PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

»DOKLER NE ŠKODUJE DRUGEMU«

Delo je 23. februarja poročalo o sestanku voditeljev slovenskih strank, ki se zavzemajo za družinski zakonik. Ta zakonik predstavljajo in zanj navijajo, ker je najbolj primeren za življenje v 21. stoletju, ker vsakomur omogoča svobodo v odločanju, toplino vsem otrokom, možnost, da bi bili odprta in tolerantna, ne pa mračnjaška in konservativna družba…
Voditelji strank se tudi zavedajo, da ima naša svoboda meje. To je dobro bližjega. Zato pravijo, da ima vsakdo pravico do svobodne odločitve, dokler ne škoduje  drugemu. In kako bi mogli biti proti zakoniku, ki določenim ljudem pomaga, nikomur pa ne škoduje!
Ali je to res? Zagovorniki družinskega zakonika  prikazujejo, kako se imajo dobro otroci z enim staršem, z dvema mamama ali z dvema očetoma. Seveda pri tem črtajo besedi »mama« in »oče« in uvajajo novo izrazoslovje: starš 1 in starš 2. A kmalu bodo morali govoriti tudi o starš 3, kajti istospolni ne morejo sami proizvesti otroka, ampak se morajo zateči po pomoč k tretjemu, ki je drugačnega spola.
Slikanica, ki govori o vseh možnih oblikah družin, prikazuje, kako se ima otrok ločenih staršev dobro, saj ima vsega po dvoje: posteljo pri očetu in mami, kolo in igrače pri očetu in mami... Vsega ima v obilju tudi zato, ker mu ni treba ničesar deliti z nikomer.
Koliko polresnic in laži je v teh trditvah! Iz izkušnje vemo, da je veselje v tem, da dobrine delimo z drugimi, da je človek zares človek, kolikor se uspe nesebično razdajati.
Ko se je Herodiada v blaznosti znašala nad odsekano glavo Janeza Krstnika, »ni nikomur škodovala« in  je pri tem vzklikala: Saj imam vendar pravico, da se svobodno odločam! Odsekana glava ji ni mogla več nasprotovati. Ko bo družbi odsekana glava, bo prepozno. Takšna družba, pa čeprav v modernem 21. stoletju, se ne bo več mogla oglašati, ker bo propadla, kot so v zgodovini propadle podobne družbe, pa niso nikomur škodovale… Zlorabljeni bulmastifi so se uprli, nebogljeni otroci se ne morejo upreti.            
Današnja Božja beseda pravi: Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi.

Vinko Paljk

KAPELA

 
BOG POVRNI!
V imenu družin, ki bodo vaše dobrote deležne, se zahvaljujemo za Vaše darove, ki ste jih namenili Aninemu skladu. Nabrali smo 418,00 €.
 
KRIŽEV POT
je v naši cerkvi vsak postni torek in petek ob 19:00.
 
OČISTIMO KOSTANJEVICO
V soboto 24. marca se bomo pridružili čistilni akciji Očistimo Slovenijo. Ob 9. uri dopoldne se bomo zbrali na Kostanjevici in očistili najprej okolico cerkve ter samostana, potem pa se bomo podali še po pobočjih in proti vrhu hriba.
 
NAŠ RAJNI
7. marca smo se na pokopališču v Šempetru poslovili od pokojnega KARLA MERLJAKA (82) iz Rožne doline. Naj počiva v miru!

KRISTUS ODREŠENIK

KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je vsak petek ob 18:30. Sodelujejo birmanske skupine.

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 12. marca po večerni maši.

STARŠI 4. IN 5. RAZREDA
S starši otrok 4. in 5. razreda bo četrto, zadnje srečanje  v nedeljo, 18. marca po maši ob 9:00 s ponovitvijo v torek, 20. marca po večerni maši.

PRVOOBHAJANCI
Starši se za pogovor z župnikom dogovorite v tem ali prihodnjem tednu.
 
CAMINO
Peš romanje k Sv. Jakobu v Komposteli v izkušnji gospe Helene Kenda bo v petek, 16. marca po večerni maši.

ČIŠČENJE PROSTOROV
V veži je pripravljen plakat, na katerega se lahko vpišete vsi, ki ste pripravljeni nekaj svojega časa darovati za čiščenje cerkve in skupnih prostorov.

KROMBERK

VOGRSKO

HVALA
Ob kvatrni nedelji smo za semenišče in za potrebe škofije nabrali v Kromberku 170 €, na Vogrskem140 €. Hvala dobrim ljudem!

DRUŽINSKA MAŠA
Prihodnjo nedeljo (18. marca) pri družinski maši sodelujejo veroučenci  8. razreda. Hvala tudi vsem otrokom, ki ste včeraj v delavnici izdelovali darilca za matere ob materinskem dnevu.

POKOJNI
V torek, 6. marca, smo v Stari Gori cerkveno pokopali Viktorja Gleščiča, Toma Brejca 14 (83 let). Gospod daj mu večni pokoj!

ŽGS
Župnijski gospodarski svet bo potrdil obračun za leto 2011 ter načrtoval dela ob proračunu za 2012 na Vogrskem v ponedeljek, 12. marca ter v Kromberku v četrtek, 15. marca in sicer na obeh krajih po maši.

SOLKAN

V BOŽJI DRUŽINI JEZUS DARUJE OČETOVO ODPUŠČENJE
Kar se pogovarjamo s starši in prvoobhajanci, koristi vsem. Potrebno je, da oživimo nauk in prakso o dobri spovedi ali zakramentu sprave, da bomo z očiščenimi srci doživeli Jezusovo vstajenje v sebi. Za to »je potrebno pet reči«: izpraševanje vesti, kesanje, trdni sklep, spoved, pokora. – Srečanje je tudi v torek 13. marca po maši, ki je ob 18:00.

SREČANJA STARŠEV
V sredo 14. marca ob 19:00 je srečanje staršev 2. razreda veroučencev.

POSVOJITEV NA DALJAVO
V postnem času zbiramo odrasli v nabiralnik v cerkvi in otroci pri verouku prihranke za vzdrževanje dveh mladih iz škofije Banja Luka.

ŠEMPETER

POSTNO PREDAVANJE V ŠEMPETRU
V ponedeljek, 12. marca bo ob 19:30 v župnijski dvorani predaval Benjamin Siter z naslovom: »S Svetim pismom od tradicionalne k osebni veri«. Vabljeni k udeležbi.
 
SREČANJE ZA KATEHISTINJE
bo v torek, 13. marca ob 20:00.
 
SREČANJE ZA STARŠE BIRMANCEV
bo v četrtek, 15. marca ob 20:00.

SKUPNA OZNANILA

VEČER ZA STARŠE
V sredo, 14. marca bo v samostanski dvorani na Kapeli drugi večer za starše, ki ga bosta vodila s. Mateja Kraševec in p. Tomaž Pinter. Spregovorila bosta o vlogi staršev pri odraščanju njihovih otrok.

PREDAVANJE
V četrtek, 15. marca bo ob 20:30 v Kulturnem domu Lojze Bratuž v Gorici predaval Branko Cestnik o novi evangelizaciji.

STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK
Hiša otrok Frančiška Sedeja v župniji Kristusa Odrešenika vabi starše predšolskih otrok na  srečanje – delavnico  z vsebino: »Družinska miza in njena vloga pri oblikovanju odnosov« v soboto, 17. marca z  začetkom ob 9:00 in sklepom ob 12:00.
Za varstvo otrok bodo poskrbeli animatorji.

BIRMANCI
Z birmanci in spremljevalci romamo: »H koreninam« v Oglej, Gradež in Štivan v soboto, 17. marca. Natančen program in ceno boste izvedeli pri domačem župniku v tednu pred romanjem.

POSTNI VEČER
V soboto, 17. marca bo v Kulturnem domu v Grgarju ob 19:00 tretji postni večer, ki ga bo vodil p. dr. Christian Gostečnik s sodelavci z naslovom: »Starševstvo, vzgoja in medsebojni odnosi«.

KRIŽEV POT NA SVETO GORO
Vsako nedeljo ob 14:30. Na 4. postno nedeljo, 18. marca v povezavi z romanjem družin Goriškega pastoralnega območja in mašo za družine ob 16:00, ki jo bo daroval škof msgr. Metod Pirih.

PRENOVA V DUHU
Srečanja gibanja Prenova v Duhu so vsak torek v Šempetru. Ob 18:00 je sv. maša, po maši pa srečanje v župnijski dvorani.

ORATORIJ 2012
bo potekal od 16. do 21. julija na Kapeli.
V petek, 16. marca ob 19.30 bo na Kapeli prvo pripravljalno srečanje za animatorje. Pripravljalna srečanja bodo enkrat na mesec ob petkih na Kapeli. Lepo povabljeni tudi novi sodelavci.

---

PRILOGA STR. 1

»DRUŽINA NA ZAHODU IMA PROBLEME…« (2)

»ZAOKRET OKROG DRUŽINE BI RAD DOPOLNIL«
nadaljuje kardinal C. Caffarra, nadškof v Bologni. Spremembe okrog zakona med možem in ženo so spremenile osnovne odnose v družinah, odnose med očetom in materjo ter otroki, med brati in sestrami. Kjer ne upoštevajo moškega in ženske kot prinašalcev bistvenih lastnosti družine, čutijo potrebo, da vedno znova opredeljujejo vse od začetka:  očetovstvo,  materinstvo, nonote, brate, bratrance, strice… identiteto vseh v družini in okrog nje.  
Rojevanje človeka izhaja iz bioloških danosti. Kdo je torej oče in kdo je mama? Čigav je otrok?
Odgovorim s primerom. Neko zgradbo lahko rušimo na dva načina, da jo razstrelimo ali da jo razgradimo. Če jo razstrelimo, dobimo ruševine, če jo razgradimo, imamo nepovezan gradbeni material. V obeh primerih nimamo več zgradbe. Zakonu in družini se dogaja razgradnja.  
Vsi govorimo o zakoncih, očetovstvu. materinstvu, pravnem varstvu družine, toda ne vemo več, o čem kdo govori, ker govorimo le o posameznih kosih, ki so za nekoga to, za drugega nekaj drugega, ker smo jih iztrgali iz celote.

TROJEN IZZIV
(ne ustrašimo se manj znanih besed!): načelen nihilizem, moralen cinizem in asocialni individualizem.
a.    Načelen nihilizem zanika, da bi imel človekov razum posebno vlogo v realnem svetu. Trdi, da so naša ravnanja in življenja kot igra, ki teče po pravilih, o katerih se dogovarjamo. Načelen nihilist(tka) na ta način mirne duše smeši in zanika vse, kar je povezano z določenim prepričanjem, izročilom ali vero. Kdor podleže načelnemu nihilizmu, se ne reši nihilistične govorice o zakonu in družini.
 
b.     Moralen nihilizem. Po njem sta realen svet in življenje nesmiselna. Zato človek ne potrebuje razlikovanja med dobrim in zlim, človekovo svobodno odločanje nima smisla.  Zato ni etike, ki ščiti človeka. Nobena človekova izbira nima smisla, prav tako ne upanje, saj življenje nima nobenega pomena in ne končnega cilja.
Kjer se miselnost, tudi kristjanov!  podredi moralnemu nihilizmu, poslušamo: »Vsa sožitja so enaka in enakovredna, ni razlik!«
c.     Izziv individualizma. Individualizem je posledica načelnega in moralnega nihilizma. Na katerokoli sožitje ali sobivanje gleda kot na »biti skupaj« na način, da sobivajo drug ob drugem človeški egoizmi. Individualizem nasprotuje krščanskemu pravilu ljubezni tako ob vprašanju, kdo je moj bližnji kakor ob vprašanju omejenosti moje pravice, kjer začne pravica drugih…
 


Če se kristjani ne znamo soočiti s temi izzivi, zapravljamo možnost, da bi še kaj smiselnega ali razumnega povedali o zakonski zvezi.
Zakon in družina sta priložnost, da se smiselno pogovarjamo o človeku, njegovi vlogi  v svetu in prihodnosti.

Iz Zenita povzel in priredil Gašper Rudolf

---

PRILOGA STR. 2

NOKTURNO ZA PRIMORSKO

NOTTURNO SULL'ISONZO

 
           
NE SAMO ZATO, KER ŽIVIMO OB MEJI,
ne bi bilo prav, če bi šel neopažen mimo nas dogodek, ki je pomemben tako za nas kakor za italijansko javnost. Pred tedni so predstavili v italijanščino prevedeno knjigo tržaškega pisatelja Alojza Rebule z naslovom Nokturno za Primorsko, ki je izšla pri Mohorjevi družbi leta 2004 in bila naslednje leto (2005) nagrajena z nagrado Kresnik. Italijanski prevod je izšel v oktobru 2011, oskrbela ga je Martina Clerici pod naslovom Notturno sull'Isonzo.
Za sobotno prilogo uglednega vatikanskega glasila Osservatore Romano, se je o knjigi prejšnji mesec razpisal z velikimi pohvalami ugledni kardinal Gianfranco Ravasi.  Kardinal ni kdorkoli med kardinali, saj gre za pomembnega teologa, svetopisemskega strokovnjaka, arheologa, pisca vrste knjig in strokovnih člankov ter obenem predsednika Papeškega sveta za kulturo ter predsednika Papeške komisije za cerkvene kulturne dobrine itn.
 
Ozadje Rebulove zgodbe v romanu je čas italijanske okupacije Primorske in fašističnega nasilja, pa nemška okupacija in medvojno dogajanje, kakor so omenjeno obdobje doživljali primorski ljudje in primorski duhovniki.
Glavni junak in nosilec dogajanja je v Rebulovem romanu Florijan Burnik, duhovnik, ki pooseblja pok. Filipa Terčelja, rojenega v Šturjah 1892 in umorjenega v Davči v  začetku prvega povojnega leta 1946.
Glavni prostor dogajanja je Vipavska dolina z našimi kraji.

»ROMAN SE TOREJ SPREMENI,«
tako ga razume ugledni vatikanski ocenjevalec, »v pričevanje in spomin na vse slovenske duhovnike Primorske, njihove domovine, ki so s tem da so sprejeli preganjanje in tvegali svoja življenja, bili pripravljeni na obrambo človeškega dostojanstva in osnovne pravice vsakega človeka, da slavi Boga v svojem materinem jeziku in da ohranja svojo narodno identiteto ter v njej izpoveduje vero. Strani romana zarisujejo usodo pogumnega misijonarja, ki vprašuje sebe, druge in tudi Boga, o smislu življenja in umiranja, svobode in večnosti, o sedanjosti in preteklosti, predvsem pa o prihodnosti, dokler ne plača z življenjem svojega prizadevanja, da bi povrnil dostojanstvo in smisel človekovemu bivanju na svetu.«


»TAKO SE   POTRJUJE DUHOVNIŠKO POSLANSTVO
v Nokturnu za Primorsko, kot znamenje evangeljske zastonjskosti«, zaključuje kardinal Ravasi, »kljub ozadju odločitev cerkvenih institucij, o katerih lahko razpravljamo. Kljub navidezni nekoristnosti služabnika, ki pa je poklican, da prinaša drugim Kristusa in  postane njegovo znamenje v puščavi zgodovine.«
Prim. Voce Isontina 25.02.2012, str. 9

---

PRILOGA STR. 3

POST PRI NAS DOMA

TRETJI TEDEN
 
Pred slavjem premislimo naše odnose in postne sklepe ter se o njih tudi pogovorimo.
Na vsakogar preži nevarnost, da ne vztraja pri dogovorjenem in sklenjenem. Npr. v nekaterih družinah se odpovejo sladkarijam; v drugih sokovom, ki ih nadomestijo z vodo; drugje kakšni drugi stvari. Ta teden smo sredi posta in zdaj lahko že preračunamo tudi denarno vrednost naših odpovedi. Postna odpoved je vedno v korist dobrodelnosti, npr. Anin sklad, Karitas, lačni, posvojitev na daljavo, pomoč misijonom, letos morda predvsem p. Opeki na Madagaskarju za krožnik riža, ki stane € 0,30.

- Tata (mama) v tišini prižge tri sveče. Tretja sveča ponazarja (prebodeno) rano Jezusove desne roke.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, zmolimo večerno molitev.
- Sledi trenutek tišine.
- Dodamo kratko misel, ki je pripravljena tu spodaj ali najdemo drugo.
- Nato molimo očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- Sklenemo z vzklikom:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

MISLI ZA TRETJI TEDEN
-    »Ko pridem sem, vidim, koliko se potroši…Mi na Madagaskarju pa živimo z nekaj centi na dan. V istem času, na isti Zemlji!« (Pedro Opeka)
 
-    Tedaj je Peter rekel Jezusu: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Mt 18,21-22)

-    Niti ena težava ne bo rešena, dokler križem rok pričakujemo, da bo kar Bog poskrbel za to.

-    Zlato življenjsko pravilo je: »Kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.« (Lk 6,31)

-    »Noben človek ni tako pomemben, kot si domišlja, da je.« (Imanuel Kant)

-    »Bili smo globoko verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal in ostane pač do konca dni skrit oltar, pred katerim darujemo čiste misli ob veselih in žalostnih urah.« (Ivan Cankar)

---

PRILOGA STR. 4

VEROUK V ŠOLI

Po dveh poskusnih letih bo od septembra v šolah v Rusiji predmet »Temelji religije« obvezen. Premier Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim uvajajo poučevanje religije v vseh šolah v državi. Učenci osnovnih šol bodo lahko izbirali med različnimi programi. V prvem se bodo učili zgodovino ene od štirih t.i. »tradicionalnih« religij: pravoslavnega krščanstva, islama, judovstva in budizma; drugi ponuja »Temelje religijske kulture« in tretji »Osnove etike«. Program je do sedaj potekal v skrčenem štirimesečnem sklopu. Pravoslavna Cerkev je zahtevala, da se program razširi na celo leto.
V času komunizma je bila v Sovjetski zvezi vsaka verska dejavnost v javnosti, tudi verouk, najstrožje prepovedana. Po padcu »Železne zavese« in »Berlinskega  zidu« se je na pobudo Moskovskega patriarhata pouk religij, sicer šele v aprilu 2010, vrnil v šolske programe, ki so jih poizkusno izpeljali v 19. pokrajinah. Predsednik in vlada so pobudo podprli, ker menijo, da bistveno pomaga pri oblikovanju narodne identitete in skupnih vrednot.
Pobuda je bila že v začetku deležna ostrih kritik. V državi, ki je izkusila 70 let državnega ateizma, skupaj živijo različni narodi in religije. Ivar Maskutov, strokovnjak za religije je izjavil, da ljudi, še posebej otrok, ne smemo deliti glede na veroizpoved, ki ji pripadajo. Skupina nasprotnikov izpostavlja problem pomanjkanje usposobljenih učiteljev in dobrih priročnikov za izpeljavo programa.
Z nasprotniki in njihovimi »strokovnimi« pomisleki se ne strinjajo predstavniki Moskovskega patriarhata in islamska skupnost, ki skupaj pripravljajo programe za izvedbo. Predsednik islamskega odbora v ruski avtonomni republiki Čuvašiji je povedal, da je novi predmet v šolah zelo popularen med učenci in starši, ki so se ob otrocih o religiji tudi sami veliko naučili.

POST V PARIZU

»Postna predavanja« je naslov srečanj pariške nadškofije, v okviru katerih se že od leta 1835 na postne nedelje v pariški katedrali Notre Dame odvijajo konference, ki so izhodišče za razmislek o aktualnih vprašanjih vere. Letos so pogovori namenjeni vprašanjem etičnih temeljev solidarnosti.
Ob vprašanjih gospodarske krize Zahodnega sveta in nasploh krize družbenih vrednot. Smo ob pogledu na prihodnost nezainteresirani, zaskrbljeni? S predavanji želijo opozoriti na pomembna vprašanja.
Na vsakem predavanju se soočita predstavnik »krščanske zavesti« in predstavnik »drugih izkušenj«. Prvo predavanje je 26. februarja imel milanski nadškof, kardinal Angelo Scola na temo: »Krščanska etika in življenje v družbi«. Zadnje predavanje bo na Cvetno nedeljo imel Andrea Riccardi, utemeljitelj Skupnosti svetega Egidija in minister v italijanski vladi na temo: »Solidarnost: realizem in Duh«.

Aleš Rupnik

---

Kuhanje
Pred kosilom Micka naroči možu: »Dragi, za pet minut bom skočila k sosedi.«
»Prav, kar pojdi.«
»Čez pol ure premešaj fižol na štedilniku, da se ne prismodi!«