PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

ALI ZMOREMO ODKRITI STREHO?

Dragi prijatelji!

Koga imamo dovolj radi, da bi se, množici navkljub, potrudili za njegovo dobro, četudi bi bilo potrebno »strehe odkrivati«? Ali malo drugačne: ali imamo tolikšno vero, da bi naredili vse, da ga prinesemo pred Gospoda?

Drug drugega prinašati pred Gospoda! Ali ni to zares ne le vere, ampak tudi življenja in upanja polno dejanje? Ko sam ne moreš ali morda celo nočeš več pred Gospoda, te vendarle morejo predenj prinesti drugi … Ali pa ti skupaj s sobrati nosiš koga od njih …
Morda se vam ta trenutek zdi nemogoče, da ne bi hoteli ali mogli pred Boga … Včasih se naše življenje tako zelo strese (hude nesreče, po katerih človek postane drugačen; nepričakovane izgube), da se v trenutku vse zatemni. Morda pa samo nismo dovolj zgodaj zaznali, da nam življenje odteka po kakšni zasvojenosti ali jezi, ne-odpuščanju, nevoščljivosti, nečistovanju … – vse dokler nismo pristali čisto nemočni nekje na dnu, brez vere, upanja in ljubezni.

»Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: ‘Otrok, odpuščeni so ti tvoji grehi!’ (Mk 2,5)« Četudi so bolnika prinesli zaradi fizične hromosti, Jezus vidi še bolj ubijajočo ohromelost v njegovi notranjosti. Je bil hromi jezen na Boga, ker je to dopustil? Nevoščljiv drugim, ki so zdravi hodili naokrog, pa tega niso cenili? Le Bog ve, kaj nas odvrača od njegove ljubezni, s katero nas tako neizrekljivo ljubi, zato je Jezus hromemu najprej zacelil duševne rane. Že s tem mu je vrnil polnost življenja. Toda želel je okrepiti tudi vero vseh navzočih, zato je hromi shodil.

Dragi prijatelji! Gotovo je tudi v naši bližini kdo, ki nas potrebuje, da na enem koncu »poprimemo njegova nosila«. Morda pa smo celo mi sami na nosilih. Nesimo druge in se pustimo nesti pred Gospoda. Živimo to moč skupnosti, moč občestva. »Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih.« Pa ne bodimo razočarani, če bo Gospod naredil kaj drugega kot tisto, kar smo pričakovali. On že ve …

p. Bogdan Knavs

KAPELA

 
PEPELNICA
Na pepelnično sredo vas vabimo k obredu pepeljenja, ki bo pri jutranji in pri večerni sveti maši.
 
POSTNA POSTAVA - ANIN SKLAD
Post nas med drugim tudi spodbuja, da se na pepelnično sredo samo enkrat do sitega najemo in da se odpovemo malicam. Naš post pa mora roditi sadove ljubezni do bližnjih, zato vam predlagamo, da prihranek darujemo za potrebe Aninega sklada, ki pomaga družinam z več otroki. Nabiralnik bo v cerkvi zadaj.
Na petke v postnem času se odpovemo mesu in mesnim jedem.
 
KRIŽEV POT
bomo molili v postu vsak torek in vsak petek pred mašo, ob 19. uri.
 
VEROUČENCI - POČITNICE
Veroučencem privoščimo lepe počitnice in da se v tednu po 27. februarju spet polni zagona zberemo v veroučnih skupinah.
 
VEČERI ZA STARŠE
Vabimo vas na Večere za starše, ki bodo na štirinajst dni potekali v samostanski dvorani. Poglabljali se bomo v družinske in vzgojne teme. Vodila jih bosta s. Mateja Kraševec iz Družinskega centra Sveta Gora in p. Tomaž. Prvo srečanje bo 29. februarja in potem 14. ter 28. marca in 11. aprila.
 
POKOJNI
17. februarja smo se na pokopališču v Kromberku poslovili od Stanislava Volka (55) z Grčne. Naj počiva v miru!

KRISTUS ODREŠENIK

PEPELNICA
Maši z obredom pepeljenja bosta ob 7:30 in ob 19:00. Ta dan je zapovedan strogi post.

KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je vsak petek ob 18:30.

POROČILO O DELU ŽUPNIJSKE KARITAS ZA LETO 2011

1.    STRUKTURA PREJEMNIKOV POMOČI:
V letu 2011 smo pomagali:
·    60. družinam  (218  družinskih članov), od tega  je 31 migrantskih družin;
·    23. posameznikom, od tega je 11 starejših od 65 let ;
·    štirim brezdomcem;
·    28. otrokom.
Skupno število vseh prejmnikov pomoči v letu 2012 je 246.

2.    STRUKTURA NUDENE POMOČI:
Družine in posamezniki so dobili pomoč v obliki hrane.  Paket hrane dobijo enkrat mesečno, če je družina ali posameznik prejemnik socialne pomoči oziroma nima sredstev za preživljanje. Drugi, katerih dohodek ne presega 150 € na člana družine in 200 € na gospodinjstvo,  dobijo paket enkrat na 45 dni.
Pri plačilu položnic smo pomagali  petim družinam, trem posameznikom, šestim otrokom smo plačali šolsko prehrano, šestim pomagali pri nabavi šolskih potrebščin, 22 otrok je prejelo šolske zvezke.
Vsa dodeljena pomoč se redno evidentira, prejemnike pomoči sodelavci karitas spremljamo, jim lajšamo breme s pogovori in jim svetujemo.

3.    SODELAVCI KARITAS:
V letu 2011 je pri delu Župnijske Karitas sodelovalo pet rednih in 11 občasnih sodelavcev.
Sodelavci Župnijske Karitas župnij Nova Gorica – Kristus Odrešenik in Nova Gorica – Kapela  skrbimo tudi za skladišče hrane Goriške Območne Karitas, kamor prihajajo po materialno pomoč socialno ogroženi iz Goriškega pastoralnega območja. Hrano delimo vsak ponedeljek od 16:00 in 17:00.
Hvala vsem dobrotnikom. Brez vaših darov in vašega zaupanja svojega poslanstva ne bi mogli opravljati.     

POVABILO
Pred nami je postni čas.
Ozrimo se okrog sebe in poglejmo, ali moj sosed, znanec ali  nekdo, ki smo ga videvali, rabi pomoč?  Gre v trgovino, zmore sam k zdravniku, še prihaja  v cerkev…….? Se kdaj vprašamo, kaj je z njimi, če jih nismo opazili? Se vprašamo, kaj lahko naredimo zanje?  Veliko jim boste pomagali že s tem, da boste nas opozorili na stisko, ki ste jo  opazili v svojem okolju.  Vsi smo lahko sodelavci Karitas.
Na od pepelnice do prve postne nedelje bomo zbirali prispevke za pomoč družinam z več otroki. Kdor ima kakršenkoli dohodek je povabljen, da daruje vsaj za eno malico. Na veliki četrtek  bo nabirka hrane. V veži bo v ta namen postavljena košara. Odprimo oči in razprimo dlani.
Številke sodelavcev Karitas:
Jerneja Trošt: 040/848574, Nada Jan:031/638587, Renata Vončina: 041/655689, Dalija Černuta: 041/475894

KROMBERK

VOGRSKO

POČITNICE
Otroci (in starši), v tem tednu zimskih počitnic se odpočijte in tudi kaj telesno razgibajte, da pridete naslednji teden veseli, sproščeni in pripravljeni k rednemu verouku.

PUST
Pustne norčije so lahko zunanji izraz veselja in sproščenosti, ko se tudi radi nasmejemo. To vam tudi iz srca privoščim. Prosim pa vas, da ostanete v dostojnih mejah, da z obleko, govorjenjem ali obnašanjem ne žalite drugih!

POSTNI ČAS
S pepelnično sredo (tudi s postom in odpovedjo) vstopamo v sveti postni čas priprave na obhajanje velikonočne skrivnosti. V Kromberku in na Vogrskem bomo imeli spokorni obred pepeljenja med mašo na pepelnico. Lepo vabljeni!

POKOJNA
V soboto, 11. februarja, smo pri Sv. Trojici cerkveno pokopali Noemi Namar, Damber 8 (89 let). Gospod, daj ji večni pokoj in večna luč naj ji sveti!

OBISK IN BLAGOSLOV DRUŽIN
V tem tednu šolskih in veroučnih počitnic bom skušal vsak dan od ponedeljka do petka nadaljevati z obiski v kromberški župniji. Hvala vam za prijaznost. Vseh se z veseljem spominjam v molitvah in pri maši.

SOLKAN

VERA IN LUČ MED NAMI
Vsem, ki si z mnogo ljubezni prizadevajo za tiste s posebnimi potrebami med nami, iskrena zahvala in pohvala. Naj jih Jezus s svojo pomočjo še naprej podpira in jim vrača z notranjo srečo. In »lučke« naj nam še dolgo svetijo, posebno, ko se bomo nanje spomnili v trenutkih težav in preizkušenj!

ZIMSKE POČITNICE
Naj koristijo počitku, razvedrilu in poglabljanju družinskih odnosov.

PEPELNIČNA SREDA
22. februarja pričnemo z obredom pepeljenja (med mašo) letošnjo pripravo na veliko noč. To bo zelo lepo in bogato obdobje, ko nas bo iz trenutka v trenutek usmerjala Jezusova beseda: »Spreobrni se in veruj evangeliju!«

ANIN SKLAD
Prvi postni teden namenimo prihranke ob odpovedi nepotrebnemu in tudi potrebnemu družinam z več otroki. Zanje skrbi dobrodelna ustanova Anin sklad. Prihranke damo v cerkvi v nabiralnik s tem napisom.

NAŠI RAJNI
12. februarja je s telesno smrtjo odšel v dom nebeškega Očeta 80-letni Andrej Franko, Za spomenikom 3. Želimo mu večni pokoj in Božji mir, domačim polno tolažbe.

ŠEMPETER

OZNANIL NISMO PREJELI!

SKUPNA OZNANILA

POSTNA POSTAVA 2012
Strogi post je na pepelnično sredo (22. februarja) in na veliki petek (6. aprila). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže kristjane od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Mesnih jedi se vzdržimo na postne petke. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

VEČERI ZA STARŠE
Namenjeni so staršem veroučencev. Govorili pa bodo o vzgoji otroka in vlogi staršev pri odraščanju. Iskali bomo pot vzgoje za odgovornost.
Večere vodita s. Mateja Krašovec in p. Tomaž Pinter. V sredo ob 19:30 v samostanski dvorani na Kapeli. In sicer 29. februarja, 14. marca, 28. marca in 11. aprila.

---

PRILOGA STR. 1

DRUŽINA MED IDEOLOGIJO IN REFERENDUMOM  

REFERENDUM O DRUŽINSKEM ZAKONIKU,
ki so ga spravili skupaj v prejšnji vladi, bo prihodnjega 25. marca. 25. marec je dan, ko  obhajamo praznik, ki gre pod različnimi imeni, kakor se je uveljavil v krščanskih občestvih: materinski dan, starševski dan, praznik družine in podobno. V koledarju je Gospodovo oznanjenje.
 
HITIJO ZAGOTAVLJATI, DA BO POTEKALA DEBATA
pred referendumom kulturno, spoštljivo in argumentirano med različnimi stališči do zakonika, ki naj bi redifiniral slovensko družino, kakor najavljajo njegovi izdelovalci in zagovorniki, ki se doslej niso kaj dobro izkazali na področju kulture, spoštljivosti in argumentov, zlasti ne v sposobnosti poslušanja onih stališč, ki zakoniku nasprotujejo. Zato ker obravnava normalno družino, iz kakršne prihajamo, brez spoštovanja in hvaležnosti, suhoparno in brez čuta za pravičnost. Izpričano je namreč, da je klasična družina med vsemi drugimi oblikami zakonskih, izvenzakonskih, enostarševskih ali istospolnih skupnosti, v katerih otroci živijo, najbolj zanesljiva varovalka tako glede otrokovega skladnega osebnega razvoja, kakor njegove polne identitete.   

PEDAGOŠKE RAZISKAVE GOVORIJO ZOPER ZAKONIK
Zagovorniki zakonika poučujejo, kako se je svet, tudi na področju družinskih in izven družinskih razmerij v zadnjih desetletjih spremenil. Najraje bi rekli napredoval. Nasprotniki zakonika to vemo. Vemo tudi, da se bodo še nekaj časa, najmanj dve generaciji! majala razmerja med, sicer zrelimi ljudmi, ki bi se poročili ali ne poročili, imeli družino ali ne, imeli svoje otroke ali ne, otroke posvojili ali si jih izposojali… Predvsem pa vemo, da je potrebno otrokom zagotoviti, da imajo ob sebi ljubeč moški in ženski vzorec.  

ZAVEDAMO SE,
da velik del ljudi v Zahodnem svetu že dalj časa ni sposobnih za stalno ljubečo vez med moškim in žensko, te vezi so še bolj problematične pri istospolnih zvezah, da imamo zaradi tega vrsto oblik družinskih in izven družinskih skupnosti, predvsem takih, ki niso stalne, so socialno šibke ali pa se zaradi denarnih koristi predstavljajo kot razdrte in socialno ogrožene. Država ima dolžnost, da odpravlja vzroke, ki so v ozadju razmer, da so ljudje nemočni in otroci ogroženi ali prikrajšani.
 
ZARADI DANAŠNJIH ZAGAT S TRAJNIMI DRUŽINSKIMI ODNOSI,
zaradi problematičnih človeških neravnovesij in družbenih razmer, pa tudi zaradi dosežkov uveljavljenih človekovih pravic, ni racionalnih razlogov, da neko mnenje, večinsko ali manjšinsko, zrelativizira običajno, normalno družino, jo redifinira, ponižuje, smeši, prezira itn. Skratka nihče nima pravice, da kolektivno, v kontekstu zakonika, grdo govori o naših starših in družinah, iz katerih prihajamo. Bile so mojstrovina, ki jim podporniki zakonika, če poslušamo njihovo govorjenje, gotovo niso dorasli.  Kdo pravi, da so bile popolne?  
Dolgujemo pa jim spoštovanje in hvaležnost!  

Gašper Rudolf

---

PRILOGA STR. 2

SOSEDJE

KAJ SE DOGAJA NA SEVEROVZHODU ITALIJE?

NA VLAKU, KI PELJE  V NASLEDNJA DESETLETJA
naših Zahodnih sosedov, bo vedno več potnikov, ki pa bodo drugačni od današnjih. Že na obrazih se jim bo poznalo, da so starejši, veliko več pa onih, ki so se prišli od drugod, tudi iz daljnih dežel. Severovzhodna Italija je postala prostor novih priseljencev, pa naj bo to komu všeč ali ne. Delovna mesta bodo vedno bolj klicala po novih ljudeh. Novih ljudi pa sedanje prebivalstvo ne zagotavlja, saj pride na vsako žensko komaj 1,2 rojstev in še ta rojstva so sad družin, v katerih so matere, rojene drugje.

GOVORIMO O POKRAJINAH NAŠIH SOSEDOV, MISLIMO PA NA SLOVENIJO
V naslednjih letih se bomo namreč tudi v Sloveniji približevali razmeram, ki že danes usmerjajo dogajanje pri naših Zahodnih sosedih. V petnajstih sverovzhodnih škofijah Italije, se pravi v prostoru med slovensko in avstrijsko mejo ter Verono, živijo pripadniki 170 (stosedemdeset!) narodnosti, različnih kultur in verovanj.
Ekonomska kriza je že doslej spremenila gospodarsko podobo ozemlja.
Vse kaže, da bodo najbolje preživela in se celo znova povzpela podjetja, ki zaposlujejo med 50 do 250 ljudi in so se usmerila v inovacije. Opazovalci govorijo o nematerialnih inovacijah, kar pomeni, da se bo proizvodnja selila kamorkoli, glava pa bo ostala doma in zaposlovala ljudi z novimi znanji in novimi usposabljanji. Še pred kratkim je zadostovalo znanje solidne srednje šole. Danes je to premalo, premikamo se od ekonomije proizvodnje k ekonomiji znanja.

NA CERKVENEM ZBORU Z IMENOM »OGLEJ 2«
ki bo potekal po 20 letih v Ogleju in Gradežu med 13. in 15. aprilom 2012, bo podatek o ljudeh, se pravi demografsko dejstvo, izhodišče za razmišljanje, molitev, pogovor in razlago prihodnosti ter predvsem! za izoblikovanje nalog kristjanov v naslednjih letih znotraj novega okvirja, ki prinaša vrsto novih sijajnih izzivov.

VREDNOTE – DRUŽINA NA PRVEM MESTU
Raziskovalci duhovnega in socialnega stanja v sosednjih deželah Italije trdijo, da se med tem časom, ko se tako rekoč vse spreminja, vrednote niso spremenile. Je ostalo neko oporišče, ki ga razglašajo v en glas vse narodnosti in kulture, vse različne skupine, ki se srečujejo na severovzhodu Italije in to je družina. Tudi v tistih okoljih, v katerih je klasična družina manj prakticirana, postavljajo družino na sam vrh vseh vrednot.
Opazovalci pri tem opozarjajo, da ostane odprto vprašanje, kako se te vrednote prakticirajo v življenju.
Letošnje Cerkveno zborovanje kristjanov v Ogleju lahko pripomore razumeti in oblikovati skupno prihodnost.

 

Gašper Rudolf

 

---

PRILOGA STR. 3

LJUBEZEN V PRAVIČNOSTI (1)

V zadnjih desetletjih smo živeli v prepričanju, da se da dobro živeti in zaslužiti brez pravega dela in skrbnega ravnanja s pridobljenimi sredstvi. To je kriza moralnih načel poštenja, pravičnosti in odgovornosti pred Bogom in ljudmi. Mnogi so tudi verjeli, da bo gospodarstvo samo po sebi poiskalo rešitve, ki bodo najboljše za vse.
Prva in največja vrednota je človek v svojem dostojanstvu. Ko govorimo o dostojanstvu, ne mislimo na kakšno zunanje poveličevanje človeka. Dostojanstvo, ki ga ima vsaka človeška oseba, zahteva, da druge ljudi spoštujemo, da jih ne izrabljamo ali izkoriščamo, ampak jim priznavamo njihove temeljne pravice in jim omogočamo, da te pravice tudi uživajo. Čeprav o človekovih pravicah veliko govorimo, jih s tem še ne spoštujemo. Vsako zapostavljanje, poniževanje ali izkoriščanje drugega človeka je teptanje njegovega dostojanstva. Očiten primer teptanja človekovega dostojanstva so tudi domači in tuji delavci, ki so več mesecev ostali brez plač in plačanega socialnega zavarovanja. Oblast je vse to mirno gledala.
Tudi javna glasila ne spoštujejo človekovih pravic, če javnost obveščajo pristransko in ne celostno ter ne spoštujejo pravice do dobrega imena, ki jo ima vsakdo, dokler njegova krivda ni dokazana. Nekateri politiki pri svojem odločanju ne spoštujejo verskih in moralnih vrednot, ki ljudem veliko pomenijo, s čimer drugim vsiljujejo svojo ideologijo. Celo temeljna pravica do življenja ni spoštovana. Nerojeni otroci je pri nas ne uživajo, saj nimajo nobenega varstva, kakor da ne bi bili človeška bitja.
Razveseljivo je, da je spoštovanje dostojanstva vsakega človeka jedro slovenske ustave in temeljne listine Evropske unije. Dostojanstvo slehernega človeka pa je tudi v jedru družbenega nauka Cerkve.
Božji odnos do nas nam narekuje, da tudi mi spoštujemo vsakega človeka, ne glede na to, kateremu narodu kdo pripada, kakšnega prepričanja je, ne glede na spol, zdravje ali starost. Temeljna naloga države je, da s svojimi zakoni to vedno in povsod spoštuje, kar še posebej velja za šibkejše, invalide, otroke, pripadnike manjšin, ostarele in bolne. Ti potrebujejo posebno zaščito države.
To pomeni zavzemanje za vrednote. Teh ni, če jih preglasijo gospodarski, politični ali kakšni drugi interesi.
Jezus tudi nam želi po Cerkvi in njenem družbenem nauku pomagati, da bi v današnji zmedi bolje videli, kje so bile naše napake v preteklosti. To velja tudi za napake, ki smo jih delali v Cerkvi. Ob tem nam je še posebej žal za to, kar se je zgodilo v gospodarstvu mariborske nadškofije in se za to znova iskreno opravičujemo. Rešitev je samo ena: da se vsi skupaj zavzamemo za bolj dosledno spoštovanje Jezusovega nauka in zgleda, da bomo spoštovali slehernega človeka in njegove temeljne pravice.
Pri tem naj nam Gospod pomaga s svojim blagoslovom!

---

PRILOGA STR. 4

POST 2012 »PRI NAS DOMA«

POST
Sreda, ki je pred nami, je pepelnica. S pepelnično sredo kristjani vstopamo v postni čas 2011.
Postni čas vabi, naj ga preživljamo odrasli in ob odraslih otroci in mladi tako, da se čemu odpovemo v duhu solidarnosti z ljudmi, ki imajo manj od nas.
Osebna skromnost in dobrodelnost sta viden sad pravilno naravnanega življenja, kar preverja vsak pri samem sebi v postu.
Oznanila želijo spodbuditi in spremljati postna slavja po naših domovih. Sestavljalci Oznanil bi radi pomagali, da bi se kristjan vsak dan zaustavil, se zbral pred Bogom in se zadržal v kratkem obredu, ki ni nujno tak, kot je predložen. Pomembno je, da je enostaven, razumljiv, podprt z znamenji ter prežet s pozornostjo in solidarnostjo. 

ZNAMENJA
Ni obreda brez vidnih znamenj.
Za post predlagamo križ s trnjem kot osrednjim znamenjem. Doma pripravimo enostaven »postni križ«, ki ga bomo dali na mizo, podstavek ali na steno v prostoru, v katerem se družimo.
Križ naj ima enake krake (grški križ) in, če se le da, pet nastavkov za sveče (vijoličaste).
V ospredje ali v ozadje ali v sredino lahko namesto križa damo kakšno drugo Jezusovo podobo ali Sveto pismo, oz. postno stran iz Svetega pisma s slikami. 
Vsekakor naj bo iz tega znamenja vidno, da živimo »pri nas doma« v postnem času. 

V Prilogi bomo skušali podpreti domača slavja, da se bomo v njih bolje znašli, saj gre za poskus, ki se v našem okolju šele udomačuje. 
Trnje, oblikovano kot krona ali uporabljeno kot vejica, je med postnimi znamenji  dovolj zgovorno. V nekaterih družinah postna znamenja poenostavijo tako, da imajo na podstavku pet postnih sveč in trnjevo vejico ob križu ali sveti podobi.

 

TA TEDEN OD SREDE DO NEDELJE
Se zberemo pri postnem znamenju našega stanovanja. Običajni molitvi dodamo besede iz obreda pepeljenja in se pokrižamo na čelu, ali še bolje: blagoslovimo drug drugega s križem na čelu in rečemo: 
»Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš!«

---

Poznavalec
Učitelj razlaga v razredu: »Dajati je vedno bolje kot prejemati. Kako si to razlagaš, Mihec?« »Moj očka tudi tako pravi.«
»No vidiš, kaj pa je tvoj očka po poklicu?«
»Boksar.«