PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

»Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu!« (Iz 61,10a) To veselje bi danes rad delil z vami. Že dva tedna pričakujemo. Oba tedna sta bila rahlo »postna«, tako zelo v znamenju Gospodovega drugega prihoda, da človek kar mora kaj pospraviti pri sebi, opustiti tisto, po čemer mu odteka preveč življenja in moči in kar ničemur in nikomur ne služi … – zato da bi napravil več prostora Zanj, za Njegovo ljubezen, Njegovo besedo, ki prihaja, da bi izpolnila moje življenje, da bi se v njem utelesila, postala živa. O, da bi zmogel biti dovolj buden Zanjo!

Tako kot je o tej Luči pričeval Janez Krstnik, tudi danes, hvala Bogu, najdemo njene priče. Karel Gržan je pripovedoval, kako ga je duhovni spremljevalec »primoral« k temu, da je našel 200 razlogov za srečo, za zahvaljevanje. Težka naloga, če je človek ves nesrečen, kajne? A spremljevalec je začel s preprostimi stvarmi: »Zbudil si se v topli postelji. To ni samoumevno ...« Tako je našel vsaj deset razlogov za zahvalo še pred jutranjo toaleto. Gržan je potem nadaljeval, da se lahko vsak dan zahvalimo za vsaj toliko stvari in dogodkov, namesto da stalno jadikujemo zaradi ene ali dveh slabih stvari. S to zavestno usmerjenostjo v hvaležnost moremo postati srečnejši ljudje in s tem tudi prinašalci svetlobe. Hkrati je dejal tudi, da imamo vsi vzgojitelji, učitelji, duhovniki, starši … ne le pravico, da bi bili srečni, temveč tudi to dolžnost, saj sicer namesto svetlobe prinašamo otrokom in drugim temo, frustracije, zagrenjenost …

Vse to pa je mogoče, če na svoje življenje gledam z Gospodom v zavesti, da sem ljubljen: »Zakaj odel me je z oblačilom odrešenja, ovil me je z ogrinjalom pravičnosti, kakor ženina, ki si nadene venec, kakor nevesto, ki se okrasi z nakitom« (Iz 61,10b). O, da bi zares iskreno skupaj s Pavlom zaklical: »Zmeraj se veselite. Neprenehoma molite. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas« (1 Tes 5,16–18).

p. Bogdan Knavs

HVALA
za vaše darove na nedeljo Karitas. Za potrebne smo zbrali 1.110 €. Bog povrni!
 
SREČANJE FRANČIŠKOVE DRUŽINE
Br. Stanko Šorli se je kot predstavnik Frančiškovega svetnega reda Slovenije udeležil generalnega kapitlja v San Paolu v Braziliji, ki je potekal od 22. do 29. oktobra letos. Na srečanju Frančiškove družine v četrtek 15. decembra ob 17:00 nam bo predstavil potek in poslanico srečanja, ki so se ga udeležili predstavniki več kot 60 držav s 5 kontinentov. Vabljeni!
 
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
se prične v petek, 16. decembra. Vsak večer bomo pri maši ob 19:00 (v nedeljo pri maši ob 10:00) pripravljali pot Kralju, ki prihaja!
 
PREDBOŽIČNO SPOVEDOVANJE
Zadnja dva tedna pred božičem bomo spovedovali med vsemi svetimi mašami, zadnji teden pa po posebnem sporedu, ki bo na oglasni deski.
 
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA
Skavti bodo delili luč miru prihodnjo nedeljo po mašah ob 8:00, 10:00 in 18:00. Predstavili bodo tudi poslanico, ki jo luč prinaša v naše domove.
 
OGLED JASLIC V ISTRI IN NA KRASU
Za 27. december načrtujemo skupen ogled jaslic v Slovenski Istri in na Krasu. Več informacij prihodnjič.

STARŠI
Srečanje s starši veroučencev 4. in 5. razreda bo v nedeljo 11. decembra po maši ob 9:00 in v torek, 13. decembra ob 19:30.

KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 12. decembra po večerni maši.

UPOKOJENCI IN TRETJI ČAS
Nasvidenje na srečanju v sredo, 14. decembra ob 17:00.

DEVETDNEVNICA
V četrtek zvečer začnemo božično devetdnevnico. Besedilo devetdnevnice je v prilogi današnjih Oznanil.

STREŽNIKI
Ob pripravi na praznike se srečamo v soboto, 17. decembra ob 10:00.

LUČ MIRU
V nedeljo nam bodo skavti pri dopoldanskih mašah prinesli Luč miru iz Betlehema. Ponesli jo bomo v naše domove. Sporočilo in namen letošnje akcije je predstavljen v skupnih oznanilih.

ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili lepo in prisrčno Miklavževanje.
Hvala vsem, ki ste se odzvali povabilu Goriške območne Karitas za pomoč pri pripravi paketov v skladišču hrane.

HVALA
Bog povrni vsem, ki ste pripravili miklavževanje. Hvala tudi vsem, ki ste se dogovorili za pripravo jaslic v cerkvi v obeh župnijah.

CAMINO
Predstavitev peš romanja domačinke Zdenke iz Francije v špansko Kompostelo bo v Kromberku v petek po maši (ob 19:30). Lepo vabljeni!

LUČ MIRU
Prihodnjo nedeljo bodo med mašo skavti prinesli luč miru, prižgano v Betlehemu. Lahko bomo nabavili posebne sveče in jih ponesli prižgane domov.

BOŽIČNA SPOVED
Domači župnik bom na razpolago pred mašo in po njej. V Kromberku bo spovedoval pater iz Vipavskega Križa v torek, 13. decembra (od 17:00 do 19:30), na Vogrskem pa v nedeljo, 18. decembra (od 14:00 do 15:00) g. Slavko Hrast iz Renč. K spovedi lahko gremo tudi drugam, le ne zanemarimo lepe priložnosti.

BOLNI IN OSTARELI
Pred božičnimi prazniki vas bodo najprej obiskali člani Župnijske karitas (17. in 20 decembra). Duhovnik bom obiskal ostarele in delil zakramente v petek, 23. decembra.

ADVENT
Sveti čas priprave na božič živimo z načrtom dobre priprave in sicer duhovne: molitev, odpoved, priprava na spoved… in zunanje: čiščenje, pranje, krašenje, priprava jaslic… Od petka dalje bomo molili in peli: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«

PRVO OBHAJILO Z JEZUSOM MED NAMI
Če živimo prvi dve »obhajili«, z Jezusom v sebi in v bližnjem, in če se trudimo, da drug v drugem gledamo Jezusa in naredimo drug pred drugim potrebno praznino, pride kmalu tudi do tretjega »obhajila« z Jezusom, do srečanja z njim med nami. Tako doživljamo živ božič in to vse leto! O, da bi bile družine prvoobhajancev takšne, da bi bili prvoobhajanci vedno potopljeni v to nebeško ozračje!

SREČANJA STARŠEV
Starši s prvoobhajanci imajo nadomestno srečanje v torek (13. decembra) ob 18:30. V sredo (14. decembra) ob 19:00 so vabljeni starši 2. razreda veroučencev.

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
Pričnemo jo v petek 16. decembra. V večjem številu pridemo k maši, da bomo skupaj vabili: »Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!«

ADVENTNA SPOVED
Kaj je božič brez obhajila? Kot mama brez srca. Da bi se mogel Jezus v nas roditi pri obhajilu, se prej potrudimo za spoved, ko »očistimo hlevček« srca in prenovimo vse odnose. Za zakrament sprave bo na razpolago v soboto 17. decembra od 17:30 pater s Svete Gore.

BETLEHEMSKA LUČ
V soboto 17. decembra jo bomo nesli sosedom v Štmaver, da jim ob tem voščimo za letošnje božične praznike in za novo leto. Zberemo se ob 16:00 pred cerkvijo. Odhod je ob 16:30.
Na domove jo bomo odnesli po maši v nedeljo 18. decembra. Če imamo svetilko od lani, jo prinesemo s seboj.

ZAHVALA ZA MIKLAVŽA
Bog povrni vsem Miklavževem sodelavcem, ki so pripravili tako lepo in bogato miklavževanje. Angelček, ki nam ga je v cerkvi podaril sveti Miklavž nas bo še dolgo spodbujal, da bomo kot deklica iz Grimmove pravljice: polni ljubezni do vseh. Dati vse – to sta največja pravičnost in ljubezen. Hvala tudi župnijski Karitas, da je bila tudi letos z veseljem v službi svetega Miklavža: njene sodelavke so omogočile, da je prišel Miklavž k mnogim starejšim »otrokom«.

OBISK STAREJŠIH IN BOLNIH ŽUPLJANOV
V adventnem času obiskujem starejše in bolne župljane, ki želijo duhovnikov obisk in prejem zakramentov na domu. Vesel bom povabila.
 
KATEHISTINJE
V ponedeljek, 12. decembra bo ob 20:00 srečanje za katehistinje.
 
ADVENTNA SPOVED
Poleg celodnevnega spovedovanja, ki bo namenjeno širšemu okolju, ohranjamo adventno spoved tudi v soboto, 17. decembra in v nedeljo, 18. decembra od 16:00 do 18:00. Na razpolago bodo štirje spovedniki. V nedeljo bo tudi večerna maša ob 18:00.

SVETA GORA
Lepo povabljeni na odprtje 10. slovenske  razstave jaslic z mednarodno udeležbo, ki bo v nedeljo, 18. decembra 2011 ob 15:00 v kapeli Prikazanja. Razstava bo odprta od 19. do 23. decembra 2011 in od 3. do 5. januarja 2012 od 14:00 do 17:00. Od 24. decembra 2011 do 2. januarja 2012 in od 6. do 8. januarja 2012 vsak dan od 10:00 do 17:00. Ob nedeljah in praznikih od 9:00 do 18:00.

SVETim ZA VSE
Plamen Luči miru iz Betlehema bodo skavti delili po župnijah v nedeljo, 18. decembra. Ponekod že v soboto, 17. decembra. Točne ure si lahko pogledate na spletni strani: http://lmb.skavt.net/lokalni-sprejemi.
Radi bi se vam zahvalili za lanske darove. V celotni Sloveniji smo zbrali 12.950,00 €, še dodatno pa smo 1.500,00 € darovali družini iz okolice Nove Gorice.
Tudi letos bomo zbirali prostovoljne prispevke, ki so poleg kritju stroškov izdelave sveč, namenjeni:
- organizaciji Varna hiša, ki ženskam in otrokom nudi zavetje pred nasiljem v družini,
- Urbanu Babiču, dečku, ki skupaj s petčlansko družino živi v Dobrepolju in se je rodil z anomalijo nog, zaradi česar so mu pri petih letih odrezali obe nogi na koncu stegenske kosti. Z zbranimi sredstvi bomo pomagali pri nakupu elektronskih protez, ki mu bodo omogočile lažje in varnejše gibanje,
- družini iz okolice Nove Gorice, ki jo bomo izbrali skupaj z Goriško območno Karitas,
- delovanju skavtskega stega Nova Gorica 1.
Da bomo lahko vsako leto bolj ekološki vas naprošamo, da s seboj prinesete lanska steklena ohišja, in prevzamete samo vložke, oziroma letošnja steklena ohišja spravite za naslednje leto.

VERA IN LUČ
V nedeljo, 11. decembra bo ob 15:00 v župnijski dvorani v Šempetru srečanje za goriško skupino Vere in luči. Posebnost tega srečanja bo adventna spoved in obisk sv. Miklavža, ki bo obdaroval svoje prijatelje.
 
CELODNEVNO SPOVEDOVANJE
V petek, 16. decembra bo celodnevno spovedovanje v Šempetru od 9:00 do 18:00. Spovedovanje bo tudi na Mirenskem Gradu od 9:00 do 12:00 in od 14:00 do 18:00. V Šempetru bosta ves čas na razpolago dva duhovnika, v spovednici in v kapeli, kjer bo možnost tudi za pogovor.

NAROČNINE
Čimprej poravnajmo naročnino za verski tisk za leto 2012: Družina 78 €, Ognjišče 26,40 €, Prijatelj 11 €, Misijonska obzorja 9 €, Mohorjevke 44 €, Mohorjev koledar 15 €. V vsako družino naj pride vsaj en verski tisk.

KVATRNA
Miloščina prihodnje nedelje bo kot kvatrna za semenišče in za potrebe škofije. Hvala!

 

PRILOGA – STR. 1

V naših cerkvah in družinah je dokaj udomačena pobožnost, ki traja devet zaporednih dni v pričakovanju praznika Gospodovega rojstva.
Prvo devetdnevnico so obhajali apostoli in Devica Marija v Jeruzalemu v dvorani zadnje večerje. Po Jezusovem vnebohodu so namreč devet zaporednih dni čakali na prihod Svetega Duha. Še danes se npr. zbirajo birmanci neposredno pred birmo pri devetdnevnici. Znane so devetdnevnice v čast Materi Božji itn.
Devetdnevnica pred Božičem se vedno bolj uveljavlja, ne glede na to, da je bila v prvih časih ta pobožnost le osemdnevna.
KDAJ?


Začetek devetdnevnice je odvisen od tega, kdaj jo sklenemo, ali 23. decembra, da potem na sveti večer že praznujemo ali na sveti večer, 24. decembra.
Predlog sledi običaju, da slavimo 24. decembra sveti večer, saj je že v krogu praznovanja Gospodovega rojstva. Obred družinskega svetega večera bo v prihodnjih Oznanilih.
Po tej praksi je zadnji dan devetdnevnice 23. december in njen prvi dan 15. decembra.
Kolikor moremo, je prav, da se udeležujemo devetdnevnice tudi v cerkvi.
Če se zbere vsa družina v cerkvi, potem za devetdnevnico »pri nas doma« beremo ob večerni molitvi odlomek iz evangelija in zapojemo katero od adventnih pesmi, sicer pa opravimo »pri nas doma« ves obred, kakor je predložen.

(Mimogrede opomba glede poimenovanja božičnega drevesca:
Naši predniki so govorili: »Božično drevesce«, »Drevesce«, »Božična smrečica«…; ne pa: »Jelka«, »Novoletna jelka…«)

EVANGELIJ - predlog
IZ EVANGELIJA O PRIČAKOVANJU JEZUSOVEGA ROJSTVA:

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj.
Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. (Lk 2, 15)

PRILOGA – STR. 2

KO SE UMIRIMO, OČE PRIŽGE USTREZNO ŠTEVILO SVEČ
Nakar se pokrižamo in voščimo »Dober večer!« (podnevi: »Dober dan!«)
Molimo, ali zapojemo katero od adventnih pesmi (gl. V njegovi roki str. 37).

Oče ali mama prebere odlomek iz evangelija, kakor sta (je) zapisan na prejšnji strani. Izbere pa lahko drug odlomek.
Potem nadaljujemo :


PSALM

Molivec (odslej: M. Molivec je običajno oče ali mama):
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

Vsi (odslej: V. odgovarjajo): Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Veseli se, Sionska hči, in raduj se, hči Jeruzalemska, glej, tvoj Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo prišel veliki prerok in on bo prenovil Jeruzalem.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, prišel bo Bog in človek iz Davidove hiše, da sede na prestol in videli boste, vaše srce se bo radovalo.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, prišel bo Gospod naš zavetnik, Sveti Izraelov, s kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do morja in od reke pa do kraja vesoljne zemlje.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, Gospod se bo prikazal in ne bo nas varal. Če bo odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar Izraelov in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in poveličan bo sredi vesoljne zemlje, in mir bo na naši zemlji, ko bo prihajal.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

Skupaj ponovimo: Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Molimo! Dobri Bog, vsako leto nas razveseljuješ
s pričakovanjem Jezusovega rojstva.
Daj, da ga bomo tudi letos sprejeli kot tvojega Sina in našega Odrešenika.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

PRILOGA – STR. 3

UPOŠTEVAJOČ VELIKE IN HITRE
spremembe tega časa, ob katerih človek ni nujno bolj srečen ali varen, pravi zadnjič omenjeni raziskovalec Kinnaman, lahko opišemo sedanji hiter razvoj s tremi besedami:
- dostopnost,
- odtujenost
- avtoriteta.

DOSTOPNOST
Pomislimo na to, kako hitro in temeljito je digitalizacija zrevolucionirala ves svet, predvsem mlade, na področju informiranja in komuniciranja. Digitaliazacija je spremenila in še kar naprej spreminja vse ljudi, predvsem mlade. Mladi vzpostavljajo drugačne odnose, na drugačen način tudi razmišljajo pa tudi delajo drugače.
Kar je pozitivno, če pomislimo na možnosti ki jih omogočajo internet in njegovi digitalni sopotniki. Po drugi strani pa je digitalizacija ljudem zožila dostop do drugih pogledov, ki izhajajo iz kulturnih izročil in preverjenih vrednot. Posledica je na dlani, zmanjšala se je sposobnost tehtanja in kritičnega preverjanja.

ODTUJENOST
Kar zadeva naraščajočo odtujevanje med ljudmi sploh, je Kinnaman opazil, da veliko mladih trpi zaradi odtujenih družinskih odnosov. Njihov občutek osamljenosti se še poveča v primerih ločitev in razvez njihovih staršev. Pa tudi otroci samohranilk in samohranilcev občutijo pomanjkljivo strukturo svojih družin.
Cerkev spričo tega stanja pa nima rešitev, kako naj sledi mladim, da se ne odtujijo v razočaranje v svoji samotnosti. Tako imamo mlade, ki ne zaupajo več nikomur, zlasti ne institucijam.

AVTORITETA
Kako naj mlad človek po vsem tem sploh zaupa različnim avtoritetam?
Kinnaman pravi, da je tudi sam mislil, da bo odkril kakšen veliki razlog, morda dva, ki bi razkrila, zakaj mladi zapuščajo Cerkev. Prišel pa je le do precejšnjega seznama raznovrstnih frustracij (razočaranj-življenjskih neuspehov-zagrenjenosti) pri mladih, ki jim na koncu doraščanja sledi opustitev Cerkve.
Če mlade vprašamo po razlogih njihove opustitve verskega druženja in življenja in so pripravljeni govoriti, povedo vrsto zadev. Ko pa odgovore kritično premislimo, uvidimo, da je bilo veroučno obdobje v njihovem življenju preveč površno, da bi jih zmogel pristen stik z Bogom spremljati v odraslost. Kinnaman po mnogi nasvetih zaključuje, da so mladi potrebni predvsem uvajanja v modrost, ne pa toliko v znanje. Kar razloži takole:
»Modrost pomeni sposobnost vzpostavljanja odnosov z Bogom, drugimi in kulturo.«


ZENIT, 27.11.2011 – povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 4

MEDVERSKI DIALOG
V organizaciji Sveta Evrope so v Luksemburgu pripravili mednarodno konferenco z naslovom: »Mediji, svetovni nazori in religije – vloga medijev v medkulturnem dialogu, toleranci in medsebojnem razumevanju: svoboda medijskega izražanja in spoštovanje do kulturne in verske različnosti«. Na konferenci so se zbrali veleposlaniki držav, akreditiranih pri Svetu Evrope, predstavniki verskih skupnosti v Evropski uniji, predstavniki ustanov, ki delujejo na področju medverskega dialoga, različnih ne-verskih in ateističnih organizacij, evropskih medijskih hiš in organizacij.

EVROPSKA KULTURA
Osrednja tema konference je bila vloga medijev v dialogu med različnimi kulturami in religijami ter njihov prispevek v doseganju medsebojnega razumevanja in sprejemanja verske različnosti v multikulturni družbi, kot je evropska. Na konferenci je imel uvodni govor glavni tajnik Sveta Evrope Thorbjørn Jagland, ki je poudaril, da je dialog med religijami skupna naloga zaradi evropske politične stvarnosti, v kateri se prepletajo različne kulture in običaji, tudi problemi, ki se pojavljajo na tem področju (veliko število novih priseljencev, muslimanov, navzočnost različnih verskih skupnosti, ki živijo na istem prostoru in zaradi zgodovinskih razlogov). Evropska unija je utemeljena na različnosti dežel, kultur in običajev. Dialog je naloga in odgovornost vseh, ki vodijo družbo, tudi verskih skupnosti.

IZZIV MULTIKULTURNOSTI
V drugih predavanjih so natančneje predstavili temo, različne projekte, ki potekajo na ravni Sveta Evrope in program dela po skupinah. Vsaka je obdelala eno od treh glavnih vprašanj konference: »Svoboda medijskega izražanja v družbah z versko in ne-versko tradicijo – vloga tradicionalnih in novih medijev; Vloga, podoba in položaj žene v verskih in ne-verskih medijih; Vloga izobraževanja v medverskem dialogu – graditi mostove, ki so utemeljeni na skupnih vrednotah.
V delu po skupinah so izmenjali različna mišljenja in izkušnje ter probleme, s katerimi se srečujejo medijski delavci, kot tudi problemi verskih skupnosti v odnosu do medijev. V zaključku so izpostavili, da je medverski dialog nujen, ker so multi-kulturne družbe stvarnost, v kateri živimo. Evropska družba je demokratična, človekove pravice so temelj te družbe. Potrebno je preraščati vnaprejšnje sodbe in stereotipe o religijah, ker uničujejo družbo, v kateri je dialog edina pot, ki vodi k razumevanju in sprejemanju različnosti in drugačnosti naših kultur, religij in običajev.

VLOGA MEDIJEV
Brez medijev danes ne obstajamo. Pomembno je, da je ta vloga pozitivna, nepristranska in svobodna, da bi se lahko oblikovala čim boljša komunikacija in da bi dialog med religijami prinesel konkretne rezultate v izboljšanju medsebojnih odnosov. Predlagali so, da bo tema naslednje konference oblikovana prav na konkretnih predlogih, za oblikovanje pristnega medverskega dialoga.

Aleš Rupnik

Jasna razlaga
Mama pripoveduje Alenu zgodbo o Kristusovem rojstvu.
Alen vpraša: »Mama, kaj je to štala?«
»To je nekaj takega kot tvoja soba, samo da brez računalnika!«