Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
4. postna nedelja
18. 3. 2012 // Leto XII // Št. 29
DRUŽINA
V zadnjih letih je do vrelišča razprtij in razklanosti med našim narodom privedel predlog in izglasovanje novega Družinskega zakonika (Dz). Sedaj smo tik pred referendunskim odločanjem o tem ali naj ta zakonik obvelja ali pa ga zavrnemo in nato iščemo drugačnih rešitev urejanja problematike življenja družine in odnosov v njej.
Mnogi se sprašujejo za kaj pravzaprav gre in zakaj se je Cerkev opredelila (negativno) do novega Dz.
V sociologiji družine je doslej prevladovala opredelitev družine kot skupnosti staršev in otrok. Družina je osnovna celica družbe, je družbena skupina, »za katero je značilno skupno bivanje, ekonomsko sodelovanje in reprodukcija. Vključuje odrasle obeh spolov … in enega ali več otrok, lastnih ali posvojenih, ki živijo skupaj.«
Slovenska ustava v 53. členu ščiti pravice očeta in matere, ki sta kot družina primarno naravno okolje za vzgojo otrok.
Dosedanji Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 2. členu opredeli družino kot "življenjsko skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo".
Novi Dz marsikatera vprašanja družinskega življenja dobro rešuje, istočasno pa uvaja drugačno definicijo družine, kjer nista več v središču mož in žena kot oče in mati z otroki, ampak tudi vse druge skupnosti otrok z raznimi odraslimi osebami.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, glavne verske skupnosti v Sloveniji in Komisija pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci že od začetka oblikovanja Dz opozarjajo, da predlagana redefinicija družine ter relativizacija materinstva in očetovstva ne sodita v zakonik. Opozarjajo, da je potrebno o tako pomembni vrednoti, kot je družina, najti čim širše strokovno in družbeno soglasje, ki pa ni bilo doseženo. Zato podpirajo referendum, kjer naj takšen Dz zavrnejo državljani, ki tako soodločajo o tem, kako naj bo vrednota družine urejena v naši zakonodaji.
Vedno manj mladih se odloča za zakonsko in družinsko življenje. To je tudi posledica razvrednotenja zakonske zveze in družine. Odsotnost vzgoje za zakon, pravna izenačitev zakonske in izvenzakonske skupnosti, večje ekonomske in praktične ugodnosti domnevno enostarševskih družin (nižji prispevki in prednost pri sprejemu v vrtec, višji otroški dodatki, prednost pri dodeljevanju socialnih stanovanj…), in promoviranje drugih oblik skupnega življenja povzročajo, da se mladi težje odločajo za sklenitev zakona.
Kar je v skladu s človekovo naravo, je koristno tako za posameznika kot tudi za skupnost. Zato je zakonska zveza »enega moškega in ene ženske« naravna in Božja dobrina, ki mora biti tako na zasebni kot tudi na družbeni ravni ustrezno ohranjena in promovirana.
Cvetko Valič
KAPELA
TEDEN DRUŽINE
Jutri, v ponedeljek, je praznik sv. Jožefa. Maše v naši cerkvi bodo ob 7., 10. in 19. uri. Na ta praznik pričnemo tudi teden družine, ki ga bomo zaključili prihodnjo nedeljo, na praznik Gospodovega oznanjenja. Liturgično bomo ta praznik sicer praznovali že v soboto (urnik maš bo delavniški), zunanja slovesnost našega župnijskega praznika pa bo na belo nedeljo.
Pri deseti maši prihodnjo nedeljo bodo svoje starše veroučenci počastili s kratkim programom.
ZAKONSKI JUBILEJI
Ob našem župnijskem prazniku na belo nedeljo bomo praznovali zakonske jubileje. Tisti, ki obhajate okroglo obletnico poroke in želite praznovati skupaj v župniji, se oglasite v župnijski pisarni.
OČISTIMO KOSTANJEVICO
Vabimo Vas, da se zberemo v soboto, 24. marca ob 9. uri dopoldne na Kostanjevici in se s čiščenjem okolice cerkve in samostana ter pobočij hriba pridružimo akciji Očistimo Slovenijo! oz. Očistimo svet!. Vabljeni!
KRIŽEV POT NA KOSTANJEVICO
Ker letos ne bo skupnega križevega pota obeh Goric, bomo 30. marca pripravili župnijski križev pot po Poti na Kapelo. Ob 18:30 se bomo zbrali ob vznožju Kostanjevice na italijanski strani in se v molitvi, premišljevanju in pesmi pridružili Jezusu na poti na Kalvarijo.
ZAHVALA ŽUPNIJSKE KARITAS
V okviru letošnje postne akcije smo zbrali 2.062,53 €. Vsem, ki ste se velikodušno odzvali na naše povabilo, se lepo zahvaljujemo. Vaše darove bomo odgovorno porabili. Bog povrni!
NAŠI RAJNI
14. marca smo se na pokopališču Stara Gora poslovili od pokojnega JOŽEFA PODGORNIKA (81) iz Nove Gorice.
15. marca pa smo prav tako v Stari Gori poslovili od pokojne MARIJE BAJT iz Nove Gorice.
Naj počivata v miru!
KRISTUS ODREŠENIK
KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je vsak petek ob 18:30. Sodelujejo birmanske skupine.
STARŠI 4. IN 5. RAZREDA
S starši otrok 4. in 5. razreda bo četrto, zadnje srečanje danes po maši ob 9:00 s ponovitvijo v torek, 20. marca po večerni maši.
UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Srečanje je v sredo, 21. marca ob 17:00.
PRVOOBHAJANCI
Starši se za pogovor z župnikom dogovorite v tem ali prihodnjem tednu.
PRAZNIK STARŠEV
V tednu družine se hvaležni spominjamo naših staršev.
ČIŠČENJE PROSTOROV
Hvala vsem, ki ste se prejšnjo soboto udeležili čiščenja prostorov in okolice.
V veži je pripravljen plakat, na katerega se lahko vpišete vsi, ki ste pripravljeni nekaj svojega časa darovati za čiščenje cerkve in skupnih prostorov.
NAŠI RAJNI
V petek, 9. marca smo se v Stari Gori poslovili od PAULINE MARCOLA (97), Cankarjeva 24. Pokopana je na mestnem pokopališču v Gorici. Naj počiva v miru.
KROMBERK
VOGRSKO
POKOJNI
V torek, 13. marca, smo v Lokah pospremili k zadnjemu počitku LUDVIKA KOMELA, Loke 20 (82 let). Gospod naj mu povrne vse dobro z večnimi darovi! Domačim iskrena hvala, ker so za župnijo izročili darove vernikov ob pogrebu (64,60 €).
POSTNA SPOVED
V petek, 23. marca, bo v Kromberku spovedoval od 17. ure do maše pater iz Križa. Izkoristimo lepo priliko in po iskreni in dobri spovedi zopet vzpostavimo duhovne vezi z Bogom in bližnjimi.
MATERINSKI DAN
Prihodnjo nedeljo bodo med mašo sodelovali otroci (tudi predšolski) in ob koncu obdarovali vse mame.
SVETA KATARINA
Podobno kot lani bomo na prihodnjo, tiho nedeljo, 25. marca ob 15. uri krenili izpred župnijske cerkve v Kromberku peš k ruševinam cerkve svete Katarine (pod Kekcem) in spotoma molili križev pot. Lepo vabljeni!
SOLKAN
PRAZNIK SV. JOŽEFA
V ponedeljek 19. marca sta sv. maši ob 10:00 in 18:00.
10. SEJA ŽPS
Bo v ponedeljek 19. marca ob 19:00.
STARŠI VEROUČENCEV
V torek 20. marca starši 4. razreda, v sredo 21. marca starši 2. razreda, v četrtek 22. marca starši 5. razreda – ob 19:00. Tudi to je lahko dobro izkoriščena postna vaja.
NAŠI PRIHRANKI V LETOŠNJEM POSTU
V prvih dneh postnega časa smo za Anin sklad – za družine z več otroki zbrali 242 €. Bog povrni!
V naslednjih tednih svoje prihranke namenimo, kot prejšnja leta, za dva posvojenca iz banjaluške škofije. Svoj dar oddamo v cerkvi v nabiralnik, otroci pa pri verouku. Tudi tako živimo »pravičnost v ljubezni«.
V TEDNU DRUŽINE
S pomočjo priloge »Pri nas doma« in z zavzetim prizadevanjem za poglobljene odnose v družini prispevamo, da družina v Sloveniji blesti v najlepši luči. In s svojim prispevkom na referendumu (»proti«) omogočimo, da tudi v prihodnosti ne bo zmanjkalo te luči.
DAR STARŠEM
Veroučenci bodo v nedeljo 25. marca po maši ob 10:00 podarili staršem lep program.
PREHOD NA POLETNI ČAS
S 25. marcem bo večerna maša ob 19:00.
NAŠI RAJNI
9. marca je s telesno smrtjo odšel v Očetov dom 87-letni OTOKAR (OTON) MAKUC, Trg J. Srebrniča 3, 12. marca pa 96-letna JULIJANA (JULICA) ŠIROK, ROJ. VUGA, Šolska 35. Gospod, daj jima večni pokoj in sorodnikom potrebno tolažbo!
ŠEMPETER
OBISK BOLNIKOV
V času pred veliko nočjo bom obiskoval ostarele in bolne župljane. Obiskal bom vse, ki že do sedaj prejemajo zakramente na domu. Če še kdo želi duhovnikov obisk, naj mi sporoči.
SREČANJE BIBLIČNE SKUPINE
bo v ponedeljek, 19. marca ob 20:00. Obravnavali bomo drugi del Jezusovega povišanja (Jn 19,16b-20.29).
PRIPRAVA NA KRST V ŠEMPETRU
V sredo, 21. marca bomo ob 20:00 začeli skupno pripravo na krst. Še prej se z domačim župnikom dogovorite za prvi pogovor.
SKUPNA OZNANILA
TEDEN DRUŽINE
Po sklepu Slovenske škofovske konference obhajamo v Cerkvi na Slovenskem od 19. do 25. marca teden družine. Letos ga zaradi referenduma o družinskem zakoniku še posebej zaznamujmo z molitvijo za družine.
UVAJANJE ODRASLIH V KRŠČANSTVO
Sveti Duh je pritegnil lepo novo skupino z Goriškega, ki se srečuje v konkatedrali v Novi Gorici ob nedeljah ob 17:00. Do velike noči je skupina odprta še za nove člane. Iskalci lepo vabljeni!
PREDAVANJE NA MIRENSKEM GRADU
V četrtek, 22. marca ob 20:00 bo na Mirenskem Gradu spregovorila s. Rebeka Kenda o vzgoji za ljubezen v pravičnosti.
4. POSTNI VEČER V GRGARJU
V soboto, 24. marca bo v dvorani Kulturnega doma ob 19:00 četrti postni večer. Uvodno predavanje bo imela s. mag. Mateja Kraševec o pomenu osamljenosti in trpljenju. Nato bo dobrodelna predstava »Sem mislil, da sem sam« v izvedbi gledališke skupin Antonov oder iz župnije Ljubljana Vič. Zbrana sredstva na predstavi bodo namenjena za Družinski center Sveta Gora.
KRIŽEV POT NA SVETO GORO
Vsako nedeljo ob 14:30. Na 4. postno nedeljo, 18. marca v povezavi z romanjem družin Goriškega pastoralnega območja in mašo za družine ob 16:00, ki jo bo daroval škof msgr. Metod Pirih.
POGOVOR O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH
Srečanje za predstavnike Župnijskih gospodarskih svetov bo v nedeljo, 25. marca v dvorani konkatedrale (stranski vhod) ob 19:00.
PRILOGA STR. 1
PO OKROGLI MIZI O SPRAVI (1)
V ČETRTEK 8. MARCA
smo se zbrali v kakovostnem številu v kletni dvorani konkatedrale ob okrogli mizi Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost.
Srečanje se je odvilo v tehnični organizaciji radia Ognjišče, vsebinsko pa Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, založbe Družina in Radia Ognjišče z delovnim naslovom Odpustiti, da bi živeli.
Hvaležni smo povezovalcu g. Alenu Salihoviću z Radia Ognjišče kakor šestim sodelujočim za njihove prispevke pa tudi za tehtna vprašanja navzočih. Vsak ni mogel priti do besede zaradi časa, ki ga je bilo potrebno omejiti. Mnogi so izrazili hvaležnost, da se vprašanje sprave in odpuščanja vzdržuje pri življenju, da torej ne zamre v pozabo, da bi vedno znova udarjalo po nas kot nevidna in zahrbtna bolezen; v še večji razdiralnosti pa po naših zanamcih, ki ne bodo morda niti vedeli več od kod tolikšno nezaupanje, prikrite bolečine in zakaj take napetosti, nedorečenosti in zamolčanih zadev v državi in odnosih med ljudmi.
Križi označujejo kraje doslej odkritih grobišč na Primorskem oz. v Koprski škofiji
ČE RAZMIŠLJANJE O SPRAVI NADALJUJEMO,
ko je v nas še sveže spravno ozračje okrogle mize, se ponuja vprašanje kako naprej, kako nadaljevati. Ne gre za nadaljevanje zaradi tega, ker je bila novogoriška okrogla miza nedokončana pač pa za to, da ohranimo v (za)vesti spravo in odpuščanje kot živo in neodložljivo nalogo naše in naslednje generacije.
Naj si namreč priznamo ali ne, gre pri narodni spravi in spravi nasploh za predpogoj medsebojnega zaupanja znotraj naroda, za spoznavanje in priznavanje dejstev, skratka za to, da se osvobodimo bremen preteklosti, v katera se hote in nehote zapletamo, ko kdo ne doume, zakaj je na Slovenskem tak problem s človeškim, pietetnim, krščanskim pokopom tisočev in tisočev, večinoma skrivaj pomorjenih pred okroglo 70 leti. Ko govorimo o narodni spravi in odpuščanju, mislimo na stotine grobišč na naši zemlji, v katerih čakajo na tuzemsko identiteto in dostojen pokop dojenčki in otroci, dekleta in fantje, matere in možje, stari in mladi.
Po 70 in več letih si narodne razdvojenosti ob tem dejstvu ne moremo več prikrivati.
Lahko jo celimo. Kristjani smo zavezani evangeljskemu ravnanju tudi v takih zadevah.
PRVI DEL VPRAŠANJA: S KOM SE POGOVARJATI O DEJSTVIH
Po vojni so takratni otroci doživljali in poslušali zaupna šepetanja o pobojih, prikritih grobovih, dežuranju takratnih miličnikov pri nekaterih grobovih in grobiščih npr. ob 1. novembru itn. Šepetanja so se prenesla še na druge otroke, vnuke, (pra)nečake, bratrance in sorodnike zasutih žrtev. In bolela!
smo se zbrali v kakovostnem številu v kletni dvorani konkatedrale ob okrogli mizi Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost.
Srečanje se je odvilo v tehnični organizaciji radia Ognjišče, vsebinsko pa Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, založbe Družina in Radia Ognjišče z delovnim naslovom Odpustiti, da bi živeli.
Hvaležni smo povezovalcu g. Alenu Salihoviću z Radia Ognjišče kakor šestim sodelujočim za njihove prispevke pa tudi za tehtna vprašanja navzočih. Vsak ni mogel priti do besede zaradi časa, ki ga je bilo potrebno omejiti. Mnogi so izrazili hvaležnost, da se vprašanje sprave in odpuščanja vzdržuje pri življenju, da torej ne zamre v pozabo, da bi vedno znova udarjalo po nas kot nevidna in zahrbtna bolezen; v še večji razdiralnosti pa po naših zanamcih, ki ne bodo morda niti vedeli več od kod tolikšno nezaupanje, prikrite bolečine in zakaj take napetosti, nedorečenosti in zamolčanih zadev v državi in odnosih med ljudmi.
Križi označujejo kraje doslej odkritih grobišč na Primorskem oz. v Koprski škofiji
ČE RAZMIŠLJANJE O SPRAVI NADALJUJEMO,
ko je v nas še sveže spravno ozračje okrogle mize, se ponuja vprašanje kako naprej, kako nadaljevati. Ne gre za nadaljevanje zaradi tega, ker je bila novogoriška okrogla miza nedokončana pač pa za to, da ohranimo v (za)vesti spravo in odpuščanje kot živo in neodložljivo nalogo naše in naslednje generacije.
Naj si namreč priznamo ali ne, gre pri narodni spravi in spravi nasploh za predpogoj medsebojnega zaupanja znotraj naroda, za spoznavanje in priznavanje dejstev, skratka za to, da se osvobodimo bremen preteklosti, v katera se hote in nehote zapletamo, ko kdo ne doume, zakaj je na Slovenskem tak problem s človeškim, pietetnim, krščanskim pokopom tisočev in tisočev, večinoma skrivaj pomorjenih pred okroglo 70 leti. Ko govorimo o narodni spravi in odpuščanju, mislimo na stotine grobišč na naši zemlji, v katerih čakajo na tuzemsko identiteto in dostojen pokop dojenčki in otroci, dekleta in fantje, matere in možje, stari in mladi.
Po 70 in več letih si narodne razdvojenosti ob tem dejstvu ne moremo več prikrivati.
Lahko jo celimo. Kristjani smo zavezani evangeljskemu ravnanju tudi v takih zadevah.
PRVI DEL VPRAŠANJA: S KOM SE POGOVARJATI O DEJSTVIH
Po vojni so takratni otroci doživljali in poslušali zaupna šepetanja o pobojih, prikritih grobovih, dežuranju takratnih miličnikov pri nekaterih grobovih in grobiščih npr. ob 1. novembru itn. Šepetanja so se prenesla še na druge otroke, vnuke, (pra)nečake, bratrance in sorodnike zasutih žrtev. In bolela!
Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
ŽENSKE IN MATERE – SE O NJIH ŠE POGOVARJAMO?
Ob letošnjem 8. marcu, Dnevu žena, se je oglasilo precej glasov s predlogom, naj se nehamo pogovarjati o ženskah, ker da so glavne bitke v prid žensk že dobljene; drugi so menili, da imajo ženske pred seboj preveč bitk, ki pa jim ti časi niso naklonjeni in se zato nima smisla spuščati v nove boje. Tretji so bili srečni, da so ženam in dekletom kupili rožice in se tako odkrižali žensk v svojem okolju, češ: »Saj so skromne in hvaležne za vsako malenkost.«
MATERE, KI MOLIJO - ANGLEŽINJA VERONICA WILLIAMS
Bilo je leta 1995, torej pred 17 leti. Veronica Williams se je udeleževala molitve v neki londonski molitveni skupini. Skupina je tudi naredila raziskavo, ki ji je dala naslov Kakšen svet pripravljamo našim otrokom? Raziskava je bila polna podatkov o vsem, o čemer je skupina menila, da ogroža otroke, od pornografije in nasilja do raznih zasvojenosti. Gospa Veronica pravi: »Naš namen je bil, da izročimo ta dokument parlamentu. Mislili smo si kakšno zaprepaščenost bo dokument povzročil pri politikih, ko bodo spoznali opis sveta. Na žalost se ni zgodilo nič, nismo uspeli. Takrat sem že imela 9 vnukov. Ko sem brala dokument, me je pretreslo in sem se vpraševala, v kakšnem svetu rastejo moji vnuki.«
KO JE VERONIKA WILLIAMS UVIDELA,
da se dobro pripravljen dokument o ogroženosti otrok nikogar ne prime, se je spomnila na svojo molitveno izkušnjo in izročila vse skupaj v Božje roke ter obenem napisala knjigo The Joy of Surrender unto Him, ki je bila kmalu prevedena v mnoge jezike. Oglasilo se ji je veliko ljudi in ji povedali, da je knjiga zanje pravi blagoslov.
Sklenila pa je, da bo molila za otroke. Njena svakinja ji je kmalu za tem povedala, kako se je zbudila sredi noči in zaslišala klic, naj moli za svoje otroke. »Pa samo rekle Bogu: 'Ti, Gospod, si šef, mi smo tvoji tajniki!«
Tako so začele tri mame moliti za svoje otroke.
Danes se mame zbirajo po vsem svetu v skupine, ki molijo za svoje otroke. Molijo katoličanke, pravoslavke, anglikanke, muslimanke in tudi brezverke, ki mnoge med njimi odkrivajo Boga.
KAKO MOLIJO?
Veronica odgovarja: »Molimo lahko ob katerem koli problemu, ki nas zadene, toda najboljša molitev je, naj se v življenju naših otrok zgodi Gospodova sveta volja. Vemo, da Bog ljubi svoje otroke. Zato nas ni strah, niti nismo v skrbeh, pač pa zaupamo Bogu…«
Zenit, 07.03.12
PRILOGA STR. 3
Pred molitvijo premislimo in se pogovorimo o zastavljenih postnih sklepih.
Vprašajmo se: »Ali vztrajam pri dogovorjenem in sklenjenem? Sem dovolj močan(na), da se odpovem (odvečnim) sladkarijam? Sem bil požrešen(na), ker ne poznam meje pri hrani? Sem daroval(a) ali bom daroval(a) del svojega denarja za uboge? Sem se nalival s sokovi in drugimi pijačami?
Postna odpoved je vedno v korist dobrodelnosti, npr. Karitas, lačni, misijoni, slepi itn. Letos predvsem za lačne na Madagaskarju, za katere se trudi pater Pedro Opeka.
KAKO IZPELJEMO OBRED?
- Tata ali mama prižge štiri sveče. Četrta sveča ponazarja rano na Jezusovi levi roki.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, molimo večerno molitev.
- Sledi trenutek tišine. Vmes preberemo katero od priloženih misli.
- Nato molimo očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- In sklenemo:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«
MISLI
- »Ko pridem sem, vidim, koliko se potroši… Mi na Madagaskarju pa živimo z nekaj centi na dan. V istem času, na isti Zemlji!« (Pedro Opeka)
- Blago sodimo po barvi, vino po okusu, rožo po vonju, človeka po govorjenju.
- Bog ne tehta, koliko stvari smo naredili ampak ljubezen, s katero smo jih naredili.
- Zato je rečeno: »Prebudi se, ki spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus.« (Ef, 5,14)
PRILOGA STR. 4
Dresdenska profesorica filozofije religij Hanna – Barbara Gerl – Falkovitz opozarja na »usihanje krščanskega načina življenja« v Evropi. Vzorec takšnega »usihanja« je Vzhodna Nemčija in nekatere druge države Vzhodne Evrope, kjer je ateizem, »kot posledica ateistične politike in diktature, danes postal običajen del vsakdanjega življenja«, je povedala v centru Sv. Hipolita, ob zaključku študijskega dneva duhovnikov škofije St. Pölten v Avstriji. »Vse pogostejše prihaja do kršenja osnovnih etičnih norm.«
Z usihanjem krščanskega načina življenja je povezan porast novih poganskih ritualov. Zamegljena religioznost vključuje »New age« oblike, od ezoteričnih zdravljenj s kamni, do raznih oblik satanizma. Prav to govori o tem, da so bila predvidevanja o koncu velikih institucionalnih, tradicionalnih religij pod pritiskom sekularizacije zgrešena.
Religioznost je po vsem svetu v porastu, Evropa je izjema. Predavateljica je optimistično zatrdila, da bo tudi tu prišlo do novega razcveta, ker so trdne institucije v prednosti, ko gre za vprašanje preživetja v »sušnih časih«.
V takšnih okoliščinah se postavlja vprašanje, kako posredovati krščansko vero na nov in bolj dosleden način. Prvo je vprašanje pričevanja, zgleda. »Ni premalo kristjanov, ampak si kristjani premalo prizadevamo, da nagovorimo druge. Verodostojno je potrebno odgovorili na pomembna življenjska in družbena vprašanja.«
Poglobiti moramo predvsem versko formacijo in vzgojo za vrednote mladih s pomočjo katekizma za mlade »YouCat«. Predavateljica je predlagala večjo navzočnost v okolju. Škof v Erfurtu Joachim Wanke med prazniki organizira programe in srečanja tudi za osebe, ki ne verujejo in tako Cerkvi odpira nove prostore delovanja.
V Italiji trenutno deluje 96 programov za socialno – politično usposabljanje. Število projektov, ki v zadnjih letih narašča, govori o potrebi po bolj jasnih smernicah za soočenje s trenutnim stanjem italijanske družbe, predvsem pa o nujnosti vrnitve »k splošnim človeškim vrednotam, da bi pravilno razumeli resnost socialnega in ekonomskega dogajanja v državi«. Na to opozarjajo v Raziskovalnem institutu ustanove Lanza iz Padove, kjer so predstavili prvo poročilo ob srečanju »Vzgajati za odgovorno državljanstvo«.
»V današnji družbi nujno potrebujemo takšno kulturno okolje, kjer si bomo v luči socialne pravičnosti in odgovornosti vsi prizadevali za skupno dobro. Potrebujemo dobro socialno – politično formacijo s ponudbo programov, ki bodo v luči krščanskega socialnega nauka pomagali razpoznavati in presoditi vprašanja gospodarske krize in kako težke čase premostiti. Zato imajo programi posebno nalogo, ne samo da vzgajajo za politično udejstvovanje, ampak tudi pomagajo pri oblikovanju zavesti odgovornosti vsakega kristjana, v iskanju lastne poklicanosti v družbenem življenju.«
Aleš Rupnik
Kot strela
Po zimskih počitnicah Janez vpraša Jožeta: »Kako je smučala Majda?«
»Kot strela.«
»Kako to misliš?«
»Vsakič je udarila v drugo drevo.«
PRILOGA STR. 2
MATERE (IN OČETJE) OKROG 25. MARCA
ŽENSKE IN MATERE – SE O NJIH ŠE POGOVARJAMO?
Ob letošnjem 8. marcu, Dnevu žena, se je oglasilo precej glasov s predlogom, naj se nehamo pogovarjati o ženskah, ker da so glavne bitke v prid žensk že dobljene; drugi so menili, da imajo ženske pred seboj preveč bitk, ki pa jim ti časi niso naklonjeni in se zato nima smisla spuščati v nove boje. Tretji so bili srečni, da so ženam in dekletom kupili rožice in se tako odkrižali žensk v svojem okolju, češ: »Saj so skromne in hvaležne za vsako malenkost.«
MATERE, KI MOLIJO - ANGLEŽINJA VERONICA WILLIAMS
Bilo je leta 1995, torej pred 17 leti. Veronica Williams se je udeleževala molitve v neki londonski molitveni skupini. Skupina je tudi naredila raziskavo, ki ji je dala naslov Kakšen svet pripravljamo našim otrokom? Raziskava je bila polna podatkov o vsem, o čemer je skupina menila, da ogroža otroke, od pornografije in nasilja do raznih zasvojenosti. Gospa Veronica pravi: »Naš namen je bil, da izročimo ta dokument parlamentu. Mislili smo si kakšno zaprepaščenost bo dokument povzročil pri politikih, ko bodo spoznali opis sveta. Na žalost se ni zgodilo nič, nismo uspeli. Takrat sem že imela 9 vnukov. Ko sem brala dokument, me je pretreslo in sem se vpraševala, v kakšnem svetu rastejo moji vnuki.« KO JE VERONIKA WILLIAMS UVIDELA,
da se dobro pripravljen dokument o ogroženosti otrok nikogar ne prime, se je spomnila na svojo molitveno izkušnjo in izročila vse skupaj v Božje roke ter obenem napisala knjigo The Joy of Surrender unto Him, ki je bila kmalu prevedena v mnoge jezike. Oglasilo se ji je veliko ljudi in ji povedali, da je knjiga zanje pravi blagoslov.
Sklenila pa je, da bo molila za otroke. Njena svakinja ji je kmalu za tem povedala, kako se je zbudila sredi noči in zaslišala klic, naj moli za svoje otroke. »Pa samo rekle Bogu: 'Ti, Gospod, si šef, mi smo tvoji tajniki!«
Tako so začele tri mame moliti za svoje otroke.
Danes se mame zbirajo po vsem svetu v skupine, ki molijo za svoje otroke. Molijo katoličanke, pravoslavke, anglikanke, muslimanke in tudi brezverke, ki mnoge med njimi odkrivajo Boga.
KAKO MOLIJO?
Veronica odgovarja: »Molimo lahko ob katerem koli problemu, ki nas zadene, toda najboljša molitev je, naj se v življenju naših otrok zgodi Gospodova sveta volja. Vemo, da Bog ljubi svoje otroke. Zato nas ni strah, niti nismo v skrbeh, pač pa zaupamo Bogu…«
Zenit, 07.03.12
PRILOGA STR. 3
POST PRI NAS DOMA
ČETRTI TEDEN
Pred molitvijo premislimo in se pogovorimo o zastavljenih postnih sklepih.
Vprašajmo se: »Ali vztrajam pri dogovorjenem in sklenjenem? Sem dovolj močan(na), da se odpovem (odvečnim) sladkarijam? Sem bil požrešen(na), ker ne poznam meje pri hrani? Sem daroval(a) ali bom daroval(a) del svojega denarja za uboge? Sem se nalival s sokovi in drugimi pijačami?
Postna odpoved je vedno v korist dobrodelnosti, npr. Karitas, lačni, misijoni, slepi itn. Letos predvsem za lačne na Madagaskarju, za katere se trudi pater Pedro Opeka.
KAKO IZPELJEMO OBRED?
- Tata ali mama prižge štiri sveče. Četrta sveča ponazarja rano na Jezusovi levi roki.- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, molimo večerno molitev.
- Sledi trenutek tišine. Vmes preberemo katero od priloženih misli.
- Nato molimo očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- In sklenemo:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«
MISLI
- »Ko pridem sem, vidim, koliko se potroši… Mi na Madagaskarju pa živimo z nekaj centi na dan. V istem času, na isti Zemlji!« (Pedro Opeka)
- Blago sodimo po barvi, vino po okusu, rožo po vonju, človeka po govorjenju.
- Bog ne tehta, koliko stvari smo naredili ampak ljubezen, s katero smo jih naredili.
- Zato je rečeno: »Prebudi se, ki spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus.« (Ef, 5,14)
PRILOGA STR. 4
USIHANJE KRŠČANSTVA
Dresdenska profesorica filozofije religij Hanna – Barbara Gerl – Falkovitz opozarja na »usihanje krščanskega načina življenja« v Evropi. Vzorec takšnega »usihanja« je Vzhodna Nemčija in nekatere druge države Vzhodne Evrope, kjer je ateizem, »kot posledica ateistične politike in diktature, danes postal običajen del vsakdanjega življenja«, je povedala v centru Sv. Hipolita, ob zaključku študijskega dneva duhovnikov škofije St. Pölten v Avstriji. »Vse pogostejše prihaja do kršenja osnovnih etičnih norm.«
Z usihanjem krščanskega načina življenja je povezan porast novih poganskih ritualov. Zamegljena religioznost vključuje »New age« oblike, od ezoteričnih zdravljenj s kamni, do raznih oblik satanizma. Prav to govori o tem, da so bila predvidevanja o koncu velikih institucionalnih, tradicionalnih religij pod pritiskom sekularizacije zgrešena.
Religioznost je po vsem svetu v porastu, Evropa je izjema. Predavateljica je optimistično zatrdila, da bo tudi tu prišlo do novega razcveta, ker so trdne institucije v prednosti, ko gre za vprašanje preživetja v »sušnih časih«.
V takšnih okoliščinah se postavlja vprašanje, kako posredovati krščansko vero na nov in bolj dosleden način. Prvo je vprašanje pričevanja, zgleda. »Ni premalo kristjanov, ampak si kristjani premalo prizadevamo, da nagovorimo druge. Verodostojno je potrebno odgovorili na pomembna življenjska in družbena vprašanja.«
Poglobiti moramo predvsem versko formacijo in vzgojo za vrednote mladih s pomočjo katekizma za mlade »YouCat«. Predavateljica je predlagala večjo navzočnost v okolju. Škof v Erfurtu Joachim Wanke med prazniki organizira programe in srečanja tudi za osebe, ki ne verujejo in tako Cerkvi odpira nove prostore delovanja.
SOCIALNO – POLITIČNO OBLIKOVANJE
V Italiji trenutno deluje 96 programov za socialno – politično usposabljanje. Število projektov, ki v zadnjih letih narašča, govori o potrebi po bolj jasnih smernicah za soočenje s trenutnim stanjem italijanske družbe, predvsem pa o nujnosti vrnitve »k splošnim človeškim vrednotam, da bi pravilno razumeli resnost socialnega in ekonomskega dogajanja v državi«. Na to opozarjajo v Raziskovalnem institutu ustanove Lanza iz Padove, kjer so predstavili prvo poročilo ob srečanju »Vzgajati za odgovorno državljanstvo«.
»V današnji družbi nujno potrebujemo takšno kulturno okolje, kjer si bomo v luči socialne pravičnosti in odgovornosti vsi prizadevali za skupno dobro. Potrebujemo dobro socialno – politično formacijo s ponudbo programov, ki bodo v luči krščanskega socialnega nauka pomagali razpoznavati in presoditi vprašanja gospodarske krize in kako težke čase premostiti. Zato imajo programi posebno nalogo, ne samo da vzgajajo za politično udejstvovanje, ampak tudi pomagajo pri oblikovanju zavesti odgovornosti vsakega kristjana, v iskanju lastne poklicanosti v družbenem življenju.«
Aleš Rupnik
Kot strela
Po zimskih počitnicah Janez vpraša Jožeta: »Kako je smučala Majda?«
»Kot strela.«
»Kako to misliš?«
»Vsakič je udarila v drugo drevo.«