Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
5. Nedelja med letom
5. 2. 2012 // Leto XII // Št. 23
JEZUS OZDRAVLJA VSAKOVRSTNE BOLEZNI
V današnjem nedeljskem evangeliju beremo, da je Jezus ozdravljal vsakovrstne bolezni in izganjal hude duhove (prim. Mr 1, 29-39). Izkustvo Jezusovega delovanja se uresničuje v Cerkvi v vsej njeni zgodovini po zakramentih, ki jih prejemamo. Tudi danes nas Jezus po zakramentih odrešuje in ozdravlja vsakovrstne bolezni. Poseben zakrament ozdravljanja je zakrament bolniškega maziljenja. Po apostolu Jakobu nam naroča: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče duhovnike Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu mazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo obudil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni« (Jak 5, 14-15).
V soboto, 11. februarja bomo obhajali spomin na Marijino prikazovanje v Lurdu. Ob prazniku lurške Matere Božje obhaja Cerkev svetovni dan bolnikov. Ob letošnjem prazniku je papež poslal posebno poslanico bolnikom z Jezusovimi besedami »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila« (Lk 17,19). S temi besedami želi papež pokazati na pomen vere tistih, ki se, obteženi s trpljenjem in boleznijo, bližajo Gospodu. Bog razodeva svojo bližino bolnim in trpečim predvsem po zakramentih, ki jih prejemajo. Papež spodbuja bolne in trpeče, da bi v veri, ki jo hrani poslušanje Božje besede, osebna molitev in zakramenti, vedno našli trdno oporo. Sorodnike, prijatelje in druge pa vabi, da omogočijo bolnim srečanje z Gospodom v zakramentih.
Obhajanje svetovnega dneva bolnikov je tudi priložnost, da se v imenu Cerkve na Slovenskem zahvalimo zdravstvenim delavcem in vsem, ki prepoznavate duhovne potrebe bolnikov in preizkušenih in ste v dogovoru z domačimi pripravljeni poklicati duhovnika. Hvala vam, bolniki, za vaš zgled, ki nam ga dajete v preizkušnjah, ki prihajajo z zdravljenjem. Vedite, da s tem kličete blagoslov na svojo domovino in svet, ko v svojem trpljenju dopolnjujete delo Kristusovega odrešenja. Živimo v času, ko smo še posebej potrebni vašega sodelovanja z Gospodom. Vse, ki smemo biti na poseben način blizu bolnim, vabim k veselemu in ljubečemu služenju preizkušenim. Lurška Mati Božja naj vsem izprosi sprejemanje trpljenja, velikodušno služenje in ozdravljajočo bližino.
Janez Kržišnik
KAPELA
HIPOKRATOV VEČER
bo v torek, 7. februarja, ob 18:00, v samostanski dvorani. Združenje slovenskih katoliških zdravnikov pripravlja večer posvečen predstavitvam in razmišljanjem o življenju otrok s posebnimi potrebami z naslovom "Vsako življenje ima svoj namen". Vabljeni!
POKOJNA
28. januarja smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od Stanislava Šuligoja (68) s Pristave.
1. februarja pa smo prav tako v Stari Gori poslovili od Miroslave Čuk (99) iz Nove Gorice oz. Pristave, ki je zadnja leta preživela v Domu upokojencev.
Naj počivata v Božjem miru!
KRISTUS ODREŠENIK
STARŠI
S starši birmancev bo srečanje v nedeljo 5. februarja, po maši ob 9:00. Srečanja v tednu ne ponavljamo.
KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 6. februarja po večerni maši.
ROMANJE
Na oglasni deski in na mizi za verski tisk so vabila in program romanja pred prvim majem v Berlin in Dresden. Prijavite se do 29. februarja.
NAŠI RAJNI
V sredo, 1. februarja smo se v Stari Gori poslovili od Jožefe Brataševec (83), Gregorčičeva 10. Naj počiva v miru.
KROMBERK
VOGRSKO
BIRMANCI
Dogovorite se po družinah, da bi čimprej začeli s pomladanskim delom po skupinah.
SVEČNICA
Ko je bil Jezus darovan v templju, se je razodel ljudem kot »luč v razsvetljenje narodov…«. V spomin na to prinesemo še danes k blagoslovu sveče.
BLAŽEV ŽEGEN
Na priprošnjo svetega Blaža lahko še danes po maši prejmemo blagoslov zoper bolezni v grlu in proti drugemu zlu.
POKOJNI
V petek, 27. januarja smo v Lokah cerkveno pokopali Davida Pavlina, Loke 31 (77 let). Gospod, daj mu večni mir in pokoj!
SOLKAN
9. SEJA ŽPS
23. januarja so člani ŽPS-ja v glavni temi srečanja razmišljali o družbeni odgovornosti kristjana. Zgodovinska pogojenost Primorske v 20. stoletju navaja verne laike, da bi še naprej ostajali v varnem zatočišču »zakristij«. Toda Jezusovo naročilo je jasno: Treba je biti luč, sol in kvas v družbi. Če kristjan ni drugačen od drugih, se izneveri vzvišenemu poslanstvu.
Z veseljem so se ozrli na pretekla dva meseca in uspešno pastoralno dejavnost župnije v tem času (miklavževanje, jaslice, praznik farnega zavetnika…).
Spodbude za naprej: Če kdo od bralcev pri bogoslužju ne more biti pri maši, ko je določen za branje, naj poskrbi za zamenjavo. Potrebno je srečanje mašnih bralcev. Predlog za latinsko mašo ni bil sprejet. – V zimskem času, ko je cerkev ogrevana, poskrbimo za zapiranje vhodnih vrat.
V nedeljo 19. februarja bodo z nami pri maši ob 10:00 »lučkarji« iz gibanja Vere in luč. Z veseljem jih pričakujemo.
SREČANJA STARŠEV
V torek 7. februarja ali v četrtek 9. februarja ob 19:00 je srečanje staršev 7. in 8. razreda (birmanci).
V nedeljo 12. februarja pri maši ob 10:00 in po maši je srečanje staršev s prvoobhajanci.
ŠEMPETER
BIBLIČNA SKUPINA
V ponedeljek, 6. februarja bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo Jezusovo zadnjo večerjo (Jn 13,1-14,31).
SEJA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
V sredo, 8. februarja bo ob 20:00 seja Župnijskega pastoralnega sveta. Preverili bomo delo od zadnje seje ŽPS in načrtovali pastoralno delo v postnem in velikonočnem času. Pripravite predloge!
PRVOOBHAJANCI S STARŠI
V petek, 10. februarja bo ob 15:45 srečanje za prvoobhajance in njihove starše.
DRUŽINSKA MAŠA
V nedeljo, 12. februarja bo ob 10:00 družinska maša. Pri maši bosta pela otroški in mladinski pevski zbor, sodelovali pa veroučenci 1. in 2. razreda.
SKUPNA OZNANILA
HIPOKRATOV VEČER
Združenje slovenskih katoliških zdravnikov s sodelujočimi gosti vabi vse, ki jih zanima življenje otrok s posebnimi potrebami, na drugi Hipokratov večer, ki bo v torek, 7. februarja ob 18:00 v župnijski dvorani frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici. Gostje bodo predstavili svoj pogled in izkušnje soočanja in sprejemanja drugačnosti. Vljudno vabljeni zdravstveni delavci, svojci, prijatelji in simpatizerji.
PREDAVANJE
V četrtek, 9. februarja bo ob 19:30 v dvorani Franca Močnika pri Svetem Ivanu v Gorici predavanje Kristine Martelanc in Adama Selija z naslovom »Poštena komunikacija«.
PRIPRAVA NA ZAKON
V nedeljo 12. februarja ob 15:00 se pri Kristusu Odrešeniku prične drugi letošnji tečaj priprave na zakon. Vnaprejšnje prijave niso potrebne.
ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA
Vabi na koncert pianistke Mete Fajdiga in flavtistke Jane Fajdiga v nedeljo, 12. februarja 2012, ob 19:00 v Kulturnem domu v Vipavi. Prisrčno vabljeni!
MOLITEV ZA DOMOVINO
Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino
da bi izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.
Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega;
prevečkrat iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge.
Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.
Naj Tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas vodijo,
da bodo delovali za pravičnost in razvoj domovine,
nam pa pomagaj,
da bomo odgovorni na svojem mestu
in da se bomo kljub razlikam veselili drug drugega.
Pomagaj nam podpirati mlade,
biti blizu družinam in ostarelim ljudem.
Nauči nas prisluhniti vsem, ki trpijo.
Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili,
molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj.
Prosimo Te, podeli nam blagoslov
za naše osebno in skupno življenje.
Amen.
PRIPRAVA NA ZAKON
V nedeljo 12. februarja ob 15:00 se pri Kristusu Odrešeniku prične drugi letošnji tečaj priprave na zakon. Vnaprejšnje prijave niso potrebne.
ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA
Vabi na koncert pianistke Mete Fajdiga in flavtistke Jane Fajdiga v nedeljo, 12. februarja 2012, ob 19:00 v Kulturnem domu v Vipavi. Prisrčno vabljeni!
MOLITEV ZA DOMOVINO
Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino
da bi izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.
Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega;
prevečkrat iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge.
Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.
Naj Tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas vodijo,
da bodo delovali za pravičnost in razvoj domovine,
nam pa pomagaj,
da bomo odgovorni na svojem mestu
in da se bomo kljub razlikam veselili drug drugega.
Pomagaj nam podpirati mlade,
biti blizu družinam in ostarelim ljudem.
Nauči nas prisluhniti vsem, ki trpijo.
Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili,
molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj.
Prosimo Te, podeli nam blagoslov
za naše osebno in skupno življenje.
Amen.
PRILOGA STR. 1
DRUŽINA MED IDEOLOGOJO IN ZAKONIKOM
»IDEOLOŠKIH VPRAŠANJ NE BOMO NAČENJALI…«
smo slišali g. Viranta in g. Erjavca, ko sta predstavljala izhodišče Koalicijske pogodbe za vzpon Slovenije iz sedanjega mrtvila. Kadar rečejo politiki, ki naj bi odslej nekaj let vodili Slovenijo k jasnim, preglednejšim, pravičnejšim in bolj demokratičnim ter sproščenim časom, kot smo jih imeli pod »botri iz ozadja«, da so ideološka vprašanja odvečna, marsikdo zastriže z ušesi. Pozorni ljudje so se vprašali, kaj pomeni, da ideoloških tem ne bo več v vladi, parlamentu, politiki, javnosti in medijih. Nekateri so dobronamerno in zaskrbljeno opozorili na dvoreznost ovinkarjenja mimo »ideoloških« vprašanj ali potiskanja ideoloških vprašanj iz javnosti za pivske šanke ali v preplašen šepet, kar se je pri nas dogajalo še pred dvema desetletjema. Bo ostalo naročeno novinarsko ulično poizvedovanje »mimoidočih«, kaj si mislijo o tem in onim, glede česa se je vlada zaobljubila, da bo molčala...?
Veliko vprašanj, ki so jih razglašali na tako imenovani levici za ideološka, je pravih vprašanj. Na primer: nerazčiščen polpretekli čas, njegova dejstva, lepa in grda, junaška in zločinska dejanja, resnica in laži, skrb za napredek in okoriščanje ozkih skupin…itn.
Kar zadeva ideologijo, moramo biti natančni.
Če ostanemo pri medvojnem in povojnem nasilju na vseh straneh, torej pri vprašanju vseh vprašanj, ki deli Slovence že tri generacije – je to vprašanje pravne države, kulturnega obzorja, pietetnega pokopa mrtvih, ne pa ideološko! Človekove pravice so pravno, kulturno in ne ideološko vprašanje!
IZ VPRAŠANJA, KI GA NOČEMO REŠITI,ali nas ga je strah, naredimo pri nas ideološki spopad. Ko pa natančneje pogledamo, kdo je vrsto nujnih razprav med našim narodom rinil v ideološki spopad, pridemo do že oguljenega vprašanja, kako je mogoče, da se je upor zoper okupatorja pri nas spridil v ideološki spopad med dvema, po številu približno enako močnima deloma Slovencev? In kdo ob predlogu novega družinskega zakonika spet uganja ideologijo? Če je referendum o družinskem zakoniku spet v znamenju ideološke popadljivosti, kakor so bile v zadnjih dveh desetletjih volitve predsednikov republike in parlamenta in se bomo pustili ujeti v ideološko razpravljanje, zakaj nas motijo svoboščine istospolnih, se ne bomo slišali, se ne bomo razumeli in ne spoštovali. Ker: podtaknjeno postavljeno vprašanje, ki drugemu vnaprej nekaj pripisuje, je ideološko nasilje. Javno!
NI IDEOLOGIJA – JE IDEOLOGIJA
Ni ideologija stališče, da ima vsak otrok pravico do očeta in mame. Je pa ideologija očitek, da smo nasprotniki zakonika hinavski, ker se delamo, kakor da so običajne družine z očetom in mamo brez napak, kriz, razvez... To pa je ideologija, ker tega v Civilni iniciativi ali po cerkvah ne trdimo.
Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
prejšnje nedelje je v spodnjem delu na str. 3 in 4 pismo p. Bogdana, predstojnika Svetogorskega svetišča, ki je vzbudilo zanimanje in odobravanje tako znotraj Cerkve, kakor v velikem delu javnosti. Povzemamo ga v današnjih in prihodnjih Oznanilih. Patru Bogdanu se zahvaljujemo, da je dal skrbno napisano pismo tudi našim Oznanilom.
V poletnih mesecih in vse do rožnovenskega oktobra je osrednje primorsko božjepotno svetišče, Sveto Goro nad Gorico, obiskalo veliko romarjev in drugih ljudi iz vse Slovenije. V pogovorih z njimi sem pogosto začutil, da doživljajo naši verniki stisko vesti, ko se sprašujejo, ali naj še verjamejo predstavnikom Cerkve na Slovenskem ali ne. Stisko njihove vesti povzročajo dejstva o finančnih poslih v mariborski metropoliji, o katerih je pred nekaj meseci govorila vsa Slovenija. Ko sem jih poslušal, sem začutil, da je Cerkev na Slovenskem kot ena sama družina: karkoli hudega se pripeti v katerikoli slovenski škofiji, je to bolečina za vse nas.
Toda ko sem želel romarjem odgovarjati na njihova vprašanja, jim pojasnjevati »sistemsko zapletenost finančnega stanja«, ki je privedla do finančnega poloma, sem kmalu uvidel, da tudi moja beseda ni verodostojna.
Nisem se mogel nasloniti na nobeno jasno, odkrito in odločno besedo, ki bi jo izrekli slovenski škofje ali ljudje, ki so v naši Cerkvi odgovorni za to, na besedo, s katero bi zahtevali osebno odgovornost za nastalo stanje. Tudi dosedanje obžalovanje iz mariborske metropolije je bilo zgolj načelno in zato nepopolno, za javnost pa megleno in izmikajoče se. Ni bilo nikakršnih jasnih besed o tem, kaj se bo zgodilo, ko bodo ugotovili, da je nekdo osebno kriv za tolikšno finančno in ekonomsko polomijo. Vmes so bile sicer podane zahteve, da mora delovati neodvisno sodstvo, da pravni postopki tečejo itd. To da, ali ne bi bilo primerno, da Cerkev na Slovenskem, ki je pravno urejena ustanova, državnim inštitucijam pokaže, da je sposobna delovati strogo moralno in tudi spoštovati načela pravičnosti, čeprav je državne ustanove v to ne morejo prisiliti?
PRILOGA STR. 3
Ali ne bi bilo potrebno, da bi vodstvo slovenskih metropolij jasno zahtevalo, da v Cerkvi na Slovenskem nekdo vzame nase osebno odgovornost za nastalo stanje in da s tem nosi tudi posledice za svoje odločitve? Če bomo vse prepustili državnim ustanovam, za katere vemo, da niso učinkovite, saj pravnomočno ni bil obsojen še noben velik prevarant ali mogotec, potem tudi veliki sporni posli znotraj družb, ki jih je nadzorovala mariborska nadškofijska ekonomija, ne bodo nikoli razčiščeni.
Bili smo potrpežljivi in smo čakali, da bi bile stvari v miru raziskane. Od tedaj je preteklo kar nekaj mesecev in razkrivajo se samo nove nepravilnosti, nihče pa še ni prevzel osebne odgovornosti za nastalo stanje. Kako v tem trenutku Cerkvi povrniti moralni ugled ter verodostojnost? Slovenski dušni pastirji smo pred hudo težavo, kako oznanjati »leto pravičnosti«, se pravi leto krščanskega socialnega nauka, da bi naše oznanjevanje ne bi bilo le prazna beseda.
Zaradi vseh teh vprašanj sem se odločil, da se z odprtim pismom obrnem na Vas, na Komisijo Pravičnost in mir, da bi dali pobudo za odkrite besede obžalovanja za posamična dejanja in opustitve ter da bi, skupaj s tem, zahtevali tudi jasno sprejemanje osebne odgovornosti za nastalo stanje.
Žal namesto klica k etičnemu spreobrnjenju slišimo še vedno le tožbe o gospodarski krizi in o Cerkvi nenaklonjenih medijih. Papež Benedikt XVI. je ob nekem drugem vprašanju opozoril, da je »največjo zlo v Cerkvi sami«. Podobno vidim, da je tudi znotraj Cerkve na Slovenskem več govora o zunanjih sovražnikih kot pa o lastnih hibah, ki so povzročile tudi to finančno katastrofo. Nadškof Anton Stres je sicer na lanski Dragi napravil jasen premik od obtoževanja zunanje družbe h kritičnosti do lastne pastoralne prakse, česar smo lahko samo veseli. Toda še vedno ni jasno postavil zahteve po etičnem spreobrnjenju glede same ekonomske prakse cerkvenih ustanov in popravljanja gospodarskih krivic.
Tudi sam sem prepričan, da Cerkev ima pravico ukvarjati se z ekonomijo. Vendar spomnimo se, da je sveti oče našim škofom ob obisku ad limina povedal, da tudi gospodarska dejavnost v Cerkvi ne more biti brez preroške razsežnosti. Na začetku je bilo tako tudi videti: zbirali smo certifikate, ustanovljena je bila Krekova banka, da bi bilo v duhu Janeza Evangelista Kreka slovensko bančništvo bližje ljudem in za ljudi. Duhovniki so ljudi nagovarjali, naj vložijo certifikate v Krekove sklade. Potem pa … »Nekdo« je zapravil denar ubogih. Tiste Krekove banke za vzajemno pomoč malih ljudi preprosto ni bilo več.
p. Bogdan Knavs
(prihodnjič sledi zadnji del)
PRILOGA STR. 4
Francoski parlament je sprejel pomemben, za nekatere kontroverzen zakon, ki zanikanje genocida nad Armenci obravnava kot kaznivo dejanje. Senat je zakon, ki ga je pred tem sprejela Narodna skupščina, potrdil s 127. glasovi za in 86. proti. Predlog zakona določa eno leto zapora, ali 45.000 evrov kazni. S podpisom francoskega predsednika Sarkozyja zakon stopi v veljavo.
V pokolih in marših smrti med leti 1915 - 1917 je takratno Osmansko cesarstvo ubilo več stotisočev Armencev. Turčija, v kateri živi okrog 60.000 Armencev, tudi danes zavrača obtožbe za genocid. Zato je odločitev francoskega parlamenta v Turčiji izzvala ostre odzive. Minister za pravosodje Ergin je glasovanje ocenil kot »veliko krivico« in obtožil francoske parlamentarce za nespoštovanje Turčije. Premier Erdogan je izjavil, da je za Turčijo zakon ničen. Zato je turški veleposlanik pred evropskim sodiščem za človekove pravice zahteval ostre sankcije proti Franciji. V Ankari smatrajo, da je zakon taktični manever predsednika Sarkozyja, ki si je za predsedniške volitve zagotovil glasove Armencev, ki živijo v Franciji. Od leta 1965 je 22 držav po Konvenciji ZN o genocidu uradno priznalo genocid (deportacijo in pokol) nad Armenci. Med njimi so Argentina, Belgija, Grčija, Italija, Kanada, Libanon, Nizozemska, Rusija in Švedska.
Cerkev sprejema digitalni izziv, ker: »Mora svoje delovanje prilagoditi potrebam časa in uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da nagovori človeka«, kar pomeni odprto pot za uporabo digitalnih medijev, kot so blog, twitter in facebook. To je bila tudi tema Študijskih dni, ki jih organizira Federacija katoliških tiskanih medijev Francije: »Soočiti se z digitalnim izzivom v krščanskem tisku in medijih«. »Cerkev se zaveda te evolucije. Vprašanje je,na kakšen način vstopiti v dialog z novo digitalno kulturo, v naročju katere so rojeni mladi. Najpomembnejša je drža sprejemanja in spoštovanja. Ni naša naloga da sodimo in obsojamo, ampak da oznanjamo«.
Na Svetovnem dnevu mladih v Madridu so se mladi iz Francije odločili, da se bodo pogosteje srečevali. Prvo takšno srečanje študentov poteka od 4. do 5. februarja v Rennesu pod geslom: »Ecclesia Campus«. Na srečanje se pripravljajo že tri leta. Vključenih je 2.500 študentov iz 85. univerzitetnih mest Francije. Tema srečanja je: »Cerkev, ena in različna, dejavna v družbenem življenju«. Pripravili so 35 tematskih vsebin, 7 večjih konferenc, praznovanja in molitev. Študenti se bodo srečali z vidnejšimi osebami družbenega in cerkvenega življenja: s kardinalom Barbarinom, Eleno Lasido, Jacquesom Barrotom, očetom Alojzem iz Taizéja…, da skupaj ovrednotijo pomembna socialna vprašanja. Mladim nudi gostoljubje 500 družin v Rennesu.
Aleš Rupnik
Na hodniku pred sodno dvorano
Sodnik pride mimo in nagovori čakajočo obtoženko: »Vaše ime in priimek?«
»Ančka Ripčič.«
»Stari?«
»Ja, stari pa že čaka v dvorani!«
PRILOGA STR. 2
ODPRTO PISMO KOMISIJI PRAVIČNOST IN MIR SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE (1)
V PRILOGI SLOVENSKI ČAS DRUŽINEprejšnje nedelje je v spodnjem delu na str. 3 in 4 pismo p. Bogdana, predstojnika Svetogorskega svetišča, ki je vzbudilo zanimanje in odobravanje tako znotraj Cerkve, kakor v velikem delu javnosti. Povzemamo ga v današnjih in prihodnjih Oznanilih. Patru Bogdanu se zahvaljujemo, da je dal skrbno napisano pismo tudi našim Oznanilom.
V poletnih mesecih in vse do rožnovenskega oktobra je osrednje primorsko božjepotno svetišče, Sveto Goro nad Gorico, obiskalo veliko romarjev in drugih ljudi iz vse Slovenije. V pogovorih z njimi sem pogosto začutil, da doživljajo naši verniki stisko vesti, ko se sprašujejo, ali naj še verjamejo predstavnikom Cerkve na Slovenskem ali ne. Stisko njihove vesti povzročajo dejstva o finančnih poslih v mariborski metropoliji, o katerih je pred nekaj meseci govorila vsa Slovenija. Ko sem jih poslušal, sem začutil, da je Cerkev na Slovenskem kot ena sama družina: karkoli hudega se pripeti v katerikoli slovenski škofiji, je to bolečina za vse nas.Toda ko sem želel romarjem odgovarjati na njihova vprašanja, jim pojasnjevati »sistemsko zapletenost finančnega stanja«, ki je privedla do finančnega poloma, sem kmalu uvidel, da tudi moja beseda ni verodostojna.
Nisem se mogel nasloniti na nobeno jasno, odkrito in odločno besedo, ki bi jo izrekli slovenski škofje ali ljudje, ki so v naši Cerkvi odgovorni za to, na besedo, s katero bi zahtevali osebno odgovornost za nastalo stanje. Tudi dosedanje obžalovanje iz mariborske metropolije je bilo zgolj načelno in zato nepopolno, za javnost pa megleno in izmikajoče se. Ni bilo nikakršnih jasnih besed o tem, kaj se bo zgodilo, ko bodo ugotovili, da je nekdo osebno kriv za tolikšno finančno in ekonomsko polomijo. Vmes so bile sicer podane zahteve, da mora delovati neodvisno sodstvo, da pravni postopki tečejo itd. To da, ali ne bi bilo primerno, da Cerkev na Slovenskem, ki je pravno urejena ustanova, državnim inštitucijam pokaže, da je sposobna delovati strogo moralno in tudi spoštovati načela pravičnosti, čeprav je državne ustanove v to ne morejo prisiliti? PRILOGA STR. 3
Ali ne bi bilo potrebno, da bi vodstvo slovenskih metropolij jasno zahtevalo, da v Cerkvi na Slovenskem nekdo vzame nase osebno odgovornost za nastalo stanje in da s tem nosi tudi posledice za svoje odločitve? Če bomo vse prepustili državnim ustanovam, za katere vemo, da niso učinkovite, saj pravnomočno ni bil obsojen še noben velik prevarant ali mogotec, potem tudi veliki sporni posli znotraj družb, ki jih je nadzorovala mariborska nadškofijska ekonomija, ne bodo nikoli razčiščeni. Bili smo potrpežljivi in smo čakali, da bi bile stvari v miru raziskane. Od tedaj je preteklo kar nekaj mesecev in razkrivajo se samo nove nepravilnosti, nihče pa še ni prevzel osebne odgovornosti za nastalo stanje. Kako v tem trenutku Cerkvi povrniti moralni ugled ter verodostojnost? Slovenski dušni pastirji smo pred hudo težavo, kako oznanjati »leto pravičnosti«, se pravi leto krščanskega socialnega nauka, da bi naše oznanjevanje ne bi bilo le prazna beseda.
Zaradi vseh teh vprašanj sem se odločil, da se z odprtim pismom obrnem na Vas, na Komisijo Pravičnost in mir, da bi dali pobudo za odkrite besede obžalovanja za posamična dejanja in opustitve ter da bi, skupaj s tem, zahtevali tudi jasno sprejemanje osebne odgovornosti za nastalo stanje.
Žal namesto klica k etičnemu spreobrnjenju slišimo še vedno le tožbe o gospodarski krizi in o Cerkvi nenaklonjenih medijih. Papež Benedikt XVI. je ob nekem drugem vprašanju opozoril, da je »največjo zlo v Cerkvi sami«. Podobno vidim, da je tudi znotraj Cerkve na Slovenskem več govora o zunanjih sovražnikih kot pa o lastnih hibah, ki so povzročile tudi to finančno katastrofo. Nadškof Anton Stres je sicer na lanski Dragi napravil jasen premik od obtoževanja zunanje družbe h kritičnosti do lastne pastoralne prakse, česar smo lahko samo veseli. Toda še vedno ni jasno postavil zahteve po etičnem spreobrnjenju glede same ekonomske prakse cerkvenih ustanov in popravljanja gospodarskih krivic.
Tudi sam sem prepričan, da Cerkev ima pravico ukvarjati se z ekonomijo. Vendar spomnimo se, da je sveti oče našim škofom ob obisku ad limina povedal, da tudi gospodarska dejavnost v Cerkvi ne more biti brez preroške razsežnosti. Na začetku je bilo tako tudi videti: zbirali smo certifikate, ustanovljena je bila Krekova banka, da bi bilo v duhu Janeza Evangelista Kreka slovensko bančništvo bližje ljudem in za ljudi. Duhovniki so ljudi nagovarjali, naj vložijo certifikate v Krekove sklade. Potem pa … »Nekdo« je zapravil denar ubogih. Tiste Krekove banke za vzajemno pomoč malih ljudi preprosto ni bilo več.
p. Bogdan Knavs
(prihodnjič sledi zadnji del)
PRILOGA STR. 4
GENOCID NAD ARMENCI
Francoski parlament je sprejel pomemben, za nekatere kontroverzen zakon, ki zanikanje genocida nad Armenci obravnava kot kaznivo dejanje. Senat je zakon, ki ga je pred tem sprejela Narodna skupščina, potrdil s 127. glasovi za in 86. proti. Predlog zakona določa eno leto zapora, ali 45.000 evrov kazni. S podpisom francoskega predsednika Sarkozyja zakon stopi v veljavo.
V pokolih in marših smrti med leti 1915 - 1917 je takratno Osmansko cesarstvo ubilo več stotisočev Armencev. Turčija, v kateri živi okrog 60.000 Armencev, tudi danes zavrača obtožbe za genocid. Zato je odločitev francoskega parlamenta v Turčiji izzvala ostre odzive. Minister za pravosodje Ergin je glasovanje ocenil kot »veliko krivico« in obtožil francoske parlamentarce za nespoštovanje Turčije. Premier Erdogan je izjavil, da je za Turčijo zakon ničen. Zato je turški veleposlanik pred evropskim sodiščem za človekove pravice zahteval ostre sankcije proti Franciji. V Ankari smatrajo, da je zakon taktični manever predsednika Sarkozyja, ki si je za predsedniške volitve zagotovil glasove Armencev, ki živijo v Franciji. Od leta 1965 je 22 držav po Konvenciji ZN o genocidu uradno priznalo genocid (deportacijo in pokol) nad Armenci. Med njimi so Argentina, Belgija, Grčija, Italija, Kanada, Libanon, Nizozemska, Rusija in Švedska.
DIGITALNI IZZIV
Cerkev sprejema digitalni izziv, ker: »Mora svoje delovanje prilagoditi potrebam časa in uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da nagovori človeka«, kar pomeni odprto pot za uporabo digitalnih medijev, kot so blog, twitter in facebook. To je bila tudi tema Študijskih dni, ki jih organizira Federacija katoliških tiskanih medijev Francije: »Soočiti se z digitalnim izzivom v krščanskem tisku in medijih«. »Cerkev se zaveda te evolucije. Vprašanje je,na kakšen način vstopiti v dialog z novo digitalno kulturo, v naročju katere so rojeni mladi. Najpomembnejša je drža sprejemanja in spoštovanja. Ni naša naloga da sodimo in obsojamo, ampak da oznanjamo«.
ECCLESIA CAMPUS
Na Svetovnem dnevu mladih v Madridu so se mladi iz Francije odločili, da se bodo pogosteje srečevali. Prvo takšno srečanje študentov poteka od 4. do 5. februarja v Rennesu pod geslom: »Ecclesia Campus«. Na srečanje se pripravljajo že tri leta. Vključenih je 2.500 študentov iz 85. univerzitetnih mest Francije. Tema srečanja je: »Cerkev, ena in različna, dejavna v družbenem življenju«. Pripravili so 35 tematskih vsebin, 7 večjih konferenc, praznovanja in molitev. Študenti se bodo srečali z vidnejšimi osebami družbenega in cerkvenega življenja: s kardinalom Barbarinom, Eleno Lasido, Jacquesom Barrotom, očetom Alojzem iz Taizéja…, da skupaj ovrednotijo pomembna socialna vprašanja. Mladim nudi gostoljubje 500 družin v Rennesu.
Aleš Rupnik
Na hodniku pred sodno dvorano
Sodnik pride mimo in nagovori čakajočo obtoženko: »Vaše ime in priimek?«
»Ančka Ripčič.«
»Stari?«
»Ja, stari pa že čaka v dvorani!«