Navigation



Oznanila

1.4.2012

OZNANILA

GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO

Cvetna nedelja
1. 4. 2012 // Leto XII // Št. 31

PO NEDELJSKEM REFERENDUMU


54,77% - DOBILI ALI IZGUBILI?
Tisti, ki smo v nedeljo oddali svoj glas zoper Družinski zakonik prejšnje vlade in parlamenta, s čimer smo ugotovili, da imamo enako stališče,  kot ga zastopajo Katoliška cerkev, Pravoslavne občine v Sloveniji in Islamska skupnost Slovenije, smo dosegli približen odstotek kot ob popisu prebivalstva pred enajstimi leti, ko smo se izrekli, da smo verni.
Iz tega sklepamo, da je več kot polovica slovenskih državljanov prepričanih, da izhaja družina, v kateri so oče, mama in otroci, iz osnovnih  vrednot, na katerih se oblikuje človekov intimen odnos do življenja in prenosa nalog, za katere si je vredno prizadevati zaradi družinske trdnosti in srečnosti.
V dobro vseh njenih članov, zlasti otrok.
 
PRVI DAN PO REFEREDUMU,
31_2011_1_copy.jpgko pišem te vrstice, je pri razočaranih zagovornikih zakonika precejšnja zmeda, nekaj popadljivosti in skoraj nič premisleka. Kar se odraža v vzvišenem presojanju, da smo slovenski državljani nazadnjaki, tradicionalisti, zatolčena slepa čreda... »Ugledna« univerzitetna profesorica pa kar: Slovenija je »ponovno padla na zrelostnem izpitu.«
Lepo prosim!
Tolikšne napadalne in nedemokratične zmede ne bi pričakovali s strani kultiviranih, večinoma mestnih ljudi, ki da so povrhu še izobraženi in garantirano napredni.
Ko že govorimo o urbanem in mestnem… ali ni stroka že daleč nazaj ugotovila, da je v mestu večja nevarnost, da se človek odtuji samemu sebi, družini, otroku, partnerju, sosedom in končno vrednotam, iz katerih je morda sam vstopil v življenje!?

IDEOLOŠKI SPOPAD
Priznajmo, da se na Slovenskem tudi zaradi neprečiščene polpretekle zgodovine vsako vprašanje dodatno zaplete, ker ga selimo na ideološko polje. Tam postane »stroka« vse, kar nek(a) naprednjak(inja) zahteva zase in svoje od družbe in države. Na primer neomejeno podporo vsem improvizacijam otrokovega okolja, ki si jih privošči.  
Če zakonik ne podpira tiste družine, ki izroča narodu otroke, ni družinski.
Za to pa je v nedeljo šlo.
Vsega blagoslova ob cvetni nedelji!
 
Gašper Rudolf

KAPELA

 
BOG POVRNI!
Hvala vsem, ki ste v preteklih tednih pomagali pri čiščenju cerkve, urejanju okolice cerkve, prejšnjo soboto pa pri čiščenju Kostanjevice v okviru akcije Očistimo Slovenijo. Tudi urejena cerkev in njena okolica sta znamenje našega odnosa do tistega, ki v cerkvi prebiva med nami.
 
HVALA ZA OLJKE
Hvala g. Alešu Komjancu, ki nam vsako leto iz svojega oljčnika v naši soseščini podari oljčne vejice. Hvala vsem, ki jih pripravite in delite ter hvala za darove, s katerimi bomo očistili in pološčili tlak v cerkvi.
 
SPOVEDOVANJE
Spored postnega spovedovanja je na oglasnih deskah.
 
ZAKONSKI JUBILANTI
Tisti, ki bi želeli praznovati svoj jubilej ob našem župnijskem prazniku na belo nedeljo, se še v tem tednu oglasite v župnijski pisarni.
 
VELIKI TEDEN – VELIKA NOČ
Veliki četrtek: 7:00: Križev pot in hvalnice. 19:00: Maša v spomin zadnje večerje in molitvena ura. Darovi so za posvojenca v Bosni.
Veliki petek: 7:00: Križev pot in hvalnice. 19:00: Obredi velikega petka in molitvena ura. Darovi so za delovanje Cerkve v Sveti deželi. Ta dan je strogi post – tudi ti darovi so namenjeni Sveti deželi.
Velika sobota: 7:00: Križev pot in hvalnice. Ob 15., 16. in 17. uri: Blagoslov velikonočnih jedil. 19:00: Velikonočna vigilija (prinesite zaščitene sveče).
Velikonočna nedelja: 6:00: Vstajenjska procesija in maša. Maše bodo tudi ob 8., 10. in 18. uri.
 
RAJNI
30. marca smo se na solkanskem pokopališču poslovili od pokojnega LAMBERTA BITEŽNIKA (75) iz Nove Gorice. Naj počiva v miru!

KRISTUS ODREŠENIK


SPOVEDOVANJE
Te dni se pripravimo na velikonočno spoved. Spored spovednikov je v veži na oglasni deski.

PRVOOBHAJANCI
Nadaljujemo s programom priprave na prvo sveto obhajilo.

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 2. aprila, po večerni maši.

OBREDI SVETEGA TRIDNEVJA
bodo od četrtka do sobote ob 20:00.

BLAGOSLOV JEDI
V soboto bo ob 17:00 blagoslov velikonočnih jedi.

VELIKA SOBOTA
Obrede Velike sobote z obredi uvajanja odraslih v krščanstvo bo ob 20:00 vodil g. škof msgr. Metod Pirih.

DAROVI V SVETEM TRIDNEVJU
Veliki četrtek – nabiralnik Karitas bo v veži. V cerkvi bomo pred oltarjem odložili darove (živila, higienske pripomočke...). Miloščina tega dne gre za pomoč družinam v stiski.
Veliki petek – nabirko namenjamo za Sveto deželo.

VEČERNA MAŠA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
Z velikonočno nedeljo bo nedeljska večerna maša ob 20:00.

KROMBERK

VOGRSKO


VELIKONOČNA SPOVED
K veliki noči spada tudi dobra spoved. Na Vogrskem bo spovedoval g. Slavko iz Renč danes od 14:00 do 15:30, domači župnik bom na razpolago ob mašah.

OTROCI
Jutri, v torek in sredo pridete otroci k verouku (in spovedi), vsi pa k obredom velikega četrtka, petka, sobote in velike noči.

STARI IN BOLNI
Na Vogrskem vas bom obiskal in delil zakramente danes po maši, v Kromberku na veliki petek. Povabite me še k drugim bolnikom!

CVETNA NEDELJA

Z blagoslovom oljčnih vejic in drugega zelenja ter z branjem pasijona danes vstopamo v veliki teden velikonočne skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.

SVETO TRIDNEVJE
Prazniki velikega četrtka, petka in sobote z veliko nočjo predstavljajo višek cerkvenega leta in skrivnosti našega odrešenja. Obredi bodo in na Vogrskem ob 18:00, v Kromberku pa ob 20:00. Radi se udeležimo obredov in še druge povabimo! Na veliki petek je strogi post in zdržek. Poleg večernih obredov pasijona in češčenja križa bo v Kromberku ob 15:00 križev pot. Na veliko soboto prinesemo k vigiliji sveče, da bomo po obredih in maši v procesiji spremljali Vstalega.

VELIKONOČNE JEDI
Blagoslov velikonočnih jedi, ki jih prinesete v lepih košarah, bo pri Sveti Trojici ob 15:30, v kromberški župnijski cerkvi ob 16:00, v Lokah ob 16:30, na Vogrskem pa po maši.

NABIRKE
Na veliki četrtek bo za potrebe Župnijske karitas, na veliki petek za kristjane v Sveti deželi in na veliko noč ofer za župnijske potrebe. Hvala in Bog vam povrni!

SOLKAN


27. SVETOVNI DAN MLADIH
Letos ga praznujemo v škofijah in na cvetno nedeljo v župnijah. Mladim voščimo, da bi bilo geslo za ta dan resničnost v njihovem življenju: »Veselite se v Gospodu zmeraj!«

VELIKONOČNA SPOVED ZA VELIKONOČNO OBHAJILO
Priložnost  za spoved je v velikem tednu vsak dan pol ure pred mašo in po njej, za starejše na domu dopoldne. Iz smrti »starega človeka« vstane vstajenjski »novi človek«.

V SVETO DEŽELO
V torek 3. aprila bo ob 20:00 v veroučni dvorani predavanje o romanju v Sveto deželo.

VELIKI ČETRTEK
Ob 19:00 slovesna maša zadnje večerje (obred umivanja nog 12. »apostolom«, darovanje postnih prihrankov za dva posvojenca na daljavo).
Po maši se še kratko zadržimo v molitvi z Jezusom na Oljski gori.

VELIKI PETEK
Celodnevno češčenje (zapišemo se na list).
Ob 18:30 križev pot, ob 19:00 opravilo v čast Kristusovemu trpljenju (darovanje za Sveto deželo).

VELIKA SOBOTA
Med dnevom obisk Jezusa v Božjem grobu.
Blagoslov velikonočnih jedil: od 15:30 po domovih (3), ob 17:00 v cerkvi (za oskrbovance materinskega doma in zapora damo nekaj »žegna« v košaro).
Velikonočna vigilija: ob 20:00 z vstajenjsko procesijo.

NAŠI RAJNI
27. 3. je odšla v Očetov dom 97-letna MARIJA (MICI) JAKIN ROJ. AJDOVEC, Šolska 23. Naj ji Gospod poplača za njeno večletno ljubečo skrb za župnijsko cerkev z doživljanjem nebeškega bogoslužja velikega tedna!

ŠEMPETER


KRISTUSOV PASIJON
V ponedeljek, 2. aprila si bomo v župnijski dvorani ogledali film o Jezusovem trpljenju. Vabljeni k ogledu.
 
PRENOVA V DUHU
V torek, 3. aprila bo ob 19:00 sv. maša in po maši srečanje v župnijski dvorani.
 
PRIPRAVA NA KRST
V sredo, 4. aprila bo ob 20:00 tretje srečanje staršev v skupni pripravi na krst njihovih otrok.
 
VELIKI ČETRTEK
V četrtek, 5. aprila bo slovesna maša ob 19:00. Svoj dar bomo namenili ubogim. Po maši bo češčenje Jezusa na Oljski gori.
 
VELIKI PETEK
V petek, 6. aprila vabljeni h križevem potu ob 15:00 in k obredom velikega petka ob 19:00. Ob češčenju križa bomo darovali svoj dar za Božji grob. Namenjen je Cerkvi v Sveti deželi. Ne pozabimo, da je na ta dan tudi strogi post.
 
VELIKA SOBOTA
V soboto, 7. aprila bo ob 8:00 blagoslov ognja, ob 16:00 in 17:00 blagoslov velikonočnih jedil (ob blagoslovu jedil bomo darovali »pirh« za uboge). Ob 20:00 bo velikonočna vigilija. Če bo dopuščalo vreme, bomo po več kot petdesetih letih imeli velikonočno procesijo. V sprevodu bodo za kipom vstalega Kristusa šle najprej družine z otroki, potem pevci, duhovnik z Najsvetejšim in drugi.
 
VELIKA NOČ
V nedeljo, 8. aprila bomo obhajali največji krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja. Praznični maši bosta ob 8:00 in 10:00. Ob velikonočnih praznikih želim vsem župljanom veliko Božjega blagoslova.

SKUPNA OZNANILA


KRIZMENA MAŠA
bo letos v stolnici v Kopru na veliki četrtek (5. aprila) ob 9:30. Lepo povabljeni.
 

PRILOGA STR. 1

PO OKROGLI MIZI O SPRAVI (3)


PO ŠTIRIH TEDNIH,
od Okrogle mize o spravi, ki je bila pri Kr. Odrešeniku 8. marca, pogosteje slišimo, da imamo mi, ki živimo ob meji z Italijo, posebno nalogo, da iščemo skupaj s sosedi pota sprave ter, da je prišel čas, da naredimo iz treh-štirih slovenskih in italijanskih zgodb eno samo. Morda je čas za to, da smo po tolikih letih pripovedovanja vsak svoje zgodbe dozoreli za to. Kar ne pomeni, da bodo s tem posamične zgodbe preklicane, pač pa, da je čas, da poskusimo narediti dober povzetek.
V duhu onega dokumenta, ki ga je pred dvema desetletjema objavila skupna Slovensko-Italijanska zgodovinsko kulturna komisija z naslovom Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956 - Rapporti Italo-Sloveni 1880-1956.
Pred devetimi leti je dvojezično Poročilo Komisije ponatisnilo društvo Concordia et Pax.

ZA KATERE TRI-ŠTIRI USODNE ZGODBE GRE?
31_2011_2_copy.jpgZačnimo s slovensko-italijanskimi odnosi, ki so posebej obremenjeni z dogodki po letih 1918 in 1944/45. Prva zgodba je italijanizacija in fašistizacija Primorske z vsem hudim, ki ga je to početje povzročilo. Druga, ki so ji rekli “osvoboditev Primorske”, posebej Gorice, je v zvezi z izvensodnimi pomori, z odvažanjem ljudi v neznano, danes se ve, v brezna. Te zgodbe, ki jo pripovedujejo sosedje, nismo hoteli slišati, s čimer smo omogočili, da so vključili med svoje žrtve tudi Slovence, ki jih je komunistična oblast deportirala v neznano. Danes vemo, kaj se je z njimi počelo. Če iz dveh ločenih zgodb naredimo eno, pridemo do imen in priimkov, ki se ne podvajajo, se slišimo in pridemo veliko bliže resnici, kesanju in spravi.  
Z ideološko in prestrašeno zakrknjenostjo molka ter ponavljanjem vsak svoje zgodbe, smo se že davno obrabili in blokirali.
Tretja in četrta sta naši slovenski zgodbi, ki je ena sama, čeprav še vedno delamo iz nje dve, ločeni in skregani. Gre za medvojne in povojne likvidacije na vsem slovenskem ozemlju, domačinov in ne samo njih. Na drugi strani pa zla dela na protikomunistični strani. Narodno osvobodilni boj in partizanstvo, sta bila žal orodje spopada znotraj naroda in hudih zločinov. Od tu dalje, smo že na poti k Resnici.
 
KOLIKO JE TOREJ ZGODB?
Če premislimo, je ena sama, ki zdaj ne dela časti enemu, zdaj drugemu… Kakor je resnica ena sama. Resnic ni štiri ali pet. Sprava je ena sama. Cilj bi moral postati en sam: skupno potovanje k Resnici in Spravi.
Ni čas za opevanje zmag in za žalovanje nad porazi, je pa čas za pot k Resnici in Spravi.
31_2011_3_copy.jpg

Gašper Rudolf


PRILOGA STR. 2

VELIKI TEDEN


Z današnjo nedeljo smo vstopili v Veliki teden.
Tednu pravimo »veliki«, ker je za nas kristjane, in ne samo za kristjane, pač pa za vsakega človeka, ki je sposoben globljih in pravih vprašanj o sebi, svetu in Bogu, ta teden razlagalec najbolj skrivnostnih dogodkov našega življenja, tistih, ki nas še čakajo in so obenem najpomembnejši in ključni tudi v Odrešenikovem življenju.
So trije: neizprosno telesno in notranje trpljenje, smrt in vstajenje.
V velikem tednu ne moremo biti samo poslušalci svetih besedil in molitev ali gledalci obredov. V tem tednu se vsako leto znova prepletejo potujoča in negotova življenja nas, povezanih z Jezusovim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem.
 
31_2011_4.jpgPRVI TRIJE DNEVI
Kdor se še ni spovedal, poskrbi za to velikonočno opravilo v prvih treh dneh.
Doma pa se zberemo pri križu, ob katerem gori pet svečk.
Če se zberemo zvečer, se pokrižamo in molimo večerno molitev, ki jo zaključimo z zahvalo: MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

SVETO TRIDNEVJE
Sveto tridnevje je skupno ime za zadnje tri dneve Velikega tedna: četrtek, petek in soboto. Vsak dan tridnevja je dan posebnega spomina na dogodke ob Jezusovem prehodu iz življenja v poslednje trpljenje, smrt in vstajenje.
Za nas pa je vsak dan tridnevja vabilo, naj naredimo notranje prehode k ponotranjenju spomina, od ponotranjenega spomina pa k pomenu, zame in za nas vse. Z začetkom pri sebi.
Tudi zaradi tega si prizadevajmo, da se bomo udeležili in  sodelovali pri obredih posameznih dni svetega tridnevja.

VELIKI ČETRTEK


31_2011_5.jpg
Jezus s svojimi najbližjimi obhaja zadnjo večerjo, evharistijo.  Evharistija je prvotno ime za mašo, združuje apostole z Jezusom. Jezus druži tudi nas: pri maši –danes je spomin zadnje večerje. Spomnimo se: Jezus umiva noge apostolom in s tem pokaže, da ni krščanskega življenja brez dobrih del. Po večerji Jezus odide v vrt Getsemani, na kraj molitve, po kateri se  izroči v Božje roke.
Domače srečanje začnemo s prižganimi svečami na postnem križu. Lahko zapojemo pesem: HVALI SVET, ODREŠENIKA, ali katero drugo evharistično pesem. Med petjem mama prinese kruh, ki ga položi na pripravljeno mesto poleg križa.
Oče moli nad kruhom: “Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo nocoj lahko skupaj. Prosimo te, blagoslovi ta kruh in vse nas, ki ga bomo zaužili po tvoji dobroti. Amen.”
Kruh razlomi in ga razdeli.


PRILOGA STR. 3

VELIKI PETEK


DAN POSTA
31_2011_6.jpgDanes je dan strogega posta. Odrasli in otroci darujemo prihranek posta za druge, (spomnimo: Madagaskarski otroci Pedra Opeke, lačni, potrebe karitas, misijonarji, ljudje v stiski…)
Otrokom, ker niso vezani na strogi post, pomagamo pri izbiri, čemu se bodo odpovedali (vsaj) na veliki petek (igrice, hrup, računalnik, klepet…).
Odrasli s službo ali pokojnino: bi šlo v dobrodelnost od 5 € dalje, kar je približna cena malice?

 
DAN KRIŽEVEGA POTA 31_2011_7.jpg
Kdor se ne bo mogel udeležiti skupnega križevega pota, ga opravi doma. Za družine predlagamo vsaj eno, 12. postajo, Jezus umrje na križu. Beremo odlomek iz evangelija ali besedilo 12. postaje iz molitvenika.


DAN  OBREDNEGA OBHAJANJA GOSPODOVE SMRTI


Pri cerkvenem obredu velikega petka prisluhnemo tišini, nato poslušamo Božjo besedo o zadnjih dogodkih Jezusovega življenja, molimo prošnje za vse potrebe, počastimo sveti križ in prejmemo sveto obhajilo.
To je dan posta, molitve in tišine.
»PRI NAS DOMA« se zberemo ob križu, pri katerem ni več sveč. Prižgane Sveče lahko držimo v rokah. Molimo Očenaš in zaključimo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO…«

VELIKA SOBOTA

 
31_2011_8.jpgJezus je v grobu. Zanj ni več trpljenja in preganjanja, je samo še mir v Bogu.
Pripravo na Veliko noč so pri nas zaznamovali številni običaji. Po svojih močeh jih ohranjajmo.
Kjer za kuhanje uporabljamo ogenj, ga prižgemo z blagoslovljenim ognjem, ki ga danes ponekod duhovniki blagoslavljajo.
Počistimo stanovanje, hišo in okolico.
Ob določeni uri nesemo k blagoslovu velikonočne jedi: kruh, pecivo, meso, pirhe, hren, vino… Velikonočne jedi so podoba velikonočne večerje, po kateri so Izraelci šli iz suženjstva v obljubljeno svobodo.
     V krajih, kjer nam prinesejo velikonočni ogenj in nimamo primernega štedilnika ali peči, pripravimo posodico za og enj in z njim prižgemo svečo (podobno kakor za Luč miru iz Betlehema). 31_2011_9.jpg
Glede časa, kdaj uživamo velikonočni žegen, se držimo tradicije, ki obsega čas med soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Gre za čas, ko smo »pri nas doma« vsi zbrani.
Pristopimo k mizi, stojimo, voditelj moli molitev pred jedjo:

“Gosp od, vsak dan smo deležni tvojega blagoslova. Te jedi so znamenje, ki nas na to spominja. Prosimo te, naj bomo vedno pripravljeni videti tvojo dobroto in jo deliti z drugimi”.
Mama razdeli najprej kruh, nato sedemo in jemljemo z mize, kar komu ustreza.
V cerkvi se udeležimo slavja Velikonočne vigilije.


PRILOGA STR. 4

PRAVNI NIHILIZEM


Tudi v Italiji poteka razprava o razsodbi Vrhovnega sodišča, da imajo istospolni pari »pravico do družinskega življenja«. Gre za vprašanje razlikovanja med temeljnimi človekovimi pravicami in osebnimi željami.
Vittorio Possenti je avtor knjige z naslovom: »Pravni nihilizem«. Ob predstavitvi je povedal, da se v zahodni družbi razumevanje in razlaga človekovih pravic že nekaj časa hitro in radikalno spreminja. »Kadar govorimo o človekovih pravicah, je prvi temelj človekova oseba. Zato o teh vprašanjih ne moremo sprejemati kakršnih koli odločitev. Žal prav na tem področju velikokrat naletimo na anarhistično razumevanje problematike, ki na prvo mesto postavlja človekovo svobodno odločitev. Vseh pravic ne moremo izenačevati z vprašanjem svobodne izbire.«
Na vprašanje o diskriminaciji istospolnih parov avtor odgovarja, da tako pomembnih vprašanj ne smemo poenostavljati in obravnavati na enak način. Sklicevanje na načelo nediskriminacije in enakosti je potrebno podrobneje opredeliti. Zveze med moškim in žensko ne moremo izenačiti s t.i. istospolno zvezo, ki že po svoji naravi ni usmerjena na spočetje in rojstvo otrok, kar je osnovni namen naravne skupnosti, ki jo imenujemo družina in je utemeljena na zvezi med moškim in žensko.
»Danes vse bolj izginja razlikovanje med temeljnimi človekovimi pravicami in osebno svobodo, ko se želi nekatere želje ljudi izenačiti s pravicami. Pri tem pozabljamo na osnovno povezanost pravic in dolžnosti.«
»Dobrine in vrednote, ki jih imamo, moramo zaščititi. Kadar govorimo o družini, zakonski zvezi med moškim in žensko, vemo kaj ščitimo. V primeru istospolnih zvez pa ni neposredno pojasnjeno, kaj želimo zaščititi.«

SOLIDARNOST S SVETOM


»Štirideset dni solidarnosti« je naslov postne akcije v podporo preganjanim kristjanom, ki jo je pripravila ustanova »Cerkev v stiski« v Franciji. Prvi namen akcije je molitev za vse kristjane, ki so zaradi vere preganjani, da bi dobili priložnost za boljše življenje.
Na spletni strani s predstavitvijo omogočajo boljše poznavanje protikrščanskih preganjanj po vsem svetu. Ustanovili so molitveno zvezo, ki molitve namenja za preganjane kristjane v 40. državah sveta. Na spletni strani vsak dan prejmejo molitvene namene, ki jih bodo prebrali v »Noči pričevalcev«, 25. maja v pariški katedrali.

MLADI NA WEMBLEYJU


Plamen narodnega kongresa mladih katoličanov je na stadionu Wembley v Londonu zbral osem tisoč mladih iz Anglije in Walesa. Gre za idejo iz leta 2010, da ob organizaciji olimpijskih iger tudi mladi katoličani prevzamejo pobudo in temu športnemu dogodku dajo verski in duhovni pečat. Na srečanju so sodelovali številni znani športniki, olimpijci in para olimpijci.

Aleš Rupnik


Prijaznost za prijaznost
Policist ustavi voznika, ki drvi skozi naselje.  
Reče mu: »Čakal sem vas ves dan.«
Voznik odvrne: »Vem, gospod policist, prej nisem mogel, prišel sem, kakor hitro sem mogel!«


Leto XII