Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
5. postna nedelja
25. 3. 2012 // Leto XII // Št. 30
PRAZNIK STARŠEV
NAPREDNA DRUŽBA
V medijih spremljamo tragični dogodek iz Toulousa. Morilec je pred judovsko šolo ustrelil učitelja in tri otroke. Kako se v današnjem času lahko kaj takšnega zgodi? Ali v družbi, ki se sklicuje predvsem na pravice in svobodo, lahko človek dela, kar hoče? Družba, ki je v svojem napredku povozila temeljne človeške vrednote, v čem je tako napredna? Na televiziji vsak dan gledamo prizore nasilja, kar je postalo samoumevni del našega vsakdanjika in žal tudi realnost, ko nekdo vzame orožje in ubija, s puško, ali pa tudi z besedo, žalitvami, norčevanjem iz vrednot drugih.
IZZIVI
S temi izzivi se soočamo tudi kot kristjani, čeprav bi nas »napredni« radi izločili iz javnega, družbenega življenja, ko hitro lahko pomešamo pojma osebne in zasebne vere in ne znamo natančno razložiti, kaj pomeni ločitev Cerkve in države. A to ni problem »tistih od zunaj«.
ISTOVETNOST
Gre za vprašanje istovetnosti (jaza), zavedanja korenin, osebnih odločitev. Srečujemo se z versko brezbrižnostjo in površnostjo, ali pa se na hitro zadovoljimo z nekakšno megleno vernostjo, ki se ni sposobna odgovorno spoprijeti s pomembnimi življenjskimi vprašanji. Tudi na duhovnem, verskem področju mnogi doživljajo trenutek negotovosti, ki ne prizadene samo moralne drže, temveč tudi odnos do Boga nasploh. Izgubili smo smer in smisel.
DEDIŠČINA
Zato se ob dediščini, ki so nam jo zapustili naši starši vprašajmo, kaj bomo vrednega zapustili mi. Bo to zgolj potrošništvo, uživanje, produktivnost in uspešnost, v katerih se je človek že iztrošil in niti za današnji čas nima več kaj povedati?
ZAHVALA
Pred nami je podoba Marije. V evangeliju je spregovorila le šestkrat. Razlagalci pravijo, da je bila njena sedma beseda molk, tišina. S tem je povedala vse.
Zato smo hvaležni našim staršem, vsem mamam in očetom, predvsem mladim družinam, ki odgovorno vstopate v življenje, se darujete za otroke in njihovo vzgojo za odraslo, samostojno življenje, za vaše tiho pričevanje in navzočnost. Ob današnjem prazniku želimo naj Bog blagoslavlja naše družine!
Aleš Rupnik
KAPELA
VSE NAJBOLJŠE!
staršem ob današnjem materinskem dnevu in hvala veroučencem ter zborčku, ki so pripravili in izvedli priložnostni program.
VEČER ZA STARŠE
Tretji večer za starše bo v naši dvorani v sredo ob 19:30 (po maši). Večere vodita s. Mateja iz Družinskega centra Sveta Gora in p. Tomaž. Vabljeni!
KRIŽEV POT PO POTI NA KAPELO
V petek (30. marca) bomo molili križev pot po Poti na Kapelo iz Gorice. Pričeli bomo ob 18:30, ko se bomo zbrali ob vznožju hriba v Gorici (18:15 bomo lahko šli skupaj s parkirišča na mesto začetka). Sledila bo sv. maša v cerkvi. Križev pot bo delno snemala televizija za oddajo o Kostanjevici.
CVETNA NEDELJA
Blagoslov zelenja bo pri vseh sv. mašah, pred mašo ob 10:00 pa bo slovesen na ploščadi pred cerkvijo. Med mašami bomo prisluhnili “pasijonu”, poročilu o Kristusovem trpljenju, ki bo pri 10. maši zapet. Pred vsemi mašami boste lahko dobili tudi oljčne vejice. Vaš dar ob vejicah bo namenjen za letno čiščenje in loščenje tlaka cerkve, ki ga bomo opravili v maju. Bog povrni!
ZAKONSKI JUBILANTI,
ki letos praznujete okroglo obletnico poroke in se želite pridružiti skupnemu župnijskemu praznovanju na belo nedeljo (15. aprila), se oglasite v župnijski pisarni.
KRST
11. marca je bil v naši cerkvi krščen NEJC RACE, sin Petra Raceta in Polone Kravanja. Naj bo bogat v Božji milosti!
RAJNI
Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, smo se z mašo na Kostanjevici in potem na pokopališču v Stari Gori poslovili od VINCENCA KOGOJA (91) iz Nove Gorice. Naj počiva v Božjem miru!
KRISTUS ODREŠENIK
PRAZNIK STARŠEV
V tednu družine se hvaležni spominjamo naših staršev. Hvala vsem za lepo pripravljeno praznovanje. Voščilnice so izdelali in staršem podarjajo naši veroučenci.
PRVOOBHAJANCI
Starši se z župnikom dogovorite za pogovor. Skupna priprava in prva spoved bo v petek, 30. marca ob 17:00.
BIRMANCI
Z birmanci po romanju h koreninam v Oglej, Gradež in Štivan nadaljujemo s pripravo in programom v soboto, 31. marca v Biljani. Zberemo se ob 8:30.
VEROUČENCI
Ne pozabimo na letošnjo postno – velikonočno akcijo: »Riž za otroke«. Zbrane darove namenjamo misijonarju Pedru Opeki.
ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 27. marca, ob 16:00. Zaključek z mašo ob 19:00.
SPRAVNI DAN
Spravni dan je na Cvetni petek, 30. marca, tudi letos v okviru Radijskega misijona Radia Ognjišče s spravnim bogoslužjem ob 19:00.
CVETNA NEDELJA
Pred obema dopoldanskima mašama bo blagoslov oljk in za tem vhod v cerkev.
Doma izpeljemo obred »cvetna nedelja pri nas doma«. Darove za oljke bomo poslali na škofijo za potrebe revnih cerkva v Slovenski Istri.
NAŠI RAJNI
V Šempetru smo se v sredo, 14. marca poslovili od ALBINE SUSIČ (90), XXX. divizije 5 c in v četrtek, 15. marca od ALOJZIJE MARTELANC (100), Prešernova 7. Naj počivata v miru.
MATERINSKI DAN
Danes med mašo sodelujejo otroci (tudi predšolski) in tudi obdarujejo vse mame. Iskrene čestitke ženam in materam!
SVETA KATARINA
Danes ob 15. uri krenemo izpred župnijske cerkve v Kromberku peš k ruševinam cerkve svete Katarine (pod Kekcem) in spotoma molimo križev pot. Pri sv. Katarini bo blagoslov nove obvestilne table. Lepo vabljeni!
PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši pridete na pripravo v petek, 30. marca ob 18. uri.
POSTNA SPOVED
Na Vogrskem bo prihodnjo nedeljo, 1. aprila, spovedoval g. Slavko, župnik iz Renč od 14. ure do 15:30. Izkoristimo lepo priliko doma, lahko pa gremo k spovedi tudi drugam, le da se srečamo z usmiljenim Odrešenikom.
POKOJNI
V torek, 20. marca, smo na Vogrskem pokopali DIMITRIJA FRATNIKA, 76 (68 let). Naj počiva v miru!
10. SEJA ŽPS
je bila 19. marca. Pregledali smo novi družinski zakonik. Se seznanili z novostmi, bili pozorni na pozitivne strani in tudi na skrite pasti, ki morejo ogroziti slovensko družino in družbo, če bo zakonik obveljal. – Veseli smo bili izpeljanih pobud prejšnje seje. Ostaja še neuresničen predlog srečanja mašnih bralcev. Temu bomo namenili čas po nedeljski maši po veliki noči.
SREČANJA STARŠEV
V sredo 28. marca ob 20:00 je srečanje staršev 6. razreda veroučencev.
VESELO IN ZAVZETO K ZAKRAMENTU SPRAVE
V soboto 31. marca ob 10:00 bodo v spremstvu staršev prvič doživeli Božji objem v tem zakramentu letošnji prvoobhajanci.
Od 18:30 je spovedovanje za vse. Pride tudi pater s Svete Gore.
CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA
Blagoslov oljk bo ob 10:00 pred domom sv. Štefana.
NAŠI RAJNI
17. marca smo se na pokopališču v Avčah poslovili od 73-letnega LEOPOLDA BUCIKA, XXX. divizije 30. 16. marca je odšel v Očetov dom v večnosti 85-letni IVAN VIŽIN, Med ogradami 14. – Gospod, sprejmi ju k sebi in potolaži domače!
ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Srečanje bo v ponedeljek, 26. marca bo ob 20:00.
SREČANJE PRENOVE V DUHU
bo v torek, 27. marca ob 18:45 (Mt 21, 1-17).
PRIPRAVA NA KRST
V sredo, 28. marca bo ob 20:00 drugo srečanje staršev v skupni pripravi na krst njihovih otrok.
ZAKONSKA SKUPINA
V četrtek, 29. marca bo ob 20:00 mesečno srečanje zakonske skupine v veroučni sobi v župnišču. Še vedno se lahko pridružite novi zakonski pari. Naredite nekaj koristnega za svoj zakon!
POSTNO SPOVEDOVANJE
Poleg celodnevnega spovedovanja v petek, 30. marca, bo priložnost za spoved tudi v soboto, 31. marca in v nedeljo, 1. aprila od 16:00 do 19:00.
OLJČNE VEJICE
V nedeljo bomo obhajali cvetno ali oljčno nedeljo. Vabim vas, da v tem tednu prinesete urejene oljčne vejice in jih date na razpolago tudi drugim.
PREDAVANJE NA MIRENSKEM GRADU
V četrtek, 29. marca ob 20:00 bo na Mirenskem Gradu br. Štefan Kožuh imel predavanje z naslovom: Pomanjkanje ali preobilje ljubezni.
POGOVOR O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH
Srečanje za predstavnike Župnijskih gospodarskih svetov bo danes v dvorani konkatedrale (stranski vhod) ob 19:00.
CELODNEVNO SPOVEDOVANJE
Ob radijskem misijonu na Radiu Ognjišče bodo v petek, 30. marca v Šempetru spovedovali: ob 9:00 g. Stanko Sivec, 10:00 g. Tone Gleščič, 11:00 g. Vojc Žakelj, 12:00 g. Ciril Cej, 13:00 g. Rafko Leskovec, 14:00 g. Ivan Albreht, 15:00 g. Slavko Hrast, 16:00 g. Janez Kržišnik, 17:00 g. Boris Kretič, na Mirenskem Gradu pa duhovniki lazaristi.
PRILOGA STR. 1
Srečanje je v torek, 27. marca, ob 16:00. Zaključek z mašo ob 19:00.
SPRAVNI DAN
Spravni dan je na Cvetni petek, 30. marca, tudi letos v okviru Radijskega misijona Radia Ognjišče s spravnim bogoslužjem ob 19:00.
CVETNA NEDELJA
Pred obema dopoldanskima mašama bo blagoslov oljk in za tem vhod v cerkev.
Doma izpeljemo obred »cvetna nedelja pri nas doma«. Darove za oljke bomo poslali na škofijo za potrebe revnih cerkva v Slovenski Istri.
NAŠI RAJNI
V Šempetru smo se v sredo, 14. marca poslovili od ALBINE SUSIČ (90), XXX. divizije 5 c in v četrtek, 15. marca od ALOJZIJE MARTELANC (100), Prešernova 7. Naj počivata v miru.
KROMBERK
VOGRSKO
MATERINSKI DAN
Danes med mašo sodelujejo otroci (tudi predšolski) in tudi obdarujejo vse mame. Iskrene čestitke ženam in materam!
SVETA KATARINA
Danes ob 15. uri krenemo izpred župnijske cerkve v Kromberku peš k ruševinam cerkve svete Katarine (pod Kekcem) in spotoma molimo križev pot. Pri sv. Katarini bo blagoslov nove obvestilne table. Lepo vabljeni!
PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši pridete na pripravo v petek, 30. marca ob 18. uri.
POSTNA SPOVED
Na Vogrskem bo prihodnjo nedeljo, 1. aprila, spovedoval g. Slavko, župnik iz Renč od 14. ure do 15:30. Izkoristimo lepo priliko doma, lahko pa gremo k spovedi tudi drugam, le da se srečamo z usmiljenim Odrešenikom.
POKOJNI
V torek, 20. marca, smo na Vogrskem pokopali DIMITRIJA FRATNIKA, 76 (68 let). Naj počiva v miru!
SOLKAN
10. SEJA ŽPS
je bila 19. marca. Pregledali smo novi družinski zakonik. Se seznanili z novostmi, bili pozorni na pozitivne strani in tudi na skrite pasti, ki morejo ogroziti slovensko družino in družbo, če bo zakonik obveljal. – Veseli smo bili izpeljanih pobud prejšnje seje. Ostaja še neuresničen predlog srečanja mašnih bralcev. Temu bomo namenili čas po nedeljski maši po veliki noči.
SREČANJA STARŠEV
V sredo 28. marca ob 20:00 je srečanje staršev 6. razreda veroučencev.
VESELO IN ZAVZETO K ZAKRAMENTU SPRAVE
V soboto 31. marca ob 10:00 bodo v spremstvu staršev prvič doživeli Božji objem v tem zakramentu letošnji prvoobhajanci.
Od 18:30 je spovedovanje za vse. Pride tudi pater s Svete Gore.
CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA
Blagoslov oljk bo ob 10:00 pred domom sv. Štefana.
NAŠI RAJNI
17. marca smo se na pokopališču v Avčah poslovili od 73-letnega LEOPOLDA BUCIKA, XXX. divizije 30. 16. marca je odšel v Očetov dom v večnosti 85-letni IVAN VIŽIN, Med ogradami 14. – Gospod, sprejmi ju k sebi in potolaži domače!
ŠEMPETER
ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Srečanje bo v ponedeljek, 26. marca bo ob 20:00.
SREČANJE PRENOVE V DUHU
bo v torek, 27. marca ob 18:45 (Mt 21, 1-17).
PRIPRAVA NA KRST
V sredo, 28. marca bo ob 20:00 drugo srečanje staršev v skupni pripravi na krst njihovih otrok.
ZAKONSKA SKUPINA
V četrtek, 29. marca bo ob 20:00 mesečno srečanje zakonske skupine v veroučni sobi v župnišču. Še vedno se lahko pridružite novi zakonski pari. Naredite nekaj koristnega za svoj zakon!
POSTNO SPOVEDOVANJE
Poleg celodnevnega spovedovanja v petek, 30. marca, bo priložnost za spoved tudi v soboto, 31. marca in v nedeljo, 1. aprila od 16:00 do 19:00.
OLJČNE VEJICE
V nedeljo bomo obhajali cvetno ali oljčno nedeljo. Vabim vas, da v tem tednu prinesete urejene oljčne vejice in jih date na razpolago tudi drugim.
SKUPNA OZNANILA
PREDAVANJE NA MIRENSKEM GRADU
V četrtek, 29. marca ob 20:00 bo na Mirenskem Gradu br. Štefan Kožuh imel predavanje z naslovom: Pomanjkanje ali preobilje ljubezni.
POGOVOR O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH
Srečanje za predstavnike Župnijskih gospodarskih svetov bo danes v dvorani konkatedrale (stranski vhod) ob 19:00.
CELODNEVNO SPOVEDOVANJE
Ob radijskem misijonu na Radiu Ognjišče bodo v petek, 30. marca v Šempetru spovedovali: ob 9:00 g. Stanko Sivec, 10:00 g. Tone Gleščič, 11:00 g. Vojc Žakelj, 12:00 g. Ciril Cej, 13:00 g. Rafko Leskovec, 14:00 g. Ivan Albreht, 15:00 g. Slavko Hrast, 16:00 g. Janez Kržišnik, 17:00 g. Boris Kretič, na Mirenskem Gradu pa duhovniki lazaristi.
PRILOGA STR. 1
PO OKROGLI MIZI O SPRAVI (2)
O DVEH NEOPRAVLJENIH NALOGAH: DOMA IN S SOSEDI!
Namen Okrogle mize seveda ni bil, da se dokončno razreši, večkrat prikrit razdor v slovenskem narodu, ki se (ne)zavedno vrti okrog predvojnega, medvojnega in povojnega nasilja dveh okupatorjev, za tem pa nasilja borcev-revolucionarjev in domače oblasti. Govorjenje, da smo bili glede komunistične revolucije v Sloveniji enotni, je laž, ki ne vodi k spravi.
Poglejmo na odnose s sosedi, Italijani.
Kdor živi ob meji, kristjan sploh, se ne more pretvarjati, da se – ne brez nas - tukaj srečujeta dva naroda, oba evropska, oplemenitena s kulturnim in duhovnim izročilom Ogleja, oba dokazano dobronamerna, ki si še vedno ne zaupata. Iz preprostega razloga, ne sme nas biti strah, da ga povemo. Imeli smo dovolj časa in priložnosti za spravo, pa nismo razumeli, ali nismo hoteli razumeti, da moramo potegniti iz molka načrt, kako čim prej prehoditi pot od medsebojnih glasnih in molčečih obtoževanj do sprave. Da pridemo do resnice s pripovedovanjem in priznanjem vsega, kar se je lepega in hudega dogajalo, vključno z zločini zoper identiteto drug drugega, zoper pravice drug drugega in kot molk ter opravičevanje lastnega početja, ki danes nikomur ni v čast.
SOSEDJE? BLIZU IN ŠE VEDNO DALEČ
Medsosedski posli se razvijajo. Toda ne gre za posle, nakupovanje, zabavo, za zadovoljevanje obojestranskih interesov, naših in sosednjih. Nekaj tega je vedno delovalo. Če ni šlo drugače, smo prikrili. Pri spravi gre za veliko več, kar ni odvisno od trenutnih osebnih ali političnih interesov, pač pa od prehojene poti, da se končno osvobodimo molka, potuhnjenosti, prikrivanja, laži. Da skupno prehodimo pot sprave, da bodo odnosi med narodoma pristni in zavarovani, ne s trenutno koristjo, pač pa s svobodo, spoštovanjem in resnico. In na kraju z odpuščanjem drug drugemu brez tehtanja, kdo je komu več odpustil.
ZA ZAČETEK
»Vsak narod potrebuje svoj ponos in hrani v svoji identiteti slavna dejanja svojih svetnikov, pesnikov, umetnikov, znanstvenikov in herojev. Prav tako pa noben narod ne more zanikati vloge, ki so jo v njegovi zgodovini imeli tudi kriminalci in krvniki. Ni mogoče enostavno zanikati in pozabiti temnih dejstev, samo zato, ker so boleča in neprijetna. Vsakdanjost nas uči, kako težko je doseči, da narodi priznajo in sprejmejo odgovornosti za zlo, ki so ga v določenih zgodovinskih okoliščinah povzročili. Obenem pa je vsakemu narodu izredno lahko in osvobajajoče prtiti krivdo drugim. S tem seveda nastajajo in se ohranjajo nesporazumi in konflikti.« (Gl. prof. Pavel Fonda, Sosedje, tako blizu in tako daleč, Združenje Concordia et Pax, Gorica 2005, str. 17)
Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
S CVETNO NEDELJO
bomo vstopili v veliki teden. Tednu, na katerega se pripravljamo, pravimo »veliki«, ker se v njem spominjamo največjih dogodkov v vsej zgodovini človeštva.
Zgodovinske knjige in učbeniki dogodkom velike tedna ne posvečajo izjemne pozornosti. Razlog je enostaven. Dogodki velikega tedna presegajo zgodovino. Zgodovina jih ne more razložiti.
Res so se dogajali na konkretnem kraju, v Jeruzalemu, toda njihov spomin, zlasti pa njihov pomen ni vezan na določen čas in kraj, marveč se obnavlja na poti vsakega človeka, ki živi z Bogom in si prizadeva za pot k Bogu.
Dogodki velikega tedna se vsako leto vračajo in obnavljajo v družinah in župnijah. Da potrdijo odrešenje.
Vsebina velika tedna je Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje in čas neposredno pred zadnjimi tremi dnevi, ki jim pravimo Sveto tridnevje.
Vstopiti v veliki teden pomeni, da se s svojim časom in dušo udeležujemo spominjanja in slavljenja dogodkov zadnjega tedna Jezusovega bivanja med nami.
CVETNA NEDELJA
»Procesija na cvetno nedeljo je odsev našega romanja z Jezusom k živemu Bogu«, je prisotno množico nagovoril lani papež Benedikt XVI.
»Človeška moč sama po sebi ne zadostuje, da bi se človek k Bogu dvignil sam. Jezus Kristus, ki ga je Bog poslal na zemljo, ljudje pa smo ga križali, je namreč vsakega človeka pripravljen prijeti pod roko in z njim poromati k Očetu...«
Na cvetno nedeljo je Jezus vstopil v Jeruzalem, da dopolni svojo nalogo, zaradi katere je prišel na svet. Množice so bile navdušene, čez nekaj dni ga bodo zavrgle.
PRVI DAN SV. TRIDNEVJA - VELIKI ČETRTEK
Ozadje tega dne, prvega v Svetem tridnevju, je v odgovoru na vprašanje: Kje danes srečam Jezusa?
Evangelij razloži:
- Kdor je v našem okolju v stiski, je ponavzočen trpeči Jezus Kristus.
- Kjer si ljudje prizadevajo za pravičnost in mir, tam je Jezus Kristus.
- Veliki četrtek seže še bolj daleč. Na svoj veliki četrtek nam je Jezus pri zadnji večerji zaupal v upravljanje z najsvetejšim znamenjem, sestavljenim iz dveh prvin, iz moke in zakramenta (onstran fizike, kemije itn.). Ostal je med nami v prijateljski bližini, da ga slavimo in prejemamo kot sveto obhajilo - Kruh življenja.
PRILOGA STR. 3
Ta teden se dogovorimo, komu bomo izročili ali poslali svoj solidarnostni postni dar poleg darov zbranih pri verouku in drugje.
Določimo kdaj in kje se bomo tesneje povezali z Jezusom Kristusom z velikonočno spovedjo.
V molitvenikih, v nekaterih župnijah je dosegljiv tudi na pripravljenih listih, poiščemo zapisan pripomoček priprave na spoved. Takih pripomočkov je veliko in so vsi dobri.
Na začetku se ustavimo, da uredimo svojo vest, premislimo, kdaj smo bili zadnjič pri spovedi in se usposobimo, da urejeno spregovorimo s seboj, z Bogom in spovednikom o stanju našega življenja v odnosu do Boga, sebe, drugih in okolja.
Tej stopnji sledi druga: presoja opustitev dobrega in podleganja grehu.
Nato se zbrano kesamo. Kesanje izpovemo potem tudi pri spovedi.
Naredimo dober sklep za prihodnost.
O vsem drugem se pogovorimo s spovednikom.
- Tata ali mama prižge peto svečo, ki ponazarja rano Jezusovega prebodenega srca.
- Po vmesnem odlomku evangelija, ki govori o Jezusovem trpljenju in kratki tišini
- Molimo očenaš in šest zdravamarij žalostnega dela rožnega venca, kakor doslej v postnem času…
- In sklenemo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO,« - »KER SI SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL.«
CVETNA (OLJČNA) NEDELJA
Na cvetno nedeljo se udeležimo blagoslova oljčnih vej, procesije in maše. Blagoslovljene vejice ponesemo na dom kot prvi velikonočni blagoslov.
Vejico, oz. vejice porazdelimo: eno priložimo ob postnemu križu, drugo zataknemo v vazo s pomladanskim cvetjem; ostale podarimo komu, ki je bolan ali ne more v cerkev ali pa v cerkev ne pride.
Pogovorimo se, kako bomo obhajali bližnje praznike, katerih obredov se bomo zanesljivo udeležili, zlasti v Svetem tridnevju: na veliki četrtek, veliki petek in na veliko soboto itn.
Da se kristjani ne bomo prilagajali pozunanjenemu praznovanju, ki seže kvečjemu do »jesti in piti« in iskanja priložnosti »kam bomo šli…«, nadaljujemo, ali začnemo, če še nismo, s postnim slavjem »pri nas doma«.
PRILOGA STR. 4
»Kultura zakonitosti in multireligijska družba« je tema srečanja, ki ga v Palermu pripravlja »Preddverje narodov«, telo Papeškega sveta za kulturo, ki se posveča dialogu med verujočimi in neverujočimi. Filozofi, teologi, pravniki, zgodovinarji in intelektualci bodo 29. in 30. marca razpravljali o organiziranem kriminalu, kot negativni podobi sodobne kulture.
Kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, je povedal, da tema srečanja odpira družbeno stvarnost, civilno in religiozno, ki se bori proti organiziranemu kriminalu. V Palermu so se zgodili največji mafijski zločini. Po drugi strani pa je Sicilija vedno bila, o tem govorijo njeni spomeniki, kraj srečevanja ljudi in je zaradi tega znamenje medverskega dialoga.
Spoštovanje zakonodaje je temeljni dejavnik družbe. Žal v javnem mnenju prevladuje mišljenje, da je v Palermu neuresničljiva. To seveda ni res, ker v povezavi z mafijo govorimo o kriminalu, kršenju zakonov in pravic, kar se dogaja po vsem svetu (danes sta še posebej dejavni japonska in kitajska mafija).
V Palermu obstaja tudi t.i. »antimafija«. Delujejo številne ustanove (verske, civilne), ki so v svoje programe vključile moralno in zavestno odločitev za boj proti organiziranemu kriminalu. »Dokler se ne oblikujejo nove generacije mladih, ki bodo spoštovale zakonodajo, o boljši civilizaciji ne moremo govoriti«.
V Palermu bodo poudarili prispevek katoliške Cerkve pri tem projektu, ob spominu na javni poziv Janeza Pavla II., ki je opozoril na zločine mafije, nemoralo, uničevanja družbe in zakonitosti.
V Španiji več kot milijon oseb trpi zaradi lakote, stanje je še slabše, ko gre za otroke. V soočenju s stisko je ustanova »Prinašalci miru« v svojih prostorih v Madridu odprla socialno kuhinjo za otroke iz revnih družin od 2. do 14. leta starosti. Več tisoč otrok ima zagotovljen obrok samo v šoli, sicer bi bili brez redne prehrane. Na novo odprto kuhinjo vodijo prostovoljci. V Španiji se stanje zaradi gospodarske krize slabša. Po podatkih Karitas je število oseb, ki obiščejo socialne kuhinje v porastu. V letu 2011 so razdelili več kot šest milijonov obrokov, kar je 5 % več, kot v letu 2010.
Baziliko Božjega groba v Jeruzalemu lahko obiščete tudi preko spleta na naslovu: www.holysepulchre.custodia.org . Na novi spletni strani kustodije Svete dežele bodo v živo prenašali obrede cvetne nedelje, svetega tridnevja in velikonočno praznično slavje. Poleg tega se lahko uporabniki podajo na virtualni ogled bazilike Božjega groba.
Gre za prvi tovrstni portal, ki je namenjen romarjem v Sveti deželi. V prihodnjih tednih pripravljajo podobne internetne strani tudi za druge pomembne romarske kraje, kot sta Kafarnaum in Getsemani.
Aleš Rupnik
Slavljenec in njegov šef
Starejši uslužbenec vpraša šefa: »Gospod šef, bi lahko jutri imel prosto? Z ženo praznujeva 50. obletnico poroke.«
»In vi mislite to potem ponavljati vsakih 50 let?«
PRILOGA STR. 2
PREDEN VSTOPIMO V VELIKI TEDEN
S CVETNO NEDELJO bomo vstopili v veliki teden. Tednu, na katerega se pripravljamo, pravimo »veliki«, ker se v njem spominjamo največjih dogodkov v vsej zgodovini človeštva.
Zgodovinske knjige in učbeniki dogodkom velike tedna ne posvečajo izjemne pozornosti. Razlog je enostaven. Dogodki velikega tedna presegajo zgodovino. Zgodovina jih ne more razložiti.
Res so se dogajali na konkretnem kraju, v Jeruzalemu, toda njihov spomin, zlasti pa njihov pomen ni vezan na določen čas in kraj, marveč se obnavlja na poti vsakega človeka, ki živi z Bogom in si prizadeva za pot k Bogu.
Dogodki velikega tedna se vsako leto vračajo in obnavljajo v družinah in župnijah. Da potrdijo odrešenje.
Vsebina velika tedna je Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje in čas neposredno pred zadnjimi tremi dnevi, ki jim pravimo Sveto tridnevje.
Vstopiti v veliki teden pomeni, da se s svojim časom in dušo udeležujemo spominjanja in slavljenja dogodkov zadnjega tedna Jezusovega bivanja med nami.
CVETNA NEDELJA
»Procesija na cvetno nedeljo je odsev našega romanja z Jezusom k živemu Bogu«, je prisotno množico nagovoril lani papež Benedikt XVI.
»Človeška moč sama po sebi ne zadostuje, da bi se človek k Bogu dvignil sam. Jezus Kristus, ki ga je Bog poslal na zemljo, ljudje pa smo ga križali, je namreč vsakega človeka pripravljen prijeti pod roko in z njim poromati k Očetu...«
Na cvetno nedeljo je Jezus vstopil v Jeruzalem, da dopolni svojo nalogo, zaradi katere je prišel na svet. Množice so bile navdušene, čez nekaj dni ga bodo zavrgle.
PRVI DAN SV. TRIDNEVJA - VELIKI ČETRTEK
Ozadje tega dne, prvega v Svetem tridnevju, je v odgovoru na vprašanje: Kje danes srečam Jezusa?
Evangelij razloži:
- Kdor je v našem okolju v stiski, je ponavzočen trpeči Jezus Kristus.
- Kjer si ljudje prizadevajo za pravičnost in mir, tam je Jezus Kristus.
- Veliki četrtek seže še bolj daleč. Na svoj veliki četrtek nam je Jezus pri zadnji večerji zaupal v upravljanje z najsvetejšim znamenjem, sestavljenim iz dveh prvin, iz moke in zakramenta (onstran fizike, kemije itn.). Ostal je med nami v prijateljski bližini, da ga slavimo in prejemamo kot sveto obhajilo - Kruh življenja.
PRILOGA STR. 3
POST PRI NAS DOMA
PETI TEDEN
Ta teden se dogovorimo, komu bomo izročili ali poslali svoj solidarnostni postni dar poleg darov zbranih pri verouku in drugje.Določimo kdaj in kje se bomo tesneje povezali z Jezusom Kristusom z velikonočno spovedjo.
V molitvenikih, v nekaterih župnijah je dosegljiv tudi na pripravljenih listih, poiščemo zapisan pripomoček priprave na spoved. Takih pripomočkov je veliko in so vsi dobri.
Na začetku se ustavimo, da uredimo svojo vest, premislimo, kdaj smo bili zadnjič pri spovedi in se usposobimo, da urejeno spregovorimo s seboj, z Bogom in spovednikom o stanju našega življenja v odnosu do Boga, sebe, drugih in okolja.
Tej stopnji sledi druga: presoja opustitev dobrega in podleganja grehu.
Nato se zbrano kesamo. Kesanje izpovemo potem tudi pri spovedi.
Naredimo dober sklep za prihodnost.
O vsem drugem se pogovorimo s spovednikom.
- Tata ali mama prižge peto svečo, ki ponazarja rano Jezusovega prebodenega srca.
- Po vmesnem odlomku evangelija, ki govori o Jezusovem trpljenju in kratki tišini
- Molimo očenaš in šest zdravamarij žalostnega dela rožnega venca, kakor doslej v postnem času…
- In sklenemo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO,« - »KER SI SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL.«
CVETNA (OLJČNA) NEDELJA
Na cvetno nedeljo se udeležimo blagoslova oljčnih vej, procesije in maše. Blagoslovljene vejice ponesemo na dom kot prvi velikonočni blagoslov. Vejico, oz. vejice porazdelimo: eno priložimo ob postnemu križu, drugo zataknemo v vazo s pomladanskim cvetjem; ostale podarimo komu, ki je bolan ali ne more v cerkev ali pa v cerkev ne pride.
Pogovorimo se, kako bomo obhajali bližnje praznike, katerih obredov se bomo zanesljivo udeležili, zlasti v Svetem tridnevju: na veliki četrtek, veliki petek in na veliko soboto itn.
Da se kristjani ne bomo prilagajali pozunanjenemu praznovanju, ki seže kvečjemu do »jesti in piti« in iskanja priložnosti »kam bomo šli…«, nadaljujemo, ali začnemo, če še nismo, s postnim slavjem »pri nas doma«.
PRILOGA STR. 4
PREDDVERJE NARODOV
»Kultura zakonitosti in multireligijska družba« je tema srečanja, ki ga v Palermu pripravlja »Preddverje narodov«, telo Papeškega sveta za kulturo, ki se posveča dialogu med verujočimi in neverujočimi. Filozofi, teologi, pravniki, zgodovinarji in intelektualci bodo 29. in 30. marca razpravljali o organiziranem kriminalu, kot negativni podobi sodobne kulture.
Kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, je povedal, da tema srečanja odpira družbeno stvarnost, civilno in religiozno, ki se bori proti organiziranemu kriminalu. V Palermu so se zgodili največji mafijski zločini. Po drugi strani pa je Sicilija vedno bila, o tem govorijo njeni spomeniki, kraj srečevanja ljudi in je zaradi tega znamenje medverskega dialoga.
Spoštovanje zakonodaje je temeljni dejavnik družbe. Žal v javnem mnenju prevladuje mišljenje, da je v Palermu neuresničljiva. To seveda ni res, ker v povezavi z mafijo govorimo o kriminalu, kršenju zakonov in pravic, kar se dogaja po vsem svetu (danes sta še posebej dejavni japonska in kitajska mafija).
V Palermu obstaja tudi t.i. »antimafija«. Delujejo številne ustanove (verske, civilne), ki so v svoje programe vključile moralno in zavestno odločitev za boj proti organiziranemu kriminalu. »Dokler se ne oblikujejo nove generacije mladih, ki bodo spoštovale zakonodajo, o boljši civilizaciji ne moremo govoriti«.
V Palermu bodo poudarili prispevek katoliške Cerkve pri tem projektu, ob spominu na javni poziv Janeza Pavla II., ki je opozoril na zločine mafije, nemoralo, uničevanja družbe in zakonitosti.
SOCIALNA KUHINJA ZA OTROKE
V Španiji več kot milijon oseb trpi zaradi lakote, stanje je še slabše, ko gre za otroke. V soočenju s stisko je ustanova »Prinašalci miru« v svojih prostorih v Madridu odprla socialno kuhinjo za otroke iz revnih družin od 2. do 14. leta starosti. Več tisoč otrok ima zagotovljen obrok samo v šoli, sicer bi bili brez redne prehrane. Na novo odprto kuhinjo vodijo prostovoljci. V Španiji se stanje zaradi gospodarske krize slabša. Po podatkih Karitas je število oseb, ki obiščejo socialne kuhinje v porastu. V letu 2011 so razdelili več kot šest milijonov obrokov, kar je 5 % več, kot v letu 2010.
BAZILIKA BOŽJEGA GROBA »ONLINE«
Baziliko Božjega groba v Jeruzalemu lahko obiščete tudi preko spleta na naslovu: www.holysepulchre.custodia.org . Na novi spletni strani kustodije Svete dežele bodo v živo prenašali obrede cvetne nedelje, svetega tridnevja in velikonočno praznično slavje. Poleg tega se lahko uporabniki podajo na virtualni ogled bazilike Božjega groba.
Gre za prvi tovrstni portal, ki je namenjen romarjem v Sveti deželi. V prihodnjih tednih pripravljajo podobne internetne strani tudi za druge pomembne romarske kraje, kot sta Kafarnaum in Getsemani.
Aleš Rupnik
Slavljenec in njegov šef
Starejši uslužbenec vpraša šefa: »Gospod šef, bi lahko jutri imel prosto? Z ženo praznujeva 50. obletnico poroke.«
»In vi mislite to potem ponavljati vsakih 50 let?«