnih in moralnih porazov.
Psalmist je že davno predvidel, da bo kristjanova velika noč zmaga nad strahom in žalostjo:
»Naj bo slavljen Gospod dan za dnem!
Nosi nas Bog, naša rešitev.
Ta Bog je za nas zmagoviti Bog,  
pri Gospodu Bogu je izhod iz smrti.«  (Ps 67, 20-21)

 

Prim. Zenit, 28. marca 2012

---

PRILOGA STR. 3

VELIKA NOČ – PRI NAS DOMA

NAJVEČJI PRAZNIK –  ZAKAJ?
Kristusovo vstajenje je najpomembnejši dogodek v zgodovini človeštva. Je dogodek, ki je zasukal potek človeške zgodovine. Kakor je Izraelcem odhod iz suženjstva v Egiptu zasukal njihovo zgodovino k svobodi in pričakovanju Odrešenika.   
Kristus je z vstajenjem zaustavil oblast zla, zaustavil sile smrti in preusmeril naše življenje k upanju v večni slavi.  
Z vstajenjem je dokazal, da človekov cilj niso začasni uspehi in neuspehi tega življenja, marveč večno veselje v  Bogu.
Zato danes poslušamo pri maši vzklik iz pesmi pred evangelijem:

»VSTAL JE KRISTUS, UPANJE MOJE,
PRED VAMI POJDE V GALILEJO.
VEMO: KRISTUS JE RES OD MRTVIH VSTAL!
TI, O KRALJ ZMAGOSLAVNI, SE NAS USMILI!«
 
Z velikonočnimi obredi v cerkvi in doma vsako leto ponavljamo in oživljamo največjo resnico o človeku, velikonočno resnico, njegovo vstajenje.
Zaradi tega je Velika noč največji praznik, ker je praznik življenja in vstajenja.

VELIKA NOČ, PRAZNIK VSEH PRAZNIKOV, NAJ SE URESNIČI TUDI V NAŠI DRUŽINI IN V NAŠEM DOMU.


KAKO?
Mizo okrasimo prazniku primerno.
Sredi mize postavimo pomladansko ikebano in belo ali rdečo svečo, ki ponazarja svetlobo vstajenja in naš krst. S krstom smo vstopili na svetlo pot odrešenja.
Pred velikonočnim kosilom (oče) prižge svečo. Nato skupaj molimo velikonočno molitev, ki jo ponavljamo najmanj do prihodnje - bele nedelje.
 
 
Oče ali mati (V) molitev vodi, ostali (O) odgovarjamo:

V: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
O: Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
V: Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
O: Prosi za nas Boga, aleluja.


V: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja,
O: Ker je Gospod res vstal, aleluja.

V: Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.


Podamo si roke in voščimo:

»ALELUJA! BLAGOSLOVLJENA VELIKA NOČ!«

---

PRILOGA STR. 4

ZNANOST IN VERA

PRERAŠČATI PREDSODKE
Kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, je ob deseti obletnici strokovnega posveta »Znanost in vera« na Univerzi Regina Apostolorum imel akademsko uro o zgodovinskem in kulturnem razvoju odnosa med znanostjo in vero.
Najprej je potrebno opredeliti izhodišča in razlike, saj je ta odnos še vedno obremenjen s predsodki, ki izhajajo iz pozitivističnega razmišljanja. Znanost in vera na različne načine opredeljujeta človekovo bitje. Danes vidimo, da znanstvena razprava temelji zgolj na tehničnih vidikih in ne vključuje celovitega pogleda na določeno vprašanje. Za natančno opredelitev človekovega obstoja je potrebno upoštevati vse kriterije: estetskega (lepota, poezija in umetnost) in vprašanje resnice, kot ene najvišjih vrednot, kar ne more biti samo stvar znanosti in tehnike.

V ZGODOVINI…
V antični tradiciji je med znanostjo in vero prevladoval odnos medsebojne podpore (povezovali so znanstvene in teološke postavke). Ob koncu 19. stoletja je prevladal scientistični model razmišljanja, ki radikalno deli odnos med znanostjo in vero (posledično to pomeni zanikanje legitimnosti »neznanstvenim« postavkam).
Preraščanje tega vzorca je priložnost za novi dialog. Priznavamo dve ravni: na eni strani je znanstveno raziskovanje v strogem pomenu besede, na drugi strani pa je teološki razmislek o neki stvarnosti.

… IN DANES
V Papeškem svetu za kulturo so pripravili projekt »Stoq«, ki se ukvarja z znanostjo, teologijo in ontološkimi vprašanji. Danes deluje ustanova: »Znanost in vera«, s katero želijo ovrednotiti in povezati čim več pogledov in dimenzij s področja humanizma, kulture in dialoga.
Dejstvo, da moderna znanost in filozofija uporabljata simbolično govorico in metodologijo potrjuje, da si znanost in vera nista v nasprotju, ampak sta povezani. To je tudi odgovor vsem, ki se sklicujejo na znanstveni pristop k stvari. Ta je običajno poenostavljen in se ne ukvarja s celovitostjo problematike. Človekovo življenje vključuje tudi moralne, teološke in estetske dimenzije.

V CERKVI

»Duhovniki in pastoralni delavci morajo z večjo občutljivostjo odgovarjati na vprašanja vernikov, še posebej tistih, ki so jezni, ali prizadeti v odnosu do Cerkve.«, so zaključki raziskave Univerze Villanova iz Philadelphie. Naročil jo je škof David M. O'Connell (Trenton, ZDA) z namenom, da se v škofiji soočijo z dejstvom, ko so se mnogi oddaljili od Cerkve.
V raziskavi je sodelovalo 298 vprašanih. Razlogi oddaljevanja so: pridige, ki ne nagovorijo; aroganca in negostoljubnost župnikov; premajhno skrb pastoralnega osebja za oblikovanje sodelavcev… Del sodelujočih zameri, da so duhovniki preveč liberalni, drugi, da so preveč konservativni. Nekateri se ne strinjajo z odnosom Cerkve do ločenih in ponovno poročenih katoličanov, ter odnosom do homoseksualnih oseb.

Aleš Rupnik

---

Poskus
»Kaj bi storil, da bi razgnal razburjeno množico?« vprašajo Janeza pred sprejemom med policiste.  
»Ne vem, ali bi delovalo. Snel bi kapo in začel pobirati prostovoljne prispevke.«