Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
2. postna nedelja
4. 3. 2012 // Leto XII // Št. 27
NJEGA POSLUŠAJTE...
Postni čas, ki je sicer namenjen tudi odpovedi (postu) in dobrodelnosti, je v prvi vrsti čas spreobrnjenja, kot nas je povabil tudi Jezus v evangeliju prve postne nedelje. Ne gre torej za to, da bi sedeli nekje skrušeni in sestradani na kakem kupu pepela; tudi ne gre samo za to, da bi vse, kar imamo, razdali ubogim in pomoči potrebnim – ampak smo predvsem povabljeni k spreobrnjenju, da bi spremenili sebe in svet okrog nas. Mi in svet naj bi postali bolj »Božji«, kot je svojo »Božjo« podobo na gori pokazal trem izbranim apostolom Jezus.
Ob tem se je zaslišal tudi glas nebeškega Očeta, ki je apostolom in nam zelo jasno povedal, da je Jezus Božji Sin in da je njegovo oznanilo za nas in za naše življenje edino merodajno, edino vredno, da ga poslušamo, si zanj prizadevamo in po njem živimo.
Na tej točki si moramo v postu postaviti vprašanje: Kateri in kakšen nauk, katere vrednote, ali koga smo si v svojem življenju postavili na najvišje mesto, na mesto Boga. Gre za vprašanje, ali verujemo v Boga in poslušamo njegovega Sina, ali pa smo si na njegovo mesto postavili kaj oz. koga drugega in se tako odločili za malikovanje – početje, ki je bilo v stari zavezi s strani Jahveja najbolj zavržno.
Kdo torej kroji naše življenje in komu pustimo, da nam postavlja vrednote? Ker se danes mnogi čutijo v svojih odločitvah negotove, to prepuščajo drugim: javnemu mnenju, raznim »gurujem« različnih vrst, ali celo politikom. Pri Abrahamu tu ni bilo dvoma, čeprav je bila odločitev, da posluša Boga in daruje Izaka, še tako težka in boleča.
Kristjani bomo imeli v letošnjem postu priložnost, da jasno postavimo na prvo mesto vrednote, ki jih je Bog položil globoko v srce slehernega človeka in sleherne človeške družbe. Ena teh je tudi vrednota družine. V možnosti soodločanja o Družinskem zakoniku zato kristjani vidimo več kot samo državljansko pravico – vidimo našo krščansko dolžnost. Če ne bomo odšli na referendum in podprli družine, smo s tem postavili na mesto Boga politike brez vrednot oz. s sprevrženimi vrednotami, ki so takšno zakonodajo postavili. Jahve bi nam rekel, da smo ga zavrgli in postali malikovalci – to pa za kristjana vsekakor ni majhna stvar...
p. David
KAPELA
KRIŽEV POT
molimo ob torkih in petkih ob 19. uri. Pridružite se nam!
POSTNA AKCIJA ŽUPNIJSKE KARITAS
Danes in prihodnjo nedeljo organizira Župnijska Karitas postno nabirko za nakup hrane za ljudi v stiski. Vaš dar lahko oddate po vseh mašah sodelavcem Karitas na ploščadi pred cerkvijo. Že vnaprej se vam v imenu prejemnikov zahvaljujemo za vašo darežljivost.
POKOJNA
29. februarja smo se z mašo v naši cerkvi in potem na pokopališču pri Sv. Trojici v Kromberku poslovili od Ivanke Gorjan (80) z Grčne. Naj počiva v miru!
KRISTUS ODREŠENIK
ROMANJE BIRMANCEV
V soboto, 17. marca romamo h koreninam v Oglej in Gradež. Odhod je izpred cerkve ob 8:00. Vrnemo se okrog 17:00. Prijavite se pri rednem verouku.
PRVOOBHAJANCI
S starši prvoobhajancev se srečamo danes po maši ob 9:00.
KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 5. marca po večerni maši.
KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je vsak petek ob 18:30. Sodelujejo birmanske skupine.
CAMINO
Dva zaporedna petka bo v 1. učilnici ob 19:30 srečanje z naslovom: »CAMINO – ROMANJE K SVETEMU JAKOBU V KOMPOSTELI«. V petek, 9. marca nam bosta romarsko izkušnjo predstavila Maja in Sandi Maček, 16. marca pa Helena Kenda – Bajuk. Lepo vabljeni!
ČIŠČENJE PROSTOROV
Gospodarski svet župnije vabi v soboto, 10. marca ob 9:00, da pomagate pri vzdrževalnih delih in čiščenju prostorov.
ZAHVALA
vsem, ki ste se odzvali povabilu in v tednu počitnic generalno očistili veroučne in skupne prostore. Hvala za vaš čas in pripravljenost.
VAŠI DAROVI
Od pepelnične srede do 1. postne nedelje ste za družine z več otroki darovali 592,87 €. Hvala.
NAŠI RAJNI
V petek, 24. februarja smo se v Stari Gori poslovili od Jožefa Bremca (76), Cankarjeva 58. Naj počiva v miru.
KROMBERK
VOGRSKO
OTROCI
V soboto (10. marca) vas vabimo od devetih dalje k delavnici v veroučno učilnico, da bi izdelovali darilca za matere ob materinskem dnevu. Pridimo z veseljem!
BIRMANCI IN STARŠI
Načrtujmo in si rezervirajmo čas za romanje v Oglej, Gradež in Štivan v soboto, 17. marca.
POSTNE PRILOŽNOSTI
V tem svetem času se vsaj malo več potrudimo za odpoved (premagovanje v kakšni razvadi ali preveliki navezanosti), za dobra dela (da vidim potrebo in pomagam bližnjemu) in za miloščino (da prihranek ob odpovedi darujem za pomoči potrebne). S tem se bom tudi sam spreobrnil in najbolje pripravil na velikonočno spoved – srečanje z odpuščajočim Jezusom. Križev pot molimo 15 minut pred mašo ob sredah in ob petkih.
POKOJNA
V sredo, 29. februarja, smo na Vogrskem cerkveno pokopali Nado Vodopivec, Vogrsko 15 (60 let). Gospod naj ji povrne z večnim življenjem!
SOLKAN
POST 2012
Zelo primeren čas, da živimo »pravičnost v ljubezni«. Pravičnost pomeni dati vsakemu, kar mu gre. In Bogu in človeku »gre« ljubezen. Koliko priložnosti imamo vsak dan za to! In ni treba čakati šele na par dni pred veliko nočjo.
SREČANJA STARŠEV
V sredo, 7. marca ob 19:00 je srečanje staršev 1. razreda.
V nedeljo, 11. marca pri maši ob 10:00 in po maši je srečanje staršev s prvoobhajanci.
Z BIRMANCI
Od 9. do 11. marca gre na duhovno obnovo druga skupina birmancev. Voščimo jim lepe in bogate dni. Blizu jim bomo z molitvijo.
ŠEMPETER
BIBLIČNA SKUPINA
Srečanje bo v ponedeljek, 5. marca ob 20:00. Obravnavali bomo Jezusovo povišanje (Jn 18,1-20,29).
PRENOVA V DUHU
ima srečanje v torek, 6. marca po maši (ob 18:45).
BOGOSLUŽNA KOMISIJA ŽPS
ima srečanje v sredo, 7. marca ob 20:00.
KATEHISTINJE
Srečanje bo v četrtek, 8. marca ob 20:00.
DOBRODELNA KOMISIJA ŽPS,
srečamo se v petek, 9. marca ob 20:00.
POSTNA DELAVNICA
Karitas bo tudi letos, kot vsako leto do sedaj, za velikonočne praznike, bolne in ostarele obdarovala s skromno pozornostjo. V ta namen bo v soboto, 10. marca od 10:00 do 12:00 organizirana ustvarjalna delavnica v župnišču, kjer bodo otroci iz darilnega papirja izdelovali lične košarice, katere bo Karitas podarila bolnim in ostarelim. Košarice bodo napolnili s čokoladnimi pirhi, okrasili z oljčnimi vejicami ter pripisali posvetilo. Glede na to, da smo v postnem času, bi bilo lepo, da bi tudi otroci nekaj svojega truda in svojega časa vložili v izdelovanje izdelkov za bolne in ostarele, ki bodo teh pozornosti zelo veseli.
SKUPNA OZNANILA
OKROGLA MIZA O SPRAVI V SLOVENSKI DRUŽBI
na temo »Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost« v organizaciji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, založbe Družina in Radia Ognjišče z naslovom »Odpustiti, da bi živeli« v župnijski dvorani konkatedralne župnije v Novi Gorici (stranski vhod) 8. marca ob 19:30, na kateri sodelujejo: dr. Stane Granda, Jože Možina, dr. Bojan Žalec, Ana Martinjak Ratej, dr. Tadej Strehovec in Gašper Rudolf.
2. POSTNI VEČER V GRGARJU
v soboto10. marca ob 19:00 v Kulturnem domu v Grgarju.
KRIŽEV POT NA SVETO GORO
Vsako nedeljo ob 14:30. Na 4. postno nedeljo, 18. marca v povezavi z romanjem družin Goriškega pastoralnega območja in mašo za družine ob 16:00, ki jo bo daroval škof msgr. Metod Pirih.
VERA IN LUČ
V soboto, 10. marca bo ob 40. obletnici obstoja svetovne Vere in luči škofijsko romanje v Biljano. Zbrali se bomo ob 9:30. Ob 10:00 bo začetek programa, priložnost za spoved, sveta maša in družabno srečanje.
KARITAS
V soboto, 10. marca bo v Vipavskem Križu ob 9:00 duhovna obnova za sodelavce Karitas.
KVATRNA NEDELJA
Dar današnje nedelje namenjamo za potrebe škofijskih semenišč.
PRILOGA STR. 1
»DRUŽINA NA ZAHODU IMA PROBLEME…« (1)
JE PRED NEKAJ TEDNI DEJAL
kardinal Carlo Caffarra, nadškof v Bologni. Povzemamo prvi del njegovega razmišljanja.
Na Zahodu, trdi kardinal, so imeli z družino vedno težave, ne v glavah, pač pa v konkretnem življenju. Govorili so: »Kar predlaga Cerkev glede zakona in družine, je vse lepo in prav, toda v popolnosti neizvedljivo.«
Niso dvomili v resnico zakonske ljubezni, ampak v uresničljivost krščanske resnice o zakonu in družini.
V ZADNJIH ČASIH
je prišlo do premika.
Zdaj ne govorijo več, da je zahtevno uresničiti krščanski zakon, pač pa da je zakon, kakor si ga zamišljata Cerkev in izročilo, zoper človekove svoboščine.
Nedavno niso oporekali dejstvu, da je središče zveze med moškim in žensko v biti in živeti skupaj v medsebojni ljubezni in pomoči ter imeti otroke in da ta zveza drži, ne glede na to, kaj vse lahko življenje prinese in kakšno je okolje, v katerem ljudje živijo.
Na Zahodu se dvigajo glasovi (op. v Sloveniji s predlogom družinskega zakonika), da je potrebno družino znova opredeliti tako, da bodo ljudje imeli, kadar in v kakršnikoli zvezi, pravico do otroka, ko se jim bo to zahotelo. Posameznik naj se opredeli glede družine v skladu s svojimi željami in nagnjenji, tudi o tem kako bo z rojevanjem in vzgojo otrok, saj ima pravico do otroka. Država naj mu to pravico servisira!
PONAVLJAJO IN PONAVLJAJO,
Kako se bodo urejali odnosi med brati, ki ne bodo pravi bratje ali sestre, bratranci in nonoti je zaenkrat v megli… Vidi pa se že, da se odpira pomembno tržišče...
Ja, gre za druge in drugačne očete in mame. Obšli bodo biološke in genske sestavine bivanja in posredovanja življenja, zato bo potrebno nanovo opredeliti tudi, kdo in kaj je otrok, se pravi človek v redefinirani družini, ko naj bi se taka družina vpeljala.
Iz Zenita povzel in priredil Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
POSTNI PREMISLEKI
»Dokler naši otroci mečejo kruh v smetnjake, se zmrdujejo pri šolskih malicah, hodijo poletno oblečeni po šolskih prostorih, se mečejo na tla pred izložbami in trgovinami, da izsiljujejo igrače in drugo, dokler vsi neprestano vtipkavajo sms v svoje mobitele in so za vsako figo na zvezi ali z zaščitniškimi starši ali s svojimi prijatelji, dokler imajo denar za cigarete in alkoholne pijače, tako dolgo je zame govorjenje o resni krizi čisto navadna hinavščina našega potrošniško prevzetnega sveta, ki misli, da mora dobiti vse na pritisk gumba.« »Državotvornost je zdaj na prvem mestu in glavno politično vezivo. Na drugem mestu je ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj in delovna mesta in na tretjem mestu utrjevanje pravne države, kar pa je v veliki meri odvisno od sodne veje oblasti, in ne samo od vlade.«
»V sedanjih družbenih razmerah vsi analitiki – ne glede na ideološki predznak – govorijo o krizi v družbi, ki ni samo gospodarska, ampak globoko moralna. Hkrati so tudi tiste institucije, ki naj bi posebej skrbele za moralo v svojih vrstah, izgubile verodostojnost. Med njimi je tudi katoliška Cerkev. Razlika med katoliško Cerkvijo in drugimi institucijami v družbi pa je, da imamo v kristjani nepokvarjen vir, izhodišče, to je Jezusa Kristusa in njegov evangelij. Kristjani imamo prostor, kamor se lahko vrnemo, imamo možnost, da se ob nekom očistimo in z novo prepričljivostjo postanemo sol sredi tega sveta. In ko je kriza v družbi na višku, smo poklicani, da nanjo odgovorimo z lastno verodostojnostjo.«Dr. Ivan Štuhec
| MARIBOR, 28. februar 2012 Nadškofija Maribor je kot solastnica Gospodarstva RAST d.o.o., ki je v stečaju in katere hčerinska družba je Zvon ena holding d.d. do zadnjega vlagala napore v iskanje rešitve za Zvon ena holding d.d. v okviru omejenih možnosti, ki so nastopile po razglasitvi insolventnosti. Odločitev sodišča o stečaju obžalujemo, predvsem zaradi malih delničarjev in upnikov družbe, za katere stečaj pomeni najslabšo rešitev, vendar smo jo primorani spoštovati. Zahvaljujemo se vsem, ki so konstruktivno sodelovali pri iskanju rešitve. Nadškofija Maribor |
PRILOGA STR. 3
POST »PRI NAS DOMA«
DRUGI TEDEN
ŠE ENKRAT POSREDUJEMO DRUŽINSKI VZOREC POSTNEGA OBREDA.
KDOR NE ŽIVI V DRUŽINI, UPORABI PREDLAGANA POSTNA ZNAMENJA IN PRIREDI OBRED.
BREZ TEŽAV UPORABIMO VZOREC V VSEH OKOLIŠČINAH.
Kaj pripravimo?
V drugem tednu prižgemo (tata!) drugo, v naši risbi spodnjo svečko, ki ponazarja Jezusove rane na nogi.
Trn ali trnje je lahko samostojno postno znamenje ali kombinirano s (pomladnim) cvetjem.
Za potek obreda smo dogovorjeni. Tata ali mama začne pogovor okrog »postnega« vprašanja. Npr. o enem od teh: o medsebojnem sodelovanju v postu, o odgovornosti za to in ono, o odnosih do sosedov, starejših, šole, verouka, nedelje, hrane, denarja, gledanja TV, o rabi računalnika, telefona, časa, darovanja za lačne…
Potek slavja:- Tata (ali mama) v zbrani tišini prižge prvo in drugo svečo.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, molimo najprej večerno molitev.
- Tata ali mama nas spomni na dobre odločitve, ki jih je napravil vsak zase v začetku posta.
- Sledi trenutek tišine, v katerem vsak premisli, kako uresničuje svoje sklepe.
- Nato molimo očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- Sklenemo z vzklikom:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«
MISLI:
- »Ko pridem sem, vidim, koliko se potroši… Mi na Madagaskarju pa živimo z nekaj centi na dan. V istem času, na isti Zemlji!« (Pedro Opeka)
- Prva zapoved je: »Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh ni nobena druga zapoved.« (Mr 12, 29-31)
- Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj.
PRILOGA STR. 4
SIMPOZIJ O NOVI EVANGELIZACIJI
IZZIVI SVETA
Urbanizacija, materializem, preseljevanje, množenje sekt in nepremišljeno izkoriščanje naravnih bogastev so izzivi, na katere so v sporočilu za javnost opozorili evropski in afriški škofje ob zaključku simpozija o novi evangelizaciji.
BREZ MERIL
»Živimo brez nekih zdravih meril, še posebej na severni polobli, v zavračanju Boga, naveličanost je v porastu, s tem je povezan tudi pojav indiference. Prepričani smo, da je v Afriki in Evropi, ne glede na kulturo, potrebno spodbujati in oblikovati prizadevanja za življenje. Tudi zaradi tega se je potrebno soočiti z izzivi sodobnega sveta.«
URBANIZACIJA
Prvi izziv je urbanizacija s posledicami, kot so razočaranja, osamljenost in revščina. Učiti se je potrebno govorice urbanega človeka v iskanju odgovorov na vprašanja izkoreninjenega človeka.
MATERIALIZEM
O materializmu škofje pravijo, da privlačnost denarja ustvarja nove oblike egoizma, ki oddaljuje od solidarnosti in pravične delitve skupnih dobrin.
PRESELJEVANJE
V sporočilu govorijo o preseljevanju, ki v bivanjskih okoljih lahko ustvarja družbeno neravnovesje in strahove. Prav pastorala migrantov obvezuje Cerkve, da bodo znamenje povezanosti v Kristusu.
SEKTE – NEW AGE
Poseben problem je množenje verskih sekt in oblik duhovnosti nove dobe (New Age). Vprašati se je potrebno, če ni naša govorica preveč komplicirana in abstraktna in ne odgovarja iskanju sodobnega človeka. Zato se je prav na področju oznanjevanja potrebno bolj potruditi in spodbujati ljudi k pristnemu ovrednotenju osebne in skupne vere.
SKUPNE DOBRINE
Uporaba skupnih dobrin, nezakonito pridobivanje naravnih bogastev povzroča korupcijo, nasilje in vojne. Zato si je potrebno prizadevati za pravično razporeditev teh dobrin.
LAIKI IN DRUŽBA
Laiki morajo postati evangeljski kvas v vsakdanjem življenju. Ne smejo ostati izven dogajanja., kakor opazovalci, ampak: »Vstopiti v svet kulture, ekonomije, politike in ga preoblikovati v duhu evangelija«. Tako je predsednik Papeškega sveta za laike, kardinal Rylko nagovoril člane Foruma krščanskih inštitutov Slovaške ob njihovem romanju v Vatikan.Po kardinalovih besedah je: »Temeljno vprašanje identitete kristjana, vernega laika, vprašanje osebnega srečanja s Kristusom«. Navzoče je spodbudil, da zberejo pogum in tudi javno kot kristjani nastopijo v javnem, družbenem življenju, kot nosilci nove evangelizacije. Poudaril je dediščino svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta izročilo vere prinesla med slovanska ljudstva na Moravskem pred 1150. leti, kar tudi danes daje avtentični primer: »Misijonarskega pričevanja, svetosti in edinosti ter ponovnega ovrednotenju korenin.« Letošnje romanje na grob sv. Cirila v baziliki sv. Klemena v Rimu je pripravil grško – katoliški eparhat iz Bratislave. Vodil ga je mons. Peter Rusnak, predsednik Sveta za laiška in apostolska gibanja Slovaške škofovske konference.
Aleš Rupnik
Sedim, to je vse!
Dnevi so toplejši. Nace poseda na klopci med bifejem in parkom.
Mimo pride Tone in ga vpraša: »Kaj delaš? Vidim, da sediš in nekaj razmišljaš.«
»Ne, samo sedim!«