PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

ODGOVORNI ZA TA ČAS

Zavzeto in odgovorno, čeprav malo tudi s strahom, smo zakorakali v novo šolsko in veroučno, torej tudi v novo pastoralno leto. Nekaj časa in potrpljenja bo še potrebno, da bodo stekle vse dejavnosti v samem šolskem in obšolskem prostoru obveznih in izbirnih ter izvenšolskih, športnih, umetniških in drugih dejavnosti. Tudi veroučne obveznosti terjajo veliko mero iznajdljivosti in modrosti tako s strani staršev, starih staršev, kot tudi katehetov in katehistinj, da bomo, vsaj kolikor se da, uskladili različne želje in pričakovanja.
Tudi kateheza postaja na našem Goriškem pastoralnem okrožju vedno bolj »medžupnijska«, saj si mnogi otroci (morda še bolj prezaposleni starši), zaradi majhnih razdalj med župnijami in zaradi mnogih obveznosti, izberejo verouk v sosednji, namesto v domači župniji. Do tukaj vse lepo in prav, saj smo duhovniki in katehistinje med seboj povezani in dogovorjeni, da radi sprejmemo takega veroučenca, da more uskladiti več obveznosti – skoraj istočasno. Le »domačih« sošolcev in prijateljev naj bi takšen ne zanemaril, za kar ima lepo priliko pri domači nedeljski maši ali tudi pri pripravi na zakramente.
Morda bi si vsi skupaj morali glede verske in moralne vzgoje izprašati vest, ali storimo vse, kar je v naši moči, da bi nove generacije otrok bile dovolj uvedene v življenje po veri in s tem tudi v vzpostavljanje pravih, vedno bolj zrelih in odgovornih odnosov ne le do soljudi, ampak tudi do Boga in območja svetega.
Verovati v Boga ne pomeni le vedeti in priznavati, da obstaja, da je naš stvarnik in odrešenik, ampak tudi in predvsem zaradi tega »védenja« oblikovati, vedno znova popravljati in usmerjati svoje življenje po Božjih zapovedih, nasvetih in zgledu neskončne Božje ljubezni, uresničene v Jezusu Kristusu. Torej je vera dejansko način življenja, polnost odnosa do sebe, do soljudi, do sveta in do Boga.
Vedno znova mi prihaja v spomin pogovor s starejšim duhovnikom, ki mi je, v svoji zrelosti in dolgoletnih izkušnjah življenja, izrekel naslednjo misel: »Vero bo prejel in ohranil novi rod v družinah ne s še tako obilnim verskim znanjem, niti ne le z vestnim izpolnjevanjem dolžnosti obiska svete maše, ampak predvsem z osebno in družinsko molitvijo, torej z osebnim odnosom do Boga.«
Naj nas Sveti Duh razsvetli, da bomo prav in z navdušenjem zastavili to delovno leto 2011 / 2012!


Cvetko Valič

KAPELA

VEROUK
Začetna veroučna srečanja za starše in veroučence so potekala pretekli teden, danes pa z mašo ob 10. uri prosimo Božjega blagoslova za novo veroučno in pastoralno leto. Srečanja v tem tednu bodo po rednem urniku. Tudi druge skupine v župniji so pričele oz. pričenjajo s svojim delom po urniku, kot je označeno. Vabljeni novi pevci, pevke in ministrantje - možnosti za sodelovanje je gotovo dovolj...
 
POČITNIŠKI TEDEN
so naši mladi župnijski sodelavci (ministrantje, pevke, animatorji,...) letos preživeli v prostorih župnije v Izoli. Hvala staršem za vso vašo pomoč in podporo, še posebej Brumatovim, ki so jih tudi v Izoli oskrbovali s kruhom, Kacinovim in vsem drugim. Hvala gospe Idi Baštjančič in njenim sodelavkam, ki so skrbele za kuhinjo. Teden ja animiral p. Tomaž, hvala pa tudi p. Krizostomu, ki je teden načrtoval in bil tudi z njimi. Bogu hvala!
 
FRANČIŠKOV SVETNI RED
ima svoja srečanja vsak tretji četrtek v mesecu. Predsednica našega bratstva je ga. Tina Ščuka, duhovni pomočnik pa p. David. Vabimo člane, prijatelje in vse, ki vas nagovarjata duhovnost in lik sv. Frančiška, da se nam pridružite. Prvo srečanje v novem pastoralnem letu bo v četrtek 15. septembra ob 17. uri. Vabljeni!
 

KRISTUS ODREŠENIK

URNIK MAŠ
Od ponedeljka, 12. septembra je med tednom maša tudi zjutraj ob 7:30.

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 12. septembra po večerni maši.

PRVOOBHAJANCI
Srečanja so ob petkih ob 18:00.

SREČANJA S STARŠI
S starši prvoobhajancev se srečamo v nedeljo, 18. septembra po maši ob 9:00.

NAŠI RAJNI
V soboto, 3. septembra smo se v Solkanu poslovili od Valentine Lorenzutti (86), Ledine 10. Domačim izrekamo iskreno sožalje.

KROMBERK

VOGRSKO

ZAHVALA OB SHODU
Iskrena hvala in Bog povrni stokratno vsem, ki ste se potrudili in pripravili lepo slovesnost ob shodu v Kromberku prejšnjo nedeljo ob prazniku župnijske zavetnice Marije Tolažnice in ob obletnici posvetitve cerkve. Naj bo Marija vaša tolažnica tu na zemlji in vso večnost v nebesih!

OTROCI (in starši)
Skupno smo s pogovori in načrtovanjem zastavili novo veroučno leto. Kdor je še pozabil prinesti spričevalo ali poravnati učbenike in druge obveznosti, naj to stori čimprej. Starši in otroci, obvestite se med seboj; še posebej obvestite zamudnike! »Šolsko mašo« v čast Svetemu Duhu bomo imeli 18. septembra.

PRIPRAVE NA VOGRSKEM
Sejo ŽPS in ŽGS smo skoraj v celoti posvetili pripravam na rožnovensko slovesnost 2. oktobra, ko bo ob 16. uri škof Metod Pirih daroval slovesno mašo s procesijo po vasi in z blagoslovom vseh obnovitvenih del na cerkvi in v zakristiji v zadnjem letu. Kolikor moremo se potrudimo, da bi dokončali vsaj še nekaj »odprtih« del in pripravili vse potrebno za to slovesnost! Že vnaprej hvala vsem dobrotnikom, tudi tistim, ki boste pomagali z darovi ali vsaj z molitvijo.

SOLKAN

PROŠNJA K SVETEMU DUHU
Na začetku veroučnega, šolskega in pastoralnega leta, prosimo Svetega Duha za potrebne navdihe, za njegovo spremstvo skoz vse leto in za učljivo srce v nas.

NA POTI S PRVOOBHAJANCI
Tri nedelje se z njimi poglabljamo v skrivnost svete maše. Na srečanju to nedeljo odkrivamo, kaj se dogaja v pripravi darov in spremenjenju. Konkretno: k maši ne smemo priti praznih rok, da bi Bogu mogli darovati svoje življenj e, delo in trpljenje.

VEROUK
Pohvala večini veroučencev, ki so veselo in zavzeto prišli k prvi veroučni uri. Ostali, upamo, da tudi birmanci letošnjega leta, se jim bodo gotovo pridružili v tem tednu. Posebna dobrodošlica skupinici otrok in staršev Jezusove male šole!

ŠEMPETER

KATEHETSKA NEDELJA
V nedeljo, 11. septembra bomo obhajali katehetsko nedeljo. Pri maši ob 10:00 bo pel mladinski pevski zbor. Predstavljeni bodo bodoči prvoobhajanci, ki bodo pri maši tudi aktivno sodelovali. Poseben blagoslov bodo prejele tudi katehistinje.
 
VERA IN LUČ

V nedeljo, 11. septembra bo ob 15:00 srečanje skupine Vera in luč.
 
SREČANJA

V ponedeljek, 12. septembra bo ob 16:00 srečanje staršev in otrok 2. razreda. V torek, 13. septembra bo ob 17:00 srečanje staršev in otrok 4. razreda.
 
PRENOVA V DUHU

V torek, 13. septembra bo ob 19:30 srečanje Prenove v Duhu.
 
PRIPRAVA NA KRST

V torek, 13. septembra se bo v Vrtojbi ob 20:00 začela skupna priprava na krst za starše, ki želijo krstiti svoje otroke.
 
DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA

Uvodno srečanje Delavnic molitve in življenja bo v sredo, 14. septembra ob 19:45 (oz. po maši, ki bo ob 19:00). Iskreno vabim vse, ki bi radi odkrili oz. poglobili molitev v svojem življenju.
 
SREČANJE DEKANIJSKIH DUHOVNIKOV

V sredo, 14. septembra bo ob 9:00 somaševanje dekanijskih duhovnikov s škofom dr. Jurijem Bizjakom. Po maši bomo imeli srečanje ob začetku pastoralnega leta.
 
BINKOŠTNA DVORANA

V nedeljo, 11. septembra bo ob 16:00 molitveno srečanje Binkoštne dvorane.

SKUPNA OZNANILA

KATEHUMENI
Z obredom sprejema v katehumenat  je 10. septembra  sedem naših bratov in sester z Goriške prejelo ime »katehumen«. Do prve postne nedelje se bodo v katehezah poglabljali v glavne vsebine krščanske vere in življenja. Spremljamo jih z zgledom in molitvijo. Prav tako tiste, ki se bodo v teh mesecih odločali, da odgovorijo na Jezusovo vabilo in bodo stopili na to pot 26. 2. 2012.

KONCERT NA SVETI GORI
Danes ob 17:00, lepo povabljeni v baziliko na Sveti Gori, kjer bo oktet Vrtnica izvedel koncert sakralne glasbe.

STIČNA MLADIH
17. septembra 2011 vabi mlade, da se udeležijo letošnjega že 30. srečanja z geslom: »Ne bi me iskal, če me ne bi že našel«. Odhod iz Nove Gorice (pred cerkvijo Kristusa Odrešenika) ob 7:00. Prijave po 12,00 € sprejema domači župnik.

ORGLARSKA ŠOLA
Orglarska šola je v novem šolskem letu že začela z delom in vabi k vpisu nove slušatelje. Vpis in informacije: Matej Petejan 031 327 889.

 

PRILOGA STR. 1

KDO PA SO TI FANTJE IN DEKLETA?

PO SVETOVNEM SREČANJU MLADIH V MADRIDU AVGUSTA 2011

KAKOR VSA SREČANJA MLADIH S PAPEŽEM PO LETU 1985
ima tudi letošnje svoje posebnosti. Precej poznavalcev več kot 25 letnega dogajanja okrog Svetovnega dneva mladih s papežem (SDM) soglaša, da se je zbrala 16. avgusta 2011 v Madridu pri uvodni maši na osrednjem madridskem trgu Plaza de Cibeles že tretja generacija mladih.
Generacije mladih, v začetku okrog blaženega Janeza Pavla II., nato okrog Benedikta XVI., bi mogli razvrstiti v tri skupine.
Vsaka se sooča na svoj način s svojim duhovnim svetom, z Bogom in novimi izzivi.

KO JE JANEZ PAVEL II. PRVIČ URESNIČIL PREROŠKO SLUTNJO,
naj se sreča z mladimi z vseh petih kontinentov, je dobil okrog sebe mlade, očarane od pridobitev iz leta 1968, iz leta kulturne revolucije, se pravi mlade očarane nad iskanjem poti iz vsakršnega zatiranja in nabrušene zoper avtoriteto, ki pa so obenem hoteli graditi nov svet, nasproten liberalizmu in kapitalizmu 19. stoletja.
Vzhodna Evropa, komunistična in socialistična, naj bi bila tedaj vzorec vreden sledenja… Papež je takrat zbral dovolj poguma in razlogov, da je prvi genereaciji na SDM spregovoril brez ovinkov, da v svetu brez Kristusa ne moremo graditi svobodnega in sproščenega sveta.
In resnično: zlagani komunistični vzhodni raj se je prav kmalu sesul...

PO ZAČETKU PROCESA ZDRUŽEVANJA EVROPE
je nastopila druga generacija SDM. Papež Janez Pavel je mladim odpiral oči, da za sodobnega človeka ni dovolj, da je politično svoboden. Govoril je o dveh krilih evropskih pljuč, zahodnem in vzhodnem… Toda za trajno in pristno svobodo mora biti človek osvobojen predvsem in najprej zla, greha.
Od tedaj, od Czestochowe 1991, je blaženi papež Karol Wojtila vedno znova in z večjo vnemo ponavljal, kako je nujno živeti za resnico in za svobodo, iz svobode za resnico.

TRETJA GENERACIJA
Tretja generacija se je začela dogajati že ob SDM v Sydneyu in Koelnu, v vsej polnosti pa se je predstavila letos v Madridu, ko je padel še en zid, tretji. Po letu 1968 je padel zid okosteneilih instutucij in avtoritet, pred dvajstimi leti Berlinski zid, ob tretji generaciji SDM je  padel še tretji zid, ali tretja meja: med stvarnim (realnim) in virtualnim.
Papež je imel v Madridu ob sebi digitalizirano generacijo, sposobno, da se giblje in vzpostavlja odnose v realnem in digitaliziranem (virtualnem) svetu.
Napredno generacijo in pozitivno!
Toda tudi ta je izpostavljena tveganjem kakor prejšnji dve.
Benedikt XVI. je že med pripravo srečanja povedal, da je za to generacijo ključno vprašanje, na kaj in na koga naj se opre v času, ki je tako negotov in je v njem postalo vse relativno, začasno in krhko.
Ko se mladi razporejajo med silno odprtostjo in, žal! depresivno zatrtostjo.

Gašper Rudolf

Vir: Avvenire med SDM 2011

PRILOGA – STR. 2

PREMISLEK O MODERNOSTI (1)

MALCE NEVEDNI IN PRECEJ NESTRPNI
Kadar kristjani mislimo, rečemo ali pišemo, da smo popolnoma gotovi glede verskih stališč Jezusa Kristusa, moralnih ravnanj po evangeliju, pa tudi glede odnosa do Boga, smo v današnjem okolju, pri mnogih sodobnikih, napačno razumljeni, ne da bi to hoteli. Kar nekaj ljudi, ki nas opazujejo in poslušajo, pa ne hodijo v cerkev in si mnogi ne postavljajo trdnih in dolgoročnih ciljev na področju vzgoje, sumijo, da smo v bistvu morda znosni kot sosedje in sodelavci, drugače pa nevedni in precej nestrpni in zadrti. Današnji čas je namreč čas, ki mu pravi, ne samo Benedikt XVI.! čas relativizma, vseenosti, negotovosti in brez zanesljivih resnic.

GOTOVOST VZBUJA PRI MNOGIH SODOBNIKIH STRAH
Vedno bolj smo nabiti z informacijami, strokovnimi znanji, z nepopustljivimi prepričanji jaz imam prav, jaz pa tako pravim in seveda z vedno večjo ošabnostjo. Pri nekaterih skupinah gre za kar skupinsko ošabnost.
Gotovost je »trikrat prekleta«, prvič ker ne ustreza času, ki je sam po sebi vedno bolj negotov; je nevarna, ker so izšli vsi dosedanji totalitarizmi, komunizem, fašizem in nacizem iz prepričanj in trditev, ki so si njihovi razširjevalci domišljali, da so dokončne in najvišje gotovosti ter tretjič: gotovost zatira človeka. Ljudje, ki so gotovi samih sebe in svojih prepričanj, postanejo večkrat brezčutni. Njihovo srce okameni.

JE PA NEKA GOTOVOST,
ki je ne more nihče zanikati in prihaja iz izskustva našega bivanja. Človekove eksistence! Bivanje je dovolj zanesljiva podlaga, da napredujemo. Potovanje in razvoj v prihodnost dušijo naši dvomi, ne pa gotovost.
Seveda okušamo vsi ljudje tega časa negotovost, toda z negotovostjo ne moremo napredovati v prihodnost.

GOTOVOST JE TISTO, KAR NAS SPRAVI V GIBANJE,
naslanja pa se ne ne na nekakšen notranji čut ali na samodopovedovanje, da je v nekaj treba verjeti in da nekaj mora biti gotovo, pač pa sloni na dejstvu, ki je vsakemu na očeh in o čemer pravi sv. Pavel: »Ničesar namreč ne moremo storiti proti resnici; delamo lahko le za resnico« (2 Kor 13,8).
Moderno pomeni novo, sodobno. Modernost je pretrgala stik z izročili iz prejšnjih časov. Modernost je s tem poenostavljena na modnost. Moda pa je vedno zunaj mode, saj se nenehno spreminja in je že zaradi tega vsakič zastarela.

MODERNOST IN KRŠČANSTVO
Še nekaj je čudno. Modernost in njen pogled na človeka ter njegovo prihodnost izhaja prav gotovo iz krščanstva. Modernost izbere nekatera krščanska dejstva in jih loči od Boga.
Občutek za preteklost, čut za skupnost, teženje po odrešenju in svobodi, ki jih je oznanjal komunizem, so zrasli na krščanski njivi, toda človek si je začel domišljati, da lahko sam doseže te cilje, s svojim delom.

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

ITALIJANSKI NARODNI EVHARISTIČNI KONGRES – ANCONA 2011

PASTORALNI NAČRT
Italijanska škofovska konferenca je v desetletni pastoralni načrt vključila nekatere pomembnejše dogodke, tudi Narodni evharistični kongres, dvakrat v desetih letih (Bari 2005, Ancona 2011). Pobuda izhaja iz evharističnega kongresa v Bologni (1997), ki je pustil pomembno sled na cerkveni ter družbeno – socialni ravni. V Italiji narodne evharistične kongrese organizirajo že od leta 1891 (Neapelj).

PRIPRAVA
Za letošnji kongres so v prvem letu (2009) izpeljali priprave na ravni škofije in po župnijah, v letu 2010 so pripravljene programe izvedli po vseh italijanskih škofijah, v civilni in cerkveni sferi. V zaključni del v pastoralnem letu 2010 – 2011 je bilo vključenih vseh 226 škofij in 25.000 župnij na vseh področjih pastoralnega delovanja (bolnišnice, zapori, univerze, šole, združenja, laična združenja, gibanja, svet prostovoljstva, upravne enote, policija, vojska…).

TEMA IN DOGAJANJE
»Gospod, h komu naj gremo? Evharistija za vsakdanje življenje«, je tema evharističnega kongresa v Anconi od 3. do 11. septembra 2011. Kongresno dogajanje so začeli z bogoslužjem v katedrali sv. Ciriaca in v mestnem gledališču, kjer je uvodno predavanje imel prof. Andrea Riccardi, ustanovitelj skupnosti sv. Egidija. V kongresni prostor za mlade (Mesto mladih) so v večernih urah prinesli križ Svetovnega dneva mladih, ob katerem so se zbirali k molitvi in katehezi. Teden so zaznamovali trenutki duhovnosti, molitve in praznovanja, pogovori, razmisleki na okroglih mizah in pričevanja, razstave, umetniško – kulturni dogodki… Kongres bodo zaključili z mašo, ki jo bo daroval papež Benedikt XVI.

KULTURNA DISTANCA
Projekt je namenjen obrobnim. Gre za svet, ki ne čuti s krščansko skupnostjo, velikokrat v živi življenje brez smisla in vsebine. Življenje v kulturnem in religioznem pluralizmu še bolj izpostavlja to vprašanje. Iz tega dejstva morajo izhajati tudi pastoralni poudarki v katehezi, bogoslužju, duhovnosti in kulturi, ker se le tako vračamo k izvirom. Ancona se sooča z očitno »kulturno distanco« v Italiji med krščansko navzočnostjo in vsakdanjim življenjem ljudi (na čustveni ravni,  vzgojnem področju, v svetu dela in praznovanja, pripadnostjo…, kot so glavna področja poimenovali na shodu v Veroni leta 2006). Ne gre za nasprotovanje, ampak za priložnost, možnost, izbiro, kako brati znamenja časa in na izzive odgovoriti.

KAKO NAPREJ
Gre za projekt, kako krščansko govorico prenesti v način življenja današnjega človeka, ki vključuje osnovna družbena in kulturna vprašanja vsakega kristjana ter se prav z znamenji in držami sooča in srečuje z izzivi sodobne družbe in javnega življenja.

Aleš Rupnik

PRILOGA – STR. 4

DESETA OBLETNICA »11. SEPTEMBRA«

V New Yorku se pripravljajo na deseto obletnico terorističnih napadov 11. septembra 2001. Spominsko slovesnost bodo, kot vsako leto pripravili na spominskem obeležju »Ground zero«. Na mestu, kjer sta stala stolpa Svetovnega trgovinskega centra, bodo zgradili »Stolpnico svobode«, v spomin na žrtve napada. S 541,32 metri višine bo stolpnica najvišja stavba v ZDA. Načrtujejo, da bo zgrajena leta 2013. Na letošnji obletnici se bodo ob predsedniku Obami zbrali sorodniki žrtev terorističnega napada.
Že tri leta traja spor glede obnove grške pravoslavne cerkve sv. Nikolaja, ki je bila ob napadu porušena. Mesto New York je takrat obljubilo 20 milijonov dolarjev podpore za novo cerkev, vendar sredstva niso bila nakazana. V tem času je župan Bloomberg odobril gradnjo islamskega centra in džamije v neposredni bližini nekdanjega WTC – ja. Pri tem mu je podporo dal tudi predsednik Obama. V sklopu islamskega centra v neposredni bližini porušenih stolpnic so predvideni tudi prostori za športne dvorane, otroški vrtec in gledališče. Center bi bil odprt vsem obiskovalcem in bi simboliziral odprtost in sožitje. Zakaj potem ni posluha in sredstev za obnovo grške pravoslavne cerkve sv. Nikolaja?

NA NIZOZEMSKEM ŠTEVILO EVTANAZIJ V PORASTU

V letu 2010 so na Nizozemskem evtanazirali 3.136 oseb, kar je 19% več, kot v prejšnjem letu. Razlogi niso preverjeni. V večini primerov so zdravniki ravnali po predpisih, oziroma po odobritvi Komisije. V devetih primerih pa so ravnanje prijavili pravosodnim organom.
Po podatkih se je povečalo število tistih, ki so za evtanazijo zaprosili sami, na začetku demence. Število je iz 9% v letu 2009 naraslo na 25% v letu 2010. Prav tako se seznam medicinsko kvalificiranih bolezni za odobritev evtanazije širi. Evtanazije ne odobrijo le v primerih obolelosti za življenjsko nevarnimi boleznimi, kot je rak, ampak tudi ob običajnih starostnih težavah.

VOLITVE V ŠVICI

»Prednostno je potrebno poiskati rešitve na področjih socialne in migracijske politike ter v vprašanjih sodelovanja in razvoja«, so glavne točke apela, ki ga je Švicarska Karitas naslovila na Parlament in Federalni svet, ob volitvah 23. oktobra. V izjavi izpostavljajo pomembne izzive, med katerimi je na prvem mestu zmanjšanje revščine v bogati državi, kot je Švica. Politika ne bi smela dopustiti, da do pojavov revščine sploh lahko pride. Drugi izziv je problem migracij, še posebej, ko gre za širjenje ksenofobije in omejevanja pravice do azila. Tudi v Švici se srečujejo z vprašanjem, kako zmanjšati razlike med severom in jugom države.

Aleš Rupnik


Dober konec  
Janko vpraša Mihca: »Kako je bilo pred doma, ko si junija odnesel v spričevalu toliko nezadostnih?«
»Čisto dobro se je izteklo. Mama in oče sta se začela prepirati, po kom sem se vrgel, in takoj pozabila name...«