Navigation



Oznanila

22.1.2012

OZNANILA

GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO

3. Nedelja med letom
22. 1. 2012 // Leto XII // Št. 21

NI IDEJ


MERILA
Govorica dvojnih, ali celo trojnih meril nas spremlja že nekaj časa. Mnogi so se prepustili apatiji (indiferenci), drugi posploševanju (vsi so enaki, vsi kradejo…!). Lahko pristanemo na takšno, splošno govorjenje, a vseeno nekje iz ozadja ostaja vprašanje moje opredelitve, odnosa do pomembnih vprašanj. Tu pa ne more biti indiference (me ne zanima) in posploševanja (govori o sebi), še posebej, ko govorimo o skupnih vprašanjih, odvisnih od nas vseh.

KULTURNA BLOKADA
Minister (v odhajanju) Svetlik nas je ožigosal, da katoliška Cerkev (katoličani) s podpisi za referendum o družini peljemo Slovenijo v kulturno blokado. Minister, ki mu ni uspelo izpeljati niti enega socialnega projekta, očita to slovenski družbi. Ob tem se vprašam, zakaj sem, če zagovarjam vrednote, ki mi nekaj pomenijo, brez katerih bi bilo moje življenje osiromašeno, ožigosan kot nestrpnež. Vem pa, da je v šestih dneh zbranih več kot 40.000 podpisov jasno znamenje, da nam glede pomembnih vprašanj ni vseeno. /Nismo podpisali samo katoličani!/. Poleg tega nismo proti celotnemu zakoniku, ampak določenim členom, o katerih bi se lahko pogovarjali, če bi bil minister pripravljen.

ŽELJE – VREDNOTE
Danes je vprašanje človekovih pravic zelo zamegljeno, celo tako, da že neka želja nekoga v površni interpretaciji lahko postane pravica, ki jo človek zahteva zase in za svoje trenutne potrebe. Prav to je znamenje, da smo porušili sistem vrednot do tistih osnovnih – preživetvenih. Mogoče se pa vendarle moramo vprašati, kaj je sploh še naravno in se začnemo zavedati, da nekaj, kar ti narava ni dala (kar ni naravno), ne moreš zahtevati kot pravico (izpolnitev želje).

ČAS SE JE IZTEKEL
Razumeti tudi tek časa, ki teče in se izteče. Če mu v pravem trenutku nisi dal svojega pečata, je šel mimo tebe in ti si ostal nihče. Dolgo je bil na Bevkovem trgu grafit: »Ni idej, je pa Kučan!« Meni je veliko povedal, ob volitvah 4. decembra 2011, ob »kalkuliranju« cerkvenih praznikov predsednika republike in dveh signalih, da g. Jankoviča ne želimo za predsednika vlade.  Računico nacionalnega interesa, volje ljudstva, ki je izvolilo relativnega predsednika vlade (od 65% volivcev 28% - volja ljudstva?) presodite in si izračunajte sami.

Aleš Rupnik

KAPELA


MALA BOŽIČNICA
za župnije novogoriškega okrožja bo danes ob 16. uri pri nas, na Kostanjevici. Nastopili bodo otroški in mladinski pevski zbori. Vabljeni!
 
TEDEN MOLITVE ZA EDINOST
bomo zaključili v sredo, na praznik spreobrnitve apostola Pavla. Vabimo vas ob večerih, da skupaj premišljujemo o edinosti in zanjo molimo.
 
KRST
15. januarja je prejela sv. krst Karolina Nemec, hči Aleksandra in Ane Nemec. Naj raste v Božji milosti!
 
POKOJNI
17. januarja smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od Alojza Durcika (87) iz Rožne Doline. Naj počiva v miru!

KRISTUS ODREŠENIK


ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 24. januarja ob 16:00.  Zaključek z mašo ob 19:00.

STARŠI
S starši veroučencev 4. in 5. razreda se srečamo v nedeljo 29. januarja po maši ob 9:00. Srečanje ponovimo v torek, 31. januarja.
S starši birmancev bo srečanje v nedeljo 5. februarja, po maši ob 9:00.

ADVENTNA AKCIJA
Dar za otroke v misijonih lahko oddate pri verouku ali v zakristiji.

ROMANJE
Na oglasni deski in na mizi za verski tisk so vabila in programi romanja pred prvim majem v Berlin in Dresden.

KROMBERK

VOGRSKO


VEROUK
Nadaljujemo z redno katehezo. Otroci, radi pridite k verouku pripravljeni in pri njem zavzeto sodelujte!

PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši pridete na pripravo v petek ob 17:30. Na svidenje!

ŽPS
Člane pastoralnega sveta in Župnijske karitas v Kromberku vabim na sestanek v sredo ob 19:30. Spomnite drug drugega!

POKOJNA
V sredo, 11. januarja smo cerkveno pokopali Dominika Gregoriča, Dombrava 11 (78 let), v sredo, 25. januarja pa Bogdano (Danico) Volk, Ajševica 74 (85 let). Gospod naj jima da večni pokoj!

SOLKAN


V MOLITVNI OSMINI ZA EDINOST
Čeprav nimamo srečanj predstavnikov raznih krščanskih Cerkva, ne pozabimo z Jezusom ponavljati: »Oče, daj, da bodo vsi eno!« Trudimo se tudi za edinost katoličanov, to je med nami.

SEJA ŽPS
Bo v ponedeljek  23. januarja ob 19:00. Podpremo jo z molitvijo in članom ŽPS posredujemo predloge za življenje v župniji.

SREČANJA STARŠEV
V torek 24. januarja ob 19:00 srečanje staršev 4. razreda veroučencev.

DUHOVNI VIKEND BIRMANCEV
Za fante bo 25. in 26. februarja, za dekleta 10. in 11. marca.

ŠEMPETER


BIBLIČNA SKUPINA
V ponedeljek, 23. januarja bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo temo: Jezus se razodene Samarijanom (Jn 4, 1-42).
 
SREČANJE STARŠEV
V četrtek, 26. januarja bo ob 20:00 srečanje staršev 1. in 2. razreda. V petek, 27. januarja bo ob 20:00 srečanje staršev 4. in 5. razreda.

SKUPNA OZNANILA


STARŠI OB KRSTU OTROKA
Prva srečanja letos so v Solkanu ob petkih ob 18:30, od 20. januarja dalje.

MALA BOŽIČNICA
za župnije novogoriškega okrožja, danes ob 16:00 na Kostanjevici. Nastopili bodo otroški in mladinski pevski zbori. Vabljeni!

PRIPRAVA NA ZAKON
V ponedeljek 23. januarja ob 19:00 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika prične prvi letošnji tečaj priprave na zakon. Vnaprejšnje prijave niso potrebne.

SVETA GORA
Zahvalimo se vam za vse Vaše molitve, pozornosti, dobre želje, voščila in darove, ki ste nam jih namenili ob praznikih. Naj Vam  Svetogorska Kraljica bogato povrne za Vašo pozornost in dobroto, naša samostanska skupnost pa se Vas hvaležno spominja pri svetih mašah in molitvah za dobrotnike.
Z novim letom nas je razveselila pobuda laikov, da bomo na Sveti Gori opravili pobožnost petih prvih sobot (fatimska obljuba). Lepo povabljeni v soboto, 4. februarja 2012, od 9:00 do jutranje nedeljske maše v kapelo Prikazanja, kjer bomo nepretrgoma častili Najsvetejše. Več informacij  ga. Milka 040 423 636.

KONCERT
V petek 27. januarja bo ob 19:00 v župnijski cerkvi v Dornberku koncert Slovenskega Komornega zbora pod vodstvom Martine Batič v spomin na pokojnega Lojzeka Vodopivca, ki je bil dolgoletni pevec tega zbora in pevovodja župnijskega zbora v Dornberku. Lepo vabljeni!


PRILOGA STR. 1

IZ PAPEŽEVE NOVOLETNE POSLANICE ZA 45. SVETOVNI DAN MIRU (4)


VZGOJA MLADIH ZA PRAVIČNOST IN MIR

VZGOJA ZA PRAVIČNOST
21_2012_2.jpgV svetu, v katerem je spoštovanje osebe, njenega dostojanstva in njenih pravic, onstran vseh
 izraženih izjav, resno ogroženo s strani razširjene prakse, da   se sklicujemo izključno na korist, dobiček in imeti več, je še kako pomembno, da pojma pravičnosti ne oddvojimo od njegovih korenin. Pravičnost ni zgolj nek človeški dogovor, kajti, kar je pravično, ne določa prvenstveno pozitivni (človeški) zakon, ampak globoka istovetnost samega človeškega bitja. Gre za celovito razumevanje človeka, ki ne dovoljuje, da bi zapadli pojmovanju pravičnost kot pogodbenem dogovoru, ampak pravičnosti odpiramo obnebje solidarnosti in ljubezni.21_2012_1.jpg

PRAVIČNOST?  NEREŠENO VPRAŠANJE
Ne smemo prezreti, da so nekateri tokovi današnje kulture, ki jih podpirajo racionalistična in individualistična gospodarska načela, odtegnili pojem pravičnost od njenih presežnih korenin in so jo tako ločili od ljubezni in solidarnosti:
'Človeškega mesta' ne zidajo samo pravna razmerja in dolžnosti, marveč še bolj in še prej odnosi zastonjskosti, usmiljenja in občestvenosti.
Ljubezen do bližnjega vedno razodeva tudi Božjo ljubezen, saj daje vsakemu prizadevanju za pravičnost v svetu odrešenjsko vrednost.

 
»Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj nasičeni bodo.« Nasičeni bodo, ker so lačni in žejni pristnih odnosov z Bogom, s seboj, s svojimi brati in sestrami, z vsem ustvarjenim.21_2012_3.jpg

O VZGOJI ZA MIR
»Mir ni le v tem, da ni vojne, ne omejuje se samo na zagotavljanje ravnotežja nasprotujočih si sil. Miru na zemlji ni mogoče doseči brez zaščite dobrin oseb, komunikacije med ljudmi, spoštovanja dostojanstva oseb in ljudstev, vztrajnega prakticiranja bratstva.«
Mir je sad pravičnosti in učinek ljubezni. Mir je predvsem Božji dar kristjani verujemo, da je Kristus naš resnični mir: v njem, po njegovem križu, je Oče svet spravil s seboj in zrušil pregrade, ki so nas ločevale; v njem smo ena družina, deležna sprave v ljubezni.  


PRILOGA STR. 2

DRUŽINSKI ZAKONIK - OKROG REFERENDUMA (2)

KOT VSE KAŽE,
gre stvar družinskega zakonika svojo pot kakor po nekem, dogovorjenem naročilu in plačilu. Kakor bi se nekdo bal, da ga volilci pozabimo in da nismo na preži pred nevarnostjo, da bi padli v mrežo Civilne iniciative za pravico otrok in, kar je seveda še huje, Cerkve. Slednja je, kot vedno, nazadnjaška, na Slovenskem je to jasno, saj menda vsi tako govorijo. Mediji, torej dovolj veliko število novinarjev, skrbijo za ohranjanje primerne stopnje napetosti okrog zakonika, ki je v igri. Iz vplivnega kroga, recimo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, se redno oglašajo »strokovni!« glasovi, ki zagotavljajo, da se z zakonikom ne bo nič spremenilo, kar bi pomenilo, da je stroka, ki se razglaša, da je izobražena, izkušena, svobodoljubna, uravnotežena z zakonikom nekaj let mlela prazno slamo. In dvignila »špetir in prepir« za nič, če se z zakonom nič ne izboljša.  Drugi zagovorniki zakonika pomirjajo javnost, da se pravice nikogar ne bodo zmanjšale in tako naprej...  
Na drugi strani smo tisti, ki jim, strokovnjakom! nagajamo, ker zagovarjamo stališče, da ima vsak otrok pravico po naravi in ne po milosti odraslih ali politike ali stroke ali odhajajočega ministra, do neposrednega ljubečega in stalnega odnosa z očetom in mamo.
 
OTROCI SEVEDA NIMAJO GLASU
21_2012_6.jpgSpopad med nasprotujočima si stališčema poteka med odraslimi. Mnogim je zdaj žal, da ni bila dobro predebatirana pred decembrskimi volitvami otrokova pravica do očeta in mame, da bi se razkrili družba in tako imenovana slovenska javnost glede sistematičnega odtekanja davkoplačevalskega denarja, ki bi moral služiti za pomoč družinam, posebno mladim, da si uredijo življenje. So pa novinarji poskrbeli, da je »javnost« poslušala, se naslajala, smejala, zmajevala, jezila ob zadevah vrednih ne več kot treh minut pozornosti. Zakonik, večina ga ne pozna, pa še naprej »vznemirja javnost« samo zato, ker so rekli pred tremi leti ljudje, ki jih zdaj ni več parlamentu, da je nujno redifinirati družino. Medtem, ko so oni po naročilu »redifinerovali« družino, se je družba z gospodarstvom vred vse bolj razkrajala.
In zaparkirala v stisko.
DRUŽBENO OKOLJE
je postalo medtem vse bolj negotovo, napadalno, zasmehovalno, bojevito, zatolčeno in izključujoče. Potem pa se čudimo, kako je mogoče, da puščajo doslej vladajoče »napredne« sile in stranke za seboj tolikšno praznino in razdvojenost. Zaradi tega stanja duha, z njim smo šli na volitve, z njim poteka razprava o družinskem zakoniku, je namreč izid referenduma lahko še eno presenečanje te sezone…
 
Gašper Rudolf


PRILOGA STR. 3

PETI DAN

DANAŠNJA NEDELJA JE LETOS PETI DAN
med nami premalo ovrednotene molitvene osmine za edinost kristjanov, posredno pravzaprav za temeljno edinost vseh ver sveta, ki oblikujejo – v moči in nemoči – v zvestobi in manjši zvestobi - duhovno vsebino sodobnega človeštva. V svojih iskanjih, zmagah in porazih je namreč svet, kakor ga vidimo in doživljamo, podoba onega nevidnega-duhovnega izkustva, ki je v notranjosti, v duši sveta. Ker ni vere brez molitve in bogoslužja menimo, ne samo v krščanskih Cerkvah, da je molitev za edinost neobhodna za utrjevanje temeljev edinosti med verami kot izhodišču in podlagi komuniciranja med različnimi kulturami v globaliziranem svetu, ali z drugimi besedami: za garancijo miru, sožitja, solidarnosti in napredka.
Molitvena osmina poteka vsako leto od 18. do 25. januarja.
 

POLJSKA IN UKRAJINA KOT VZOR(EC) LETA 2012
21_2012_4.jpgVsebino letošnje molitvene osmine so predložili poljski katoličani, pravoslavci, protestanti itn.
Zakaj prav Poljaki? Med drugim zato, ker so bo letos potekalo Evropsko nogometno prvenstvo na Poljskem in v Ukrajini. Še nekaj let nazaj to ne bi bilo mogoče. Napetosti med obema državama in narodoma so bile prevelike zaradi zgodovinskih ran, ki so si jih povzročali v stoletjih drug drugemu, ne nazadnje z razkosanjem Poljske med komunistično Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo. Pa so si upravičeno rekli, da je tudi športno dejstvo lahko za mnoge znamenje novega duha med sosedi, nekakšne »narodne zmage« Poljakov in Ukrajincev. Tekmovanje pa je tako in tako stalno in dobrodošlo ne le v športu, ampak tudi v političnem, poslovnem, kulturnem in tudi cerkvenem življenju.

IZ MOLITVE ZA EDINOST
 

21_2012_5.jpgGospod Jezus, na večer, preden si umrl, si molil, da bi bili vsi Tvoji učenci  popolnoma eno, kakor Ti v Očetu in Oče v Tebi. Daj, da bomo živo začutili, kako velika nezvestoba do Tebe je naša razdeljenost. Daj nam poguma, da jo bomo izkoreninili. Nakloni nam, da se vsi zedinimo v Tebi, da se bo iz naših src dvigala Tvoja molitev za edinost kristjanov, kakršno Ti hočeš. V tebi, ki si popolna Ljubezen, naj najdemo Pot, ki vodi do edinosti v poslušnosti Tvoji Ljubezni in Resnici. Po svetih bratih Cirilu in Metodu si nas poklical k edinosti vere, zedini vse kristjane v svoji sveti Cerkvi. Naj bomo v češčenju  troedinega Boga vsi narodi na zemlji združeni, kakor so združeni božji izvoljenci v nebesih.
Amen.

Gašper Rudolf


PRILOGA STR. 4

SKUPNOST SOLIDARNOSTI IN ODGOVORNOSTI


»Socialno, tržno gospodarstvo je več kot gospodarski model, saj vsebuje načela svobode, pravičnosti in solidarnosti«, so besede kardinala Reinharda Marxa, münchenskega nadškofa in podpredsednika Komisije škofovskih konferenc evropske unije, ob predstavitvi dokumenta: »Evropska skupnost solidarnosti in odgovornosti«.
Ukoreninjen v filozofskih in pravnih načelih grško – rimske antike in biblične teologije model »Krepi povezanost med svobodnim tržiščem, načeli pravičnosti in zapovedjo ljubezni. Temelji so: svobodno in prostovoljno delovanje; zdrav tekmovalni duh, da se lahko zmanjšajo davki, javni dolg in se pokrijejo stroški, brez tržnih zavajanj; socialna politika zaposlovanja, ki zagotavlja socialno zaščito  in pravičnost za vse; odgovornejše upravljanje z naravnimi bogastvi in odpravljanje posledic klimatskih sprememb.«
O dokumentu je predstavnik italijanske škofovske konference, škof Gianni Ambrosio, povedal, da je zaradi krize, ki jo preživljamo še bolj aktualen.
Z dokumentom želijo pomagati Evropski Uniji, da bi se po eni strani uveljavilo svobodno tržišče, na drugi strani pa uresničenje etičnih meril in vrednot solidarnosti. Prav tako želijo opredeliti Evropo kot socialno – tržno gospodarstvo, ki ne zanemarja solidarnosti in prostovoljnosti v luči povabila papeževe enciklike Ljubezen v resnici, da socialno razsežnost družbe uravnotežimo.
Dokument izpostavlja evropsko kulturno dediščino: svetopisemsko, grško in rimsko tradicijo, na kateri je zrasla evropska kultura. Zavedati se je potrebno, da Evropska unija, samo po ekonomiji, oziroma evru, nima prihodnosti. Imela pa jo bo, če bomo spoštovali evropsko humanistično tradicijo.

MESTNI MISIJONI


V Rimu so se na pobudo Papeškega sveta za novo evangelizacijo zbrali nadškofje mest, kjer bodo izpeljali projekt »Mestni misijon« (Missio metropolis) v dvanajstih evropskih mestih: v Barceloni, na Dunaju, v Budimpešti, Bruslju, Dublinu, Frankfurtu, Lizboni, Liverpoolu, Parizu, Torinu. Varšavi in Zagrebu.
Predstavili so programe in potek misijona v posameznih mestih. Uglasili so skupne točke, s katerimi bodo začeli v postu 2012. Osrednji kraj dogajanja bodo katedrale, nekatere programe pa bodo izpeljali na drugih krajih.
Papeški svet za novo evangelizacijo je ob tem izdal in predstavil knjižico z naslovom: »Missio metropolis – 2012«, v katerih je med drugimi besedili objavljen evangelij po Marku v vseh jezikih organizatorjev mestnega misijona.

VATIKANSKI MUZEJI V LETU 2011


Število obiskovalcev je v preteklem letu vidno naraslo, več kot 5,1 milijona oseb je bilo registriranih, pol milijona več kot lansko leto. Muzejski kompleks se je s tem uvrstil v sam vrh lestvice najbolj obiskanih muzejev na svetu. Poleg muzejev obisk vključuje tudi Sikstinsko kapelo in Raffaelove sobe.
Po objavljenih podatkih so pred Vatikanskimi muzeji na lestvici Metropolitan Museum of Art v New Yorku, s 5,6 milijoni obiskovalcev (2010/2011), sledi British Museum v Londonu, ki ga je v letu 2010 obiskalo 5,8 milijonov. Najbolj obiskani muzej v letu 2011 je ponovno pariški Louvre, z okrog 8,5 milijoni obiskovalcev.

Aleš Rupnik


Enostavno
Mama vpraša Tineta: »Le kako si spet lahko dobil nezadostno?«
»Zelo enostavno.«
»Res?«
»Ja, učiteljica je spet spraševala!«


Leto XII