PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

POSTNI ČAS

Na pepelnico smo bili opomnjeni na veliko in bolečo resnico, na našo minljivost: »Pomni, človek, da si prah in v prah se povrneš!« Tega ne moremo spremeniti. Lahko pa se spreobrnemo. In prav temu je namenjen postni čas. Znamenje križa s pepelom je znamenje globoke resnice. Da, pepel ima posebno govorico, saj ti sporoča, da si grešnik in da te čaka smrt. Ne presliši jo! Pepel je znamenje. Ne prezri ga! to je hkrati čas, v katerem naj znova skušamo nekaj napraviti, to je čas spreobrnitve, spokornosti, obrambe notranje svobode proti vsemu, kar nas zasužnjuje. Povabljeni smo, da z vso Cerkvijo stopimo na pot Izraelcev, ki so štirideset let prenašali vse težave puščave. Povabljeni smo, da se z Mojzesom povzpnemo na goro Sinaj, kjer se razodeva Večni in daje Postavo ter sklepa zavezo; da z Jezusom gremo v puščavo (puščava je kraj preizkušenj in srečanja z Bogom) in se soočimo s skušnjavami ter z očiščenimi srci praznujemo velikonočno skrivnost (trpljenje, smrt in vstajenje Gospoda Jezusa). Kristjan mora na Kalvarijo, da tam na vrhu potrdi zavezo, ki jo je sklenil pri sv. krstu. Ta pot ni lahka, je pa edina in potrebna, ker bi bili nič brez te zaveze.

»Glejte, v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom: in obsodili ga bodo na smrt in izročili nevernikom; zasramovali ga bodo in vanj pljuvali in ga bičali ter umorili; in po treh dneh bo vstal« (Mr 10,32-34). Nastalo bo nekaj novega, kar bo preseglo najdrznejše prerokbe: smrt bo premagana. Ta zmaga se bo pričela v Njem in bo podarjena vsemu človeštvu. Zato je šel v Jeruzalem. Ni mu bilo lahko. »S krstom pa moram biti krščen in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši« (Lk 12,50).

Postni čas je čas preprostosti, ne čas praznovanja. Z evangeljsko čuječnostjo in neizprosno iskrenostjo do samih sebe skušajmo obnoviti v sebi božje gospostvo, združeni z Gospodom, ki gre trpljenju naproti. Postni čas je čas temeljite duhovne obnove. Če pa hočemo to doseči, moramo začeti takoj. Tudi napora v zvezi s tem se ne smemo bati. Posebno vrednost bi morala v tem času pripisovati močnejši molitvi. Tako bi bilo morda primerno temeljito obnoviti jutranjo in večerno molitev in posebno skrbno moliti pred jedjo in po jedi. Cerkev v tem času vabi k bogoslužju, k zbranosti, k spovedi … Tudi sicer naj bi se kazala preprostost postnega časa. Ljudem dajmo zgled poštenega in zavestno skromnega življenja.
Vodi naj nas nasvet Danijela Ropsa: »Čim več človek zahteva od samega sebe, tem bolj uspešno izžareva v okolico.« Naj bo postni čas sveti  čas!

P. Zdravko Jakop

KAPELA

 
POSTNI ČAS
nas vabi k molitvi, odpovedi (postu) in dobrodelnosti. V naši cerkvi molimo križev pot vsak torek in vsak petek ob 19:00, naše domovine, za katero bomo še posebej molili, pa se bomo spomnili v dodani prošnji; z izpolnjevanjem postne postave bomo pridruženi občestvu Cerkve, seveda pa se lahko odločimo še za druge načine osebne odpovedi (recimo: 40 dni brez alkohola); to, čemur se bomo odpovedali, pa namenimo potrebnim – ali v okviru akcij, ki so na razpolago, ali osebno.
 
POSTNI DAROVI ZA ANIN SKLAD
Sadove našega posta na pepelnično sredo bomo podarili za potrebe Aninega sklada, ki pomaga družinam z več otroki. Nabiralnik bo tam do prihodnje nedelje.
 
VEČERI ZA STARŠE
Prvi večer za starše bo v sredo, 29. februarja. Sledili jim bodo še trije (14. in 28. marca ter 11. aprila). Poglabljali se bomo v družinske in vzgojne teme. Vodila jih bosta s. Mateja Kraševec iz Družinskega centra Sveta Gora in p. Tomaž. Vabljeni še posebej starši naših veroučencev!
 
PRVI ČETRTEK, PETEK IN SOBOTA
Prvi četrtek nas še posebej vabi k molitvi za nove duhovne poklice (molitvena ura ob 18:30), prvi petek k hvaležnosti za Jezusovo Božjo ljubezen, prva sobota pa nam postavlja za zgled Božjo in našo mater Marijo.
 
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
V četrtek bo srečanje ŽPS. Vaše predloge posredujte tajnici Aleksandri Pirih ali p. Davidu. Vaše pobude so vedno dobrodošle.
 
POSTNA AKCIJA ŽUPNIJSKE KARITAS
Na 2. in 3. postno nedeljo (4. in 11. marca) organizira Župnijska Karitas postno  nabirko za nakup hrane za ljudi v stiski. Vaš dar lahko oddate po vseh mašah sodelavcem Karitas na ploščadi pred cerkvijo. Že vnaprej se vam v imenu prejemnikov zahvaljujemo za vašo darežljivost.

KRISTUS ODREŠENIK

VEROUK
Ta teden nadaljujemo z rednim veroukom.

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 28. februarja ob 16:00.  Zaključek z mašo ob 19:00.

PRVOOBHAJANCI
S starši prvoobhajancev se srečamo v nedeljo, 4. marca, po maši ob 9:00.

KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je vsak petek ob 18:30.

NAŠI RAJNI
V četrtek, 16. februarja smo se pri Sveti Trojici poslovili od Darka Tavčarja (77), Kromberška 30; v Stari Gori smo se v soboto, 18. februarja poslovili od Karla Torkarja (78), Kidričeva 31b in v nedeljo, 19. februarja v Šempasu od Terezije Leban (83), Cesta 25. junija 8. Naj počivajo v miru.

KROMBERK

VOGRSKO

OTROCI
Nadaljujemo z rednim veroukom, h kateremu pridete pripravljeni in z veseljem.

BIRMANSKI KANDIDATI
Skupaj s starši se dogovorite za spomladanski del srečanj in dela po skupinah.

POSTNI ČAS
S pepelnično sredo in obredom pepeljenja smo vstopili v sveti čas priprave na obhajanje velikonočne skrivnosti. Ob petkih se radi odpovejmo mesnim jedem in prihranek darujmo za pomoči potrebne. Križev pot bomo molili pred mašo ob sredah in ob petkih. Lepo vabljeni!

POKOJNI
V torek, 21. februarja, smo v Stari Gori cerkveno pokopali Mirana Pavšiča, Vinka Vodopivca 45 (61 let). Gospod, daj mu večni pokoj; naj počiva v miru!

OBISK IN BLAGOSLOV DRUŽIN
V Kromberku nadaljujem z obiski družin. Vseh župljanov in dobrotnikov se z veseljem spominjam v molitvah in pri maši.

PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
Ta dneva nas vabita k prejemu zakramentov in k češčenju Jezusovega in Marijinega srca.

SOLKAN

POST 2012
Pobude Karitas: 40 dni brez alkohola, Petkov postni dar (Preživimo postne petke skromno ter privarčevana sredstva in čas namenimo ljudem v stiski), Ne pozabimo (ljudi v stiski v bližnjih balkanskih državah).
Molitev križevega pota v cerkvi: v petek po maši, v nedeljo ob 9:40 – tudi za Slovenijo.
Ne prezri priloge: Pri nas doma.
Veliko pobud. A temeljna in najbolj zahtevna je Jezusova: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!«

Z BIRMANCI
Danes končuje prva skupina birmancev duhovno obnovo v Planini. Z molitvijo pospremimo rast tam posejanih semen.

NAŠI RAJNI
17. februarja  je odšel v Očetovo naročje novorojenček Matevž Poberaj, Pionirska 5. Mami Marini in tatu Kristjanu iskreno sožalje!

ŠEMPETER

SREČANJE ŽUPNIJSKE KARITAS
bo v ponedeljek, 27. februarja bo po maši (ob 18:45).

SREČANJE PRENOVE V DUHU
bo v torek, 28. februarja ob 18:45.

PRIPRAVA NA KRST V ŠEMPETRU
V sredo, 29. februarja bomo ob 20:00 začeli s skupno pripravo na krst. Še prej se z domačim župnikom dogovorite za prvi pogovor.

ZAKONSKA SKUPINA
 V četrtek, 1. marca bo ob 20:00 srečanje nove zakonske skupine. Skupina je še v nastajanju, zato se lahko še pridružite. Dobrodošli zakonci, ki bi radi storili nekaj več za svoj zakon.
KRIŽEV POT
bo v postnem času ob petkih ob 18:30 (pol ure pred mašo) in ob nedeljah ob 16:00.

SKUPNA OZNANILA

KATEHUMENI
Tisti, ki bodo med velikonočno vigilijo prejeli zakramente krščanskega uvajanja, so danes »izbrani« in »vpišejo ime«. Sedem jih je z Goriškega. Skupaj z njimi se zavzeto pripravljamo na obnovitev krstnih obljub.
Danes ob 17:00 v konkatedrali v Novi Gorici prične s svojimi srečanji nova skupina katehumenov. Želimo jim »srečno pot« in zagotavljamo podporo zgleda in molitve.

STARŠI OB KRSTU OTROK
Priprava staršev na krst otroka začne s  srečanji v sredo, 29. februarja ob 19:30 v prostorih konkatedralne župnije.

KATEHETSKI SIMPOZIJ
bo na Mirenskem Gradu od 26. februarja do 2. marca 2012.

VEČERI ZA STARŠE
Namenjeni so staršem veroučencev. Govorili pa bodo o vzgoji otroka in vlogi staršev pri odraščanju. Iskali bomo pot vzgoje za odgovornost.
Večere vodita s. Mateja Krašovec in p. Tomaž Pinter. V sredo ob 19:30 v samostanski dvorani na Kapeli. In sicer 29. februarja, 14. marca, 28. marca in 11. aprila.

POSTNI VEČERI V GRGARJU
Srečanja bodo v dvorani Kulturnega doma v Grgarju ob sobotah 3., 10., 17., in 24. marca ob 19:00. Prva tri srečanja bo vodil p. Christian Gostečnik s sodelavci pod naslovom »Starševstvo, vzgoja in medsebojni odnosi«. Pri vseh večerih se zbirajo tudi prostovoljni prispevki za predavatelje.

KRIŽEV POT NA SVETO GORO
Vsako nedeljo ob 14:30.

KVATRNA NEDELJA
Na 2. postno nedeljo, 4. marca, bo naš dar namenjen za potrebe škofijskih semenišč.

---

PRILOGA STR. 1

»NEGATIVNE POSLEDICE BODO DOLGOTRAJNE«

ODGOVOR NA ODPRTO PISMO P. BOGDANA KNAVSA

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) na zahtevo p. Bogdana Knavsa, ki deli prizadetost številnih članov Cerkve zaradi dolžniške krize podjetij, povezanih z mariborsko nadškofijo, v okviru svojih pristojnosti podaja naslednje mnenje.


1. Komisija se strinja s splošno ugotovitvijo, da je bilo finančno poslovanje, gospodarjenje ter predvsem čezmerno zadolževanje v mariborski nadškofiji neprimerno in v nasprotju z načeli konservativnega in varnega gospodarjenja, ki je edino skladno z zahtevami cerkvenega prava. Zato je to gospodarstvo postalo nestabilno in ranljivo ter ni preneslo pretresa, ki ga je povzročila svetovna finančna in gospodarska kriza.
2. Vodstvo mariborske nadškofije je izkazovalo preveliko zaupanje sodelavcem in vodstvu svojega gospodarstva. Zato po mnenju Komisije nosijo sorazmerno moralno (objektivno in subjektivno) odgovornost za nastalo stanje vsi, ki so bili vpleteni v sprejemanje pomembnih odločitev: škof ordinarij, nadškofijski ekonom, ki je dolga leta predsedoval upravi družbe Gospodarstvo Rast d.o.o., zbor svetovalcev in gospodarski svet. Posebno odgovornost nosijo tisti, ki so bili v nadzornih svetih in upravah podjetij, ki so bila povezana z Gospodarstvom Rast.
3. Razumemo sedanje vodstvo mariborske nadškofije, ki v zadnji izjavi poudarja, da je večino svojega dosedanjega dela namenjalo reševanju nastalega položaja, zaradi česar se do sedaj ni prednostno ukvarjalo z ugotavljanjem odgovornosti za njen nastanek. Pri tem tudi ne moremo spregledati dejstva, da sta bila zaradi nastalega položaja zamenjana nadškof in škofijski ekonom. Oba sta se pred duhovniki v mariborski nadškofiji (9. marca 2011) tudi javno opravičila, kar pa ni bilo splošno znano. Kakšne bodo nadaljnje sankcije, bo mariborski nadškof presodil, ko bodo opravljeni sodni postopki. Mariborski nadškof osebno, kot tudi člani SŠK, so že večkrat izrekli obžalovanje zaradi zgrešenega načina gospodarjenja v mariborski nadškofiji.
4. Številni verniki in ustanove Cerkve na Slovenskem čutimo hude negativne moralne, delno pa tudi finančne posledice tega neprimernega poslovanja, ki je ob izbruhu svetovne finančne krize privedlo do sedanjega kritičnega stanja. Negativne finančne in moralne posledice bodo dolgotrajne in se posplošujejo na celotno Cerkev na Slovenskem.
Zato je toliko bolj potrebno, da na vseh ravneh in enotah naše krajevne Cerkve še bolj dosledno uresničujemo zavezo po transparentnosti poslovanja, ki smo si jo zadali na Plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem. Končno pa je tudi čas, da razmislimo še o drugih ukrepih, ki bi lahko pripomogli k reševanju nastalega stanja.

dr. Tadej Strehovec
Tajnik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

---

PRILOGA STR. 2

LJUBEZEN V PRAVIČNOSTI (2)

Danes je čas, da člani Cerkve na Slovenskem dejavno iščemo nove poti za takšen razvoj in napredek, ki ne bo usmerjen samo v gmotno blagostanje in potrošništvo, temveč tudi v krepitev prave demokracije, za katero je potrebno medsebojno spoštovanje, enakopravnost brez izključevanja, odkriti odnosi, nepristranska in poštena obveščenost ter za naš narod še posebno nujna sprava.
Cilj je resnično pravna in socialna država za vsakega in za vse, v kateri bodo gospodarske dejavnosti služile celotnemu napredku družbe in ne samo okoriščanju nekaterih med seboj povezanih skupin. Posebne pozornosti morajo biti deležni najšibkejši in najbolj ranljivi.
Delo mora spet postati vrednota, ki bo vsakemu zagotavljala pošteno plačilo in spodobno življenje in ne životarjenje, spoštovanje delavskih pravic, pa tudi solidarnost v primeru brezposelnosti, starosti ali bolezni. Spodbujati je treba tudi socialno podjetništvo.
Naša dolžnost, da si prizadevamo za pravično družbo, pa obsega tudi druga področja družbenega življenja, med katerimi so najpomembnejši vzgoja in izobraževanje ter družinsko življenje. Gre za njihovo medsebojno povezanost, saj se vzgoja mladih začne v družini, nadaljuje pa se v šoli in Cerkvi.
Glede na neprimerljivo in nenadomestljivo vlogo, ki jo ima za družbo in še posebej za vzgojo mladih rodov družina, ji družbeni nauk Cerkve posveča posebno pozornost. Na to smo v preteklosti že velikokrat opozarjali. Vemo, da je danes družinsko življenje težko ohranjati v vsej njegovi polnosti in lepoti.
Tega se zaveda tudi sedanji papež, ko pravi: »Živimo v svetu, v katerem sta družina in življenje sámo nenehno ogrožena in razdrobljena. Delovni pogoji so pogosto neusklajeni z družinskimi nalogami, skrb za prihodnost, naglica vsakdanjega življenja, preseljevanje v iskanju primernega vzdrževanja ali celo preživetja pa otežujejo možnost, da bi otrokom zagotovili eno izmed najdragocenejših dobrin: navzočnost staršev.« Navedene težave in pogosti neuspehi nikakor ne opravičujejo poskusov, da bi družinskemu življenju, zgrajenem na zakonski zvezi med možem in ženo, odrekli njegovo prvenstveno in središčno mesto v družbi, ga celo omalovaževali in iskali druge načine skupnega življenja. Nasprotno, prizadevanja, da bo naša družba zakonsko zvezo in družino moralno, pravno in finančno podpirala ter varovala, moramo še okrepiti. Spodbujamo vas, da se v sedanjih javnih razpravah o spornem Družinskem zakoniku dejavno zavzamete za obrambo doslej veljavnega pojmovanja družine in za to storite vse, kar je v vaši moči. Če bomo to morali braniti s pomočjo referenduma, vas pozivamo, da se ga množično udeležite in glasujete proti poskusom, da bi tisti družini, ki se ji imamo vsi skupaj zahvaliti, da smo to, kar smo, postavili ob bok druge oblike skupnega življenja, ki ne morejo enakovredno opraviti vloge prave družine…
Prosimo Gospoda, da nam pri tem podeli obilje darov Svetega Duha in svoj blagoslov.

Slovenski škofje

---

PRILOGA STR. 3

POST PRI NAS DOMA

PRVI TEDEN

VZOREC POSTNEGA OBREDA JE NAMENJEN DRUŽINAM S (PRED)ŠOLSKIMI OTROKI.
BREZ TEŽAV GA LAHKO UPORABIMO V VSEH OKOLIŠČINAH.
NEKATERI IMAJO LEPO IZKUŠNJO, ZA OBRED IN MOLITEV SE DOGOVORIJO S SOSEDI ALI PRIJATELJI.

Kaj pripravimo?
Na mizo postavimo ali položimo križ. Preprost križ  lahko naredimo sami samo za ta namen.
Na križ ali pred križ, odvisno od njegove lege, postavimo pet vijoličnih svečk, ki predstavljajo pet postnih nedelj.
V prvem tednu prižgemo (tata!) prvo svečko, ki ponazarja rane na Jezusovi glavi.
Ob križ ali okrog križa damo vejico ali venec trnja kot samostojno postno znamenje ali v kombinaciji s (pomladnim) cvetjem.
Čas in potek obreda sta usklajena in dogovorjena! To velja tudi za dneve, ko morda ne bomo skupaj.                                                                                                                                  Tata ali mama vpelje pogovor o »postnem« vprašanju družine. Izbere npr. eno odločitev: o medsebojnem sodelovanju, o odgovornosti za to in ono, o odnosih do sosedov, starejših, šole, verouka, nedelje, hrane, uporabe denarja, gledanja TV, o rabi računalnika, telefona, časa…, o krožniku riža za otroke na Madagaskarju (stane € 0,30)…
Potek slavja:
- Tata (ali mama) prižge prvo svečo.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, molimo najprej večerno molitev.
- Tata ali mama spomni na odločitve ali sklepe, skupne - družinske in vsakega posameznika, s katerimi plemenitimo postni čas.
- Sledi trenutek tišine, da vsak premisli, kako uresničuje svoje sklepe.  
- Nato molimo (letošnji predlog!) očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca in prošnjo za duše v vicah: »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- Sklenemo z vzklikom:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

MISLI:

-    Jezus pravi: »Lačen sem bil in mi niste dali jesti… Česar niste storili enemu od teh, tudi meni niste storili.« (Mt 25,42 in 45)
-    »Če imate streho nad glavo, hrano v hladilniku in posteljo, ste bogatejši kot tri četrtine ljudi tega sveta.«
-    »Ko pridem sem, vidim, koliko se potroši… Mi na Madagaskarju pa živimo z nekaj centi na dan. V istem času, na isti Zemlji!« (Pedro Opeka)

---

PRILOGA STR. 4

ZAVEST O ZGODOVINI ČLOVEŠTVA

CERKEV IN KULTURA
Eden od novoimenovanih kardinalov je 92 – letni Julien Ries, priznani antropolog in zgodovinar religije. V razgovoru za italijanski dnevnik »Il Corriere della sera« kardinal pravi, da današnji kulturi manjka zavest o svoji zgodovini, kar je za neko kulturno okolje nedopustno. »II. vatikanski koncil je v konstituciji »Gaudium et spes« odprl vprašanje odnosa med Cerkvijo in kulturo. Sodobna kultura je zaznamovana s površnostjo, izgubila je vsebino in smisel, deluje kot izgubljena in nima razlogov za obstoj. Evropa je izgubila zavest o krščanskih koreninah, kar pomeni, da se je potrebno vrniti k izhodiščem, predvsem pa iskati dialog s tistimi, ki ne verujejo«.

SEKULARNA ANTROPOLOGIJA
O podobi Cerkve v današnji družbi kardinal pravi, da se je potrebno usmeriti h Kristusu. Tu imajo še posebno vlogo mladi, njihovo iskanje je vedno bilo pristno. Kristusa bomo našli v Evangeliju, skupaj s preroki današnjega časa, kot sta don Giussani in Chiara Lubich.
Sekularna antropologija je najprej horizontalna znanost. Preučuje človeka v njegovih družbenih odnosih, ki pa ne more celovito opredeliti življenja. Pogosto je usmerjena proti institucionalnim oblikam religije. Znani antropolog Levi-Strauss je strukturalno zavrgel drugo dimenzijo, transcendenco. Pravi humanizem ob horizontalni dimenziji upoštevata tudi vertikalno, h kateri je človek usmerjen.

KRIZA IN FUNDAMENTALIZEM
O današnji krizi kardinal misli, da smo izbrisali temelje naše kulture. Človeštvo se izgublja v liberalnem materializmu, »skuša hoditi zgolj po eni nogi, čeprav za pravilno hojo potrebujemo dve«. Potrebno je znova brati socialne enciklike. Na vprašanje o verskem fundamentalizmu je kardinal odgovoril: »Fundamentalizem je vpliv ideologije na religijo. Primer sta Islam in Hinduizem, ki iz verske izkušnje prestopata v politiko in preko nje želita oblikovati svetovno družbeno ureditev. Žal v tej podobi v zgodovini nastopa tudi krščanstvo. Fundamentalizem, ki je ideološko netoleranten, onemogoči vsako obliko dialoga.

KORENINE V PRAZGODOVINI
Zanimivo je, da so dela kardinala Riesa posvečena prazgodovini. Pravi, da je našel korenine in izhodišče za preučevanje zgodovine človeštva, človeka, ki je bitje simbola in zato tudi religiozen. Ta spoznanja so pomembna tudi za naš čas.

SVETOVNI DAN MLADIH

Izbrali so logotip »Svetovnega dneva mladih 2013« v Braziliji. Avtor je 25 – letni oblikovalec Gustavo Huguenin. V podobi srca zgornji zeleni del predstavlja hribe, v podnožju je morje modre barve, v sredini je v rumeni barvi kip Kristusa, najpomembnejšega brazilskega simbola. Logotip govori o poslanstvu mladih, kot je zapisano v Matejevem evangeliju: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence« (Mt 28, 19), kar je tema Svetovnega dneva mladih.

Aleš Rupnik

---

Res je
Prijatelja se pogovarjata: »Nekje sem prebral, da ženske živijo dlje kot moški...«
»Res je. Zlasti če so vdove.«