Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
2. ADVENTNA NEDELJA
4. 12. 2011 // Leto XII // Št. 15
BODIMO GLAS!
O imenu Nick Vujicic povprečen Slovenec verjetno ve, da je bil letos spomladi v Sloveniji, da je motivator, ki navdušuje množice in da je čudne pojave – brez rok in nog. Do njegovega prihoda nihče v Sloveniji ni bil imenovan kot motivator in tudi govorilo se ni o motivatorjih. Kakor, da jih do takrat nismo potrebovali. Ko sem sam prvič slišal zanj me je najprej zanimalo, o čem neki bo govoril in še bolj, kako bo navduševal nekdo, ki ne veruje v Boga (nihče ni omenjal, da je kristjan).
Prav podobno situacijo opiše današnji evangelij. K Janezu Krstniku je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Janez pritegne množice! S čim jih pritegne? Z besedo in s svojo pojavo. Pojava je zanikrna – oblečen v kameljo kožo – in besede … Ne pove nič novega. Ponavlja, kar je že nekdo drug povedal. V čem je torej moč in privlačnost teh dveh mož, Janeza in Nicka? V tem da sta si v polnosti privzela mesto, ki je njima lastno in svojo nalogo opravljata vestno in zavzeto, ne da bi hotela biti kdo ali kaj drugega.
Janez Krstnik o sebi pove: "Jaz sem glas vpijočega v puščavi! (Jn 1,23)" Ne želi si biti nič drugega. Glas ni beseda. Beseda je vsebina, glas pa daje melodijo, barvo in čustvo besedi. Kako dolgočasen je govor govorca, ki govori vedno na istem tonu. Glas izrazi razpoloženje: navduši ali naredi otožno. Kako pomembne je glas za naše življenje! In v resnici največkrat smo le glas. Malo je takih trenutkov v življenju, ko v zgodovino sveta posameznik vnese nekaj bistveno novega. Za nas kristjane je zelo pomembno, da smo glas, glas, ki da slišati Besedo. Ne kakršno koli ampak pisano z veliko začetnico. Če si vsebino prikrojim po svoje si vzamem mesto, ki mi ne gre. Kako se bo ta glas slišal danes? Ali bom izkoristil priložnost, ki mi je dana, da bom s svojim glasom spregovoril o tem kar verujem, kar je meni sveto in drago? Bodimo glas in ne svojeglavo besedičenje. Bodimo glas navdušen za veselo oznanilo Jezusa Kristusa! S svojim glasom ponosno vriskajmo za prihodnost Slovenije!
p. Tomaž Pinter, OFM
KAPELA
SVETI MIKLAVŽ
Skupaj z otroki vsa vabimo na praznovanje svetega Miklavža. Obiskal in obdaroval nas bo jutri, v ponedeljek, ob 17. uri v samostanski dvorani. Srečati se želi predvsem s predšolskimi ter veroučenci 1. in 2. razreda. Za vaš prostovoljni prispevek se vam iskreno zahvaljujemo.
MARIJA ROMARICA
Na oglasni deski zadaj je še vedno list, na katerega vpišite, kdaj želite sprejeti v vaš dom Marijo Romarico.
PRAZNIK BREZMADEŽNE
je v četrtek, 8. decembra. Nanj se pripravljamo z devetdnevnico. Na praznik bodo maše ob 7., 10. in 19. uri.
VEROUČNA MAŠA
Prihodnjo nedeljo sodelujejo pri veroučni maši veroučenci 7. razreda.
DRUŽINA SE PRIPRAVLJA NA BOŽIČ
Kateheze za odrasle bodo vsako nedeljo v adventu ob 9:00 v samostanski dvorani. Povabljeni starši veroučencev in zakonci, ki bi želeli odkriti notranjo moč družine.
KOLEDARJI, PRATIKA, OGLJE
V župnijski pisarni so na razpolago različni cerkveni koledarji, Družinska pratika ter oglje in kadilo za pokaditev domov na sveti večer. Naročniki lahko dvignete knjižno zbirko Mohorjeve družbe.
POKOJNI
V sredo, 30. novembra smo se na pokopališču v Stari gori poslovili od pokojnega Vladimirja Susiča (88) iz Nove Gorice oz. Stare Gore. Naj se v nebeškem kraljestvu pridruži svoji ženi, ki smo jo pokopali prejšnji teden!
KRISTUS ODREŠENIK
STARŠI
S starši veroučencev 6. razreda se srečamo v nedeljo, 4. decembra po maši ob 9:00. Srečanje s starši veroučencev 4. in 5. razreda bo v nedeljo 11. decembra po maši ob 9:00 in v torek, 13. decembra ob 19:30.
MIKLAVŽ
Miklavž nas bo v konkatedrali Kristusa Odrešenika obiskal v ponedeljek, 5. decembra ob 17:00. Hvaležen bo tudi za vaš prispevek.
KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 5. decembra po večerni maši.
BREZMADEŽNA
Na praznik v četrtek, 8. decembra je maša ob 7:30 in ob 19:00.
NEDELJA KARITAS
Na nedeljo Karitas ste darovali 1.224,32 €. Bog povrni!
KROMBERK
VOGRSKO
MILOŠČINA
Hvala in Bog povrni vaš dar na nedeljo Karitas za revne in pomoči potrebne. V Kromberku smo zbrali 280,00 €, na Vogrskem pa 265,00 €.
OTROCI
Prejeli ste adventni koledar, s katerim se vsak dan pripravljamo na božič. Ob tem tudi zbiramo prispevke za lačne otroke.
SVETI MIKLAVŽ
Včeraj je bilo miklavževanje v kromberški cerkvi, danes ob 16:30 pa v Osnovni šoli na Vogrskem. Glavno obdarovanje je seveda doma na predvečer svetega Miklavža.
V Lokah bomo počastili sozavetnika cerkve z mašo v torek ob 19. uri.
POGREB
V torek, 22. novembra se je, v nesreči pri delu, poslovil s tega sveta Renato Del Fabbro (55 let), Vogrsko 8. Gospod, daj mu večni mir in pokoj, domačim pa notranjo moč ob hudi preizkušnji!
ADVENT
Sveti čas priprave na božične praznike nam pomaga vzbujati hrepenenje po očiščenju, da bi mogli z lahkimi srci obhajati praznike Jezusovega rojstva. V ta namen radi molimo (morda ob adventnem venčku - po vzorcu adventne priloge), opravljamo dobra dela in načrtujemo dobro adventno (božično) sveto spoved.
SOLKAN
KARITAS – ZAHVALA
Bog povrni za dar (713,00 €) za potrebne v naši škofiji ob nedelji Karitas. – Hvala prostovoljkam in sodelavkam župnijske Karitas, ki so s svojim sodelovanjem obogatile nedeljsko bogoslužje in ki dan za dnem s svojo požrtvovalno ljubeznijo bogatijo župnijsko skupnost!
ADVENTNI VENEC
Saj ne samuje… Vsak večer je družina ob njem, v molitvi in ljubezni, živ adventni venec, ki pripravlja Gospodu pot. In tudi moli za novoizvoljene.
SREČANJA STARŠEV
V torek 6. decembra ali v sredo 7. decembra ob 19:00 starši birmancev.
Naslednji teden: v nedeljo 11. decembra starši s prvoobhajanci (ali v torek 13. decembra ob 18:30), v sredo 14. decembra ob 19:00 starši 2. razreda veroučencev.
SVETI MIKLAVŽ
V cerkvi nas obišče v ponedeljek 5. decembra ob 18:00 - maša je zato ob 19:00 -, po domovih pa med spanjem.
BREZMADEŽNA, 8. DECEMBER
Praznična maša ob 18:00.
ŠEMPETER
OBISK SVETEGA MIKLAVŽA
Obisk sv. Miklavža bo letos na Miklavžev večer, 5. decembra ob 18:00. Udeležili se bomo sv. maše, po kateri bo sv. Miklavž obdaroval otroke s preprostimi darovi. Miklavž nas vabi, da mu pomagamo s prostovoljnimi prispevki.
BIBLIČNA SKUPINA
V ponedeljek, 5. decembra bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo Jezusov govor na gori (Mt 5-7). Ko začenjamo obravnavati Novo zavezo, ponovno vabim tiste, ki bi se radi pridružili biblični skupini in tako poglobili poznavanje Svetega pisma. "Pridi in poglej!" (Jn 1,46b).
PRVOOBHAJANCI S STARŠI
V petek, 9. decembra bo ob 15:45 mesečno srečanje staršev skupaj s prvoobhajanci. To srečanje želi pomagati staršem pri pripravi svojih na zakrament sprave in božično praznovanje.
ADVENTNO PREDAVANJE ZA ZAKONCE
V petek, 9. decembra bosta ob 19:00 v župnijski dvorani spregovorila zakonca Vilma in Dani Sitar o izzivih in dinamiki odnosov v zakonu in družini. Predavanje je odgovor na pobudo Župnijskega pastoralnega sveta, da ponovno oživimo ponudbo predavanj v naši župniji. Na to predavanje vabljeni predvsem zakonci, starši in stari starši - lahko tudi iz drugih župnij.
OBISK STAREJŠIH IN BOLNIH ŽUPLJANOV
V adventnem času bom obiskoval starejše in bolne župljane ter ponudil možnost prejeti zakramente na domu. V predpraznični obisk se bodo vključile tudi sodelavke Župnijske karitas. Vesel bom, če me kot duhovnika tudi povabite po telefonu 393 63 57 ali po mobitelu 041 766 845 ali po sodelavkah Župnijske karitas. Ker obiskujem bolnike tudi v bolnišnici, me lahko povabite na obisk in prejem zakramentov na številki telefona ali mobitela, kadar me potrebujete.
SKUPNA OZNANILA
VERA IN LUČ
V nedeljo, 11. decembra bo ob 15:00 v župnijski dvorani v Šempetru srečanje za goriško skupino Vere in luči. Posebnost tega srečanja bo adventna spoved in obisk sv. Miklavža, ki bo obdaroval svoje prijatelje.
PRILOGA – STR. 1
… KO MI GOVORE VSAK DAN: »KJE JE TVOJ BOG?« (Ps 42,11)
VPRAŠANJE O BOGU, TAKO POSTAVLJENO,ni niti izvirno, kot danes mnogi mislijo. Tudi ni moderno, kot menijo oni, ki živijo, kot pravijo, »brez Boga«, marveč starodavno, univerzalno in celo svetpisemsko. Zapisano je v psalmu 42,11. Vprašanje o Bogu je vedno podžigalo človekov razmislek in njegove razprave davno pred Jezusovim rojstvom. Z različnimi odtenki je vprašanje o Bogu na jeziku, ne le ljudi, ki so kdaj obiskovali verouk, najbolj pogosto je pri onih, ki trdijo, da so neverni. Zlasti takrat, ko bi radi komu dopovedali, kako nespametno je pošiljati otroke k verouku in hoditi v cerkev.
In slaviti »kar nekaj« ob adventnem vencu.
DA, ADVENT!
vsak advent, se vrača k vprašanju. Iz preprostega in premalo upoštevanega razloga: vsi govorimo o Bogu, pa naj smo verniki, dvomljivci ali neverniki. Ali kot iskalci ali kot na toplem v Njegovem ljubečem naročju. Premalo podčrtan razlog pa je v adventnem izkustvu: s pričakovanjem Jezusa, njegovega prihoda, z adventom! se je Bog zbližal s človekom. Bog je postal dosegljiv, Neskončni je dobil obraz, ko je postal, z adventom naš brat, in z veliko nočjo odrešenik. Bog je dobil obraz, h kateremu se lahko obrnemo, pred katerega lahko stopimo, pred njim jočemo, pri Njem dobimo besedo, spodbudo, nasmeh in zamišljenost. Popolno človečnost!
JE BOG IN JE ČLOVEK
Čeprav je človek samemu še vedno neznanka, kakor je dal naslov svoji znameniti knjigi Nobelov nagrajenec, Alexis Carrel, po romanju v Lurd, slavi ta isti človek-neznanka »dotike« z Bogom. Advent in Božič sta v cerkvenem letu prva priložnost za notranji dotik, za prijateljevanje ob božičnih in velikonočnih dogajanjih, ki so priložnost za močnejše »dotike« Boga in človeka.
Učitelji notranjega življenja ugotavljajo, da je dotik z Bogom najvišja adventna in božična skrivnost, do katere se povzpnemo, če nočemo obtičati le pri zunanjem videzu v nemirni površnosti.
Kakor je zapisano v istem psalmu kot adventno hrepenenje:
»Kdaj pridem in se prikažem pred tvojim obličjem?« (Ps 42,3)
PRILOGA – STR. 2
ZAKAJ MLADI (KRISTJANI?) ZAPUŠČAJO CERKEV?
OZADJA (1)
NA TO TEMO
izhajajo v zadnjih letih analize, študije, knjige, prirejajo predavanja…
Vprašanje je zanimalo tudi Skupino Barna v ZDA, ki jo zanimajo predvsem razlogi za pojav, da se tako veliko število mladih oddalji od Cerkve in njenega življenja. Nastala je obsežna študija, ki jo podpisujeta avtorja, David Kinnaman in Aly Hawkins. Naloge sta se lotila, kot je praksa, s statistično raziskavo okrog treh pojavov, ki so se pokazali, da jih je potrebno natančneje proučiti.
TRI NEJASNOSTI:
A. Ameriška Cerkev si prizadeva, da ima stik z doraščajočimi, po birmi pa se ji mnogo mladih odtuji in le manjšina izmed njih preide kot krščanska v odraslost. Kako je s tem pojavom in kaj je za njim?
B. Motivi, zaradi katerih mladi zapuščajo Cerkev, so različni in raznovrstni. Zato je pomembno, da ne govorimo o mladih nasplošno in napočez. Kaj se da ugotoviti o motivih?
C. Znano je, da imajo Cerkve nemalo težav z oblikovanjem novih generacij kristjanov. Razlog je tudi v tem, da se čas in kultura tako naglo spreminjata, da je težko slediti. Se da kaj povedati na to temo?
DAVID KINNAMAN RAZLAGA,
da ne gre toliko za razliko med generacijami, kakor navadno mislimo. Ne drži namreč, da bi bili mladi tega časa manj dejavni v Cerkvi, če jih primerjamo s prejšnjimi časi. Na vsakih pet doraščajočih v Ameriki preživijo kar štirje veliko časa ali v župniji ali v verski ustanovi. Dogaja pa se, da je njihova vzgoja preveč plitva in zbledi okrog dvajsetega leta.
PRI DVAJSETEM LETU
se dogaja tako v katoliškem kakor v protestantskem okolju, so mladi najmanj navzoči v krščanskem življenju, ne glede na njihvo versko izkušnjo v otroštvu in doraščanju.
Osrednje vprašanje, okrog katerega se vse suče, je v odnosu mladih do Cerkve. Ne gre toliko za napade na Cerkev, saj so se ti vedno dogajali, pač pa za odnos do institucije. Javno mnenje, ali kot govorimo, kulturen kontekst, je odločilno pomemben. Nobena krščanska generacija doslej ni doživljala tako globokih in hitrih kulturnih sprememb.
V ZADNJIH DESETLETJIH
pomislimo na spremembe:
- masovna občila (TV, računalniki, prenosniki…),
- Tehnologija (stroji, pripomočki…),
- odnos do telesa in spolnosti,
- nepredvidljivost v ekonomiji.
Vse je postalo učinkovito in hitro, pa tudi zagonetno, nepregledno, začasno in negotovo.
ZENIT, 27.11.2011 - povzel Gašper Rudolf
PRILOGA – STR. 3
DRUGI ADVENTNI TEDEN
ČASA JE, KOLIKOR SI GA VZAMEMO IN PODARIMO
Otroci si zaslužijo, da se jim posvetimo, jim namenimo čas, se z njimi ukvarjamo, pogovarjamo, slavimo… Pri čemer je najpomembnejši zgled – zaupnost v odnosih in bližina staršev.
Otrok čuti, ali se starši zanj zanimajo in vanj verjamejo. Tudi zaposleni, prezaposleni starši, lahko nudijo otroku veliko mero zanimanja in zaupanja.
Starši znajo otroka vključiti in pritegniti v svoje delo, saj bo otrok tako spoznal, videl, se kaj naučil in si privzgojil delovne navade in doživljal komunikacijo.
Naučil se bo tudi družinskega vzdušja z družinskimi slavji vred.
In jih vzljubil.
Prav slavja družino globlje povežejo in potrjujejo otroke v kulturi dialoga in miru. Otroci so izjemno ponosni na starše, ki so zanesljivi in ki znajo družino umirjati za pogovor, molitev in slavje. Adventno in božično slavje sta test, koliko domačnosti in topline je »pri nas doma«.
JANEZ KRSTNIK ZA VSAK ADVENT
Janez Krstnik nas vabi, naj pripravimo pot Jezusu, Božjemu sinu. Seveda je pot, o kateri govori Janez,pot za človeka. Pri pripravi poti nam Janez Krstnik vsako leto pomaga. Stoji ob reki našega življenja in govori o poti k Bogu.Kaj je pot k Bogu?
Na kaj misli Janez Krstnik, ko govori o poti k Bogu?
Pot k Bogu je način življenja.
Odrasli – pa tudi otroci - vemo, da ni pot k Bogu življenje, ki ga imamo premalo radi in zato zanj ni nihče odgovoren, je brez cilja in brez svetlobe, tam na obzorju večnosti.
PRILOGA STR. 4
PREDDVERJE NARODOV V ALBANIJI
»Pomembno je, da skupaj iščemo resnico. Simpozij je dragocena priložnost za srečanje in soočenje različnih pogledov v odnosu do današnjega časa«, je poudaril papež Benedikt XVI. v sporočilu udeležencem srečanja, ki se je v Tirani odvijalo v okviru pobude »Preddverje narodov« za dialog z neverujočimi v organizaciji Papeškega sveta za kulturo.
Kardinal Gianfranco Ravasi, pobudnik projekta je imel na Univerzi v Tirani predavanje, ki mu je sledila živahna razprava. Ob veliki udeležbi študentov so se predstavniki univerze in albanskega parlamenta pogovarjali o duhovni razsežnosti albanske identitete, o religiji v času ateističnega, komunističnega režima, ki je prepovedal vsakršno obliko verskega življenja in so ljudje svoje domove na skrivaj spreminjali v cerkve, ki so bile prave katakombe, za katere niso smeli vedeti niti prijatelji ali sosedje. Vse to je globoko zaznamovalo ljudi v Albaniji, kar se čuti še danes.
Pripravili so dan za mlade, pripadnike različnih religij, ki je tako navdušil kardinala Ravasija, da bo podobne programe predlagal tudi na drugih srečanjih. Mladi so v šotorih razpravljali o delu in človekovem dostojanstvu, o duhovnosti in komuniciranju. Dali so nekaj zanimivih predlogov, npr. delo z zasvojenimi in obrobnimi, etika naj bo obvezen predmet v osnovnih šolah. Na Evropski Univerzi v Tirani je bila okrogla miza s temo »V kaj veruje neverujoči«. Govorili so o izzivih post – moderne družbe.
KAJ STE STRAHOPETNI? – UPANJE V SVETEM PISMU
Tradicionalni Svetopisemski festival v Vicenzi postaja med osrednjimi projekti raziskovanj na področju arheologije, zgodovine in verskega turizma v svetopisemskih deželah. Od 18. do 27. maja prihodnje leto bodo na pobudo Škofijskega urada za romanja v okviru omenjenega festivala organizirali mednarodni simpozij o arheologiji, preučevanju in razlagi Svetega pisma in verskega turizma na Bližnjem Vzhodu. Festival se bo v letu 2012 odvijal z naslovom: »Kaj ste strahopetni? (Mr 4,40) – Upanje v Svetem pismu«. V središču bo razprava o verskem turizmu v krajih povezanih z bibličnimi dogajanji: od Grčije do Iraka, preko Turčije, Sirije, Libanona, Jordanije in seveda Izraela, Jeruzalema in Palestinskih ozemelj, pa tudi Egipta in Irana.
Glavni namen je predstaviti Svetopisemsko sporočilo preko različnih načinov izražanja v predavanjih, gledaliških predstavah, plesih, dejavnostih za otroke, okroglih mizah in koncertih. Sporočilo Svetega pisma s tem želijo prenesti na dvorišča, trge in ulice, med ljudi in njihovo vsakdanje življenje. Gre za projekt, ki v današnji čas krize prinaša upanje, da se vrnemo k izvirom duhovnega in vsakdanjega življenja ter na novo ovrednotimo govorico Svetega pisma.
Aleš Rupnik
Tilnovo ugibanje
Učitelj v šoli vpraša Tilna: »Kako rečemo človeku, ki kar govori in govori, pa čeprav ga nihče ne posluša in nikogar ne zanima, kaj govori?«
»Učitelj!«