ODGOVORNI ZA ŽIVLJENJE IN PRIHODNOST SLOVENIJE 2011

VOLITVE SO ČAS,
ko smo državljani poklicani k odločanju o skupni prihodnosti.  Za vsakega katoličana je udeležba na volitvah in izbira ustreznih kandidatov  

 

»Naj se sliši vaš glas!«

pomembna moralna in demokratična dolžnost, saj s preudarno in dobro izbiro prispevamo k skupnemu dobremu celotne družbe. Zato je pomembno, da svoj glas na volitvah oddamo šele takrat, ko razumno pretehtamo in razločimo med različnimi političnimi ponudbami, njihovo vrednostno orientacijo in osebami, ki za programi stojijo. Naše sodelovanje v družbenem življenju se ne konča takrat, ko so objavljeni volilni izidi.

TO JE ŠELE ZAČETEK!
Aktivno državljanstvo pomeni, da na različnih ravneh družbenega življenja – od poklicne dejavnosti do civilne, družinske in strankarsko politične – kritično in dobronamerno spremljamo, kaj se v družbi dogaja, v katero smer jo odgovorni vodijo, katere vrednote uveljavljajo in kako s svojimi dejanji dokazujejo, da so v službi ljudi in države kot skupnega dobrega. Zahvaljujemo se vsem sodržavljanom, ki na kakršen koli način prispevajo k pozitivnim vrednotam in njihovemu razvoju v družbi. V današnjih razmerah ni lahko in tudi ne vedno častno prevzemati politično odgovornost ali javno funkcijo, zato tistim, ki so to pripravljeni storiti, izrekamo posebno zahvalo. Prihodnost Slovenije, Evrope in sveta je odvisna od vsakega posameznika in od vseh skupaj. … Da bomo kljub krizam ohranjali mir in red, pravno državo, demokratično in pluralno družbo…

Komisija Pravičnost in mir pri SŠK, Karitas in Svet katoliških laikov - 14. 11. 2011

KAPELA

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
bo imel svoje srečanje v tem tednu. Svoje predloge lahko podate tajnici ŽPS, gospe Aleksandri Pirih, ali p. Davidu. Vsekakor jih bomo veseli.
 
GOD SV. CECILIJE
V torek goduje sv. Cecilija, zavetnica cerkvene glasbe in petja. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki bogoslužje lepšate tudi s petjem in igranjem ter tako slavite Boga. Zahvaljujemo se našim organistom, zborovodjem, drugim glasbenikom in seveda pevcem otroškega, dekliškega in odraslega zbora. Naj vam nebeška zavetnica stoji ob strani in izprosi vztrajnost in veselje!
 
ADVENTNA DELAVNICA
Izdelovanje adventnih venčkov bo potekalo v soboto 26. novembra ob 9:30 v samostanski dvorani. Povabljeni otroci in starši! S seboj prinesite zelenje, svečke, škarje za zelenje in kakšen okrasni material. Venčke bomo blagoslovili naslednji dan, na 1. adventno nedeljo, pri maši ob 10. uri.
 
DRUŽINA SE PRIPRAVLJA NA BOŽIČ
Kateheze za odrasle bodo vsako nedeljo v adventu ob 9:00 v samostanski dvorani. Povabljeni starši veroučencev in zakonci, ki bi želeli odkriti notranjo moč družine.

TEDEN KARITAS
se pričenja danes, na praznik Kristusa Kralja, nedelja Karitas pa bo prihodnja, 1. adventna nedelja. Geslo je isto, kot je geslo pastoralnega leta socialne pravičnosti, »Pravičnost v ljubezni«. Vaši darovi prihodnjo nedeljo bodo namenjeni delovanju Karitas v naši škofiji.

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK
Ob današnjem praznovanju vsem župljanom voščimo blagoslovljen praznik. Urnik češčenja za skupine je na oglasni deski.  Sklepno mašo ob 17:00 bo vodil g. škof Metod. Pri maši prejmejo birmanci iz škofovih rok izvod Svetega pisma.

OB GODU SV. CECILIJE
Ob prazniku sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja se zahvaljujemo vsem bogoslužnim sodelavcem, še posebej organistom, pevovodjem, pevcem in animatorjem petja.

KARITAS
Skupina karitas vabi medse nove sodelavce. Pomoč potrebujemo  v skladišču hrane pri pripravi paketov in ob dobavah hrane. Za spravilo ob dobavah (štiri na leto) potrebujmo vsaj štiri moške. Daruj svoj čas in odločitev sporoči župniku ali na tel. 040 848574 (J. Trošt).

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 22. novembra ob 16:00.  Zaključek z mašo ob 19:00.

UPOKOJENCI  IN TRETJI ČAS
Nasvidenje na novembrskem srečanju v sredo, 23. novembra ob 17:00.

ADVENT
Na prvo adventno nedeljo bomo pri dopoldanskih mašah blagoslovili adventne venčke.

PRVOOBHAJANCI 2012
S starši otrok, ki vstopajo v pripravo na spravo in sveto obhajilo (tretje leto verouka), se srečamo v nedeljo 27. novembra po maši ob 9:00. Srečanja ne bomo ponovili!

KROMBERK

VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala in Bog povrni stokratno vsem, ki z molitvijo in življenjskim zgledom podpirate Cerkev ter z darovi in sodelovanjem skrbite za župnijo in duhovnike. Ob zahvalni nedelji smo zbrali za našo škofijo v Kromberku 260 €, na Vogrskem 122 €.

KRISTUS KRALJ
Današnja nedelja je praznik Kristusa Kralja in zadnja v cerkvenem letu. Pri družinski maši v Kromberku še posebej sodelujejo veroučenci četrtega razreda.

POGREB
V torek, 15. novembra smo se pri Sveti Trojici poslovili od Marije Pavlin (90 let), Vinka Vodopivca 118. Gospod, daj ji večni pokoj!

OTROCI
Prvoobhajanci pridete s starši na pripravo v petek ob 18. uri. V soboto so ob 10:00 pevske vaje za mladinski zbor. Ob isti uri boste ostali otroci v učilnici izdelovali voščilnice.

CERKVENI PEVCI
Ob godu vaše zavetnice svete Cecilije se vam iskreno zahvaljujemo in se vam obenem priporočamo še za naprej za lepo sodelovanje in bogatenje bogoslužja s petjem.

SVETA KATARINA
V petek (25. novembra) goduje mučenka Katarina Aleksandrijska ali Sinajska, priprošnjica za zdravo pamet. Ob spominu na njej posvečeno cerkev, porušeno leta 1959, se ji radi priporočajmo.

PRVA ADVENTNA
Prihodnjo nedeljo prinesite k blagoslovu adventne venčke. Miloščina bo na nedeljo Karitas v dobrodelne namene. Hvala.

SOLKAN

KRISTUS KRALJ
V celodnevnem češčenju Jezusa v sveti hostiji – v »Najsvetejšem« priznamo, da je on naše vse. In ga tudi prosimo zase, za vse svoje družine in tudi za Slovenijo, da bi na volitvah znali izbrati takšne voditelje, ki bodo pospeševali resnico in ljubezen, mir in pravičnost, slogo in bratstvo – vse značilnosti njegovega kraljestva.

SEJA ŽPS
Bo v ponedeljek 21. novembra ob 19:00. Pospremimo jo z molitvijo. Prispevamo predloge za življenje v župniji.

SVETA CECILIJA, 22. november
Ob njenem prazniku voščimo vsem, ki z glasbo lepšajo bogoslužje v naši cerkvi. Naj jim Bog vrača za njihov trud z notranjim veseljem! – Vabljeni še novi pevci in pevke v cerkveni zbor.

DELAVNICA ADVENTNIH VENCEV
Bo v soboto 26. novembra od 9:00 do 12:00 v veroučni učilnici. Vse potrebno prinesemo s seboj.
Blagoslov adventnih vencev bo v nedeljo pri maši ob 10:00.

KRSTA
30. oktobra je bila krščena Kaja Klanjšček (oče Jernej, mama Suzana Marinič), 13. novembra pa Neja Bužinel  (oče Marko, mama Marjetka Jejčič). Staršem iskreno čestitamo in jim voščimo, da bi razvijali vse talente, ki jih je Bog s krstom položil v srce deklic!

SKUPNA OZNANILA

TEDEN KARITAS
Do prihodnje nedelje si še posebej prizadevamo za dobrodelnost preko Župnijskih in Škofijske Karitas. Miloščina prihodnje NEDELJE KARITAS bo namenjena vsem, ki potrebujejo pomoč. Hvala vsem dobrotnikom!

SREČANJE ORGANISTOV IN ZBOROVODIJ
Srečamo se v soboto, 26. novembra ob 19:45 v konkatedrali. Vabimo vse, da se pogovorimo o nosilcih in izpeljavi skupnih projektov.

SPOMINSKA MAŠA ZA NADŠKOFA SEDEJA
Lepo povabljeni na Sveto Goro v soboto, 26. novembra ob 16:00, ko bo z nami g. škof Metod Pirih. Spomnili se bomo 80. letnice smrti nadškofa Frančiška Borgija Sedeja.

MAŠE NA SVETI GORI
Vsak delavnik (razen ob praznikih) je v zimskem času na Sveti Gori sveta maša ob 17:00 v kapeli za glavnim oltarjem.

PRILOGA STR. 1

DOMOVINA, DRŽAVA IN JESEN 2011(4)

KO SMO ZASLIŠALI
pri »novih obrazih« besedo vrednote, so nekateri vpraševali: »Ma poslušaj, govori ta človek o vrednotah: svobodi, pravičnosti, kakovosti življenja, ali o parcelah, stanovanjih, bogatenju, do katerega se pride s pomočjo oblasti, ko usmerjaš državne posle v svoje osebne, družinske, prave firme? S knjigovodstvom nekaj doma, nekaj neulovljivo po svetu …?«
In odmeva: »Nič nezakonitega, nič protiustavnega…«
Gospodje! Pogovorimo se brez mlatenja skrivaških besedičenj. »Je (bilo) moralno? Državniško? Je vrednota enakosti vseh in vsakogar pri nas še v veljavi? Imate vi, ki ste zgoraj in kandidirate za zgornje funkcije, ljudje pravijo pri koritu, drugačne vrednote? In predvsem, vedno manj spoštovana gospoda! ali je to, kar so razkrili (vendar!) o vas mediji vse, ali imate pod mizo in v načrtih še kaj? Prikrite posle...? Družinske zadeve?«

VREDNOTE BREZ KATERIH NE BO ŠLO NAPREJ
Kdor za karkoli kandidira in nima osnovnih političnih vrednot, je bolje zanj(o) in za vso skupnost, da pred zadnjo postajo izstopi.
Da se ne ponovijo zadnja tri leta bednega prostega pada.  
 


PRVA POLITIKOVA VREDNOTA: BITI RESNIČEN
Resničnost. Ne vaša, moja, njegova pač pa ona, nadčasovna, po osmi Božji zapovedi: ne laži, ne pričaj po krivem. Ne širi sumničenj, podtikanj, ne dajaj na sodišče političnega sopotnika, če nimaš drugih dokazov, razen svojega strahu pred njim in nizkotno sovraštvo, kakor so te učili, do razrednega sovražnika. In ti, ljudstvo!, ki ne greš na volitve ali pa greš, spomni se na Sokratovo pravilo: »Je tisto, kar misliš in govoriš res, ali so ti povedali drugi?«  
Primer sprevrženega biti resničen je bil, ko izvoljeni predsednik republike prekvalificira politikovo laž v napako, grozoto Hude jame pa v drugorazrednost.
Če vi, politiki, niste resničnostni, ni skupne vizije in potem ni čudno, da se kregamo... o dejstvih.

DRUGA POLITIKOVA VREDNOTA: BITI POŠTEN
Ne v smislu poštenja, s katerim, žal tudi novi obrazi, kopičijo, dobrine tega sveta, menda za svoje sinove, za tolikanj ljubljene, prikrajšane družine… Družine so jim naenkrat prioriteta! po drugi strani pa podpirajo izsiljeno skrpucalo družinskega zakonika. Pač pa ne kradi v avtentičnem, neponarejenem smislu sedme neminljive zapovedi: ne slepari, ne varaj, izposojeno vrni, ne zlorabljaj oblasti za osebno bogatenje in lagodje. Koliko, za ljudi pohujšljivih, zgledov v teh letih: od predsednika republike (Računsko sodišče!) do vladnih ministrov in samega prvega ministra, ki je dopuščal malopridnost in kriminal! Gospodje, tako je bilo možno nekoč, ko so bili prikriti privilegiji politikov, še pomnite tovariši?, od tankanja na črpalki navzgor?

Nadaljevanje na naslednji strani

PRILOGA – STR. 2


TRETJA POLITIKOVA VREDNOTA: DELAVNOST
Politika je delo, študij, pogovor, diskusija in spet delo, ne pa metanje blata in kamenja na tuj vrt. Delavnost je v politiki pogoj za razgledanost. Čas je, da politika dobi po dvajsetih letih tudi na Slovenskem dobro ime. Brez stare, zagrenjene in brez vizije garde, s titovkami in zvezdo ter s prezirom demokracije.
Da Slovencev ne bo zlomil cinizem mešalcev megle v javnosti, ki blebečejo o političnih foteljih, stolčkih, preprogah, parketih, da so ljudje, zaradi takega ozračja, nerazgledani in si brišejo čevlje ob državne institucije, ki jih mora kandidat za parlament poznati od A do Ž.  
Za skupni blagor!

ČETRTA POLITIKOVA VREDNOTA: SKROMNOST
Skromnost ni zanikrnost.
Hvalnico skromnosti (in poštenosti!) so ponazorili v svojem javnem delovanju na Goriškem, zapišimo jih nekaj za vzorec: komunist iz Solkana Jože Srebernič, škof Anton Mahnič, Ivan Martelanc (ugrabljen v Trstu leta 1945 in umorjen), duhovnika Ivan Rejec in Stanko Stanič, Pavla Močnikova…
Ponosno in častno.

Gašper Rudolf

---

KAJ JE POLITIKA?
POLITIKA JE UMETNOST DOGOVARJANJA, SODELOVANJA POPUŠČANJA, SKLEPANJA KOMPROMISOV, RAZDIRANJA ZAVEZNIŠTEV, PREDVSEM PA SPOSOBNOST NEPRISTRANSKEGA ODLOČANJA V DOBRO VSEH, KI ŽIVIMO V SLOVENIJI.
Po obdobju komunizma je precej ljudi zmedenih, ker ne razlikujejo javne diskusije in kreganja. Motijo jih različna gledanja na probleme in njih reševanje. V zreli demokraciji je diskusija znamenje zavzetosti za državo.
Prva vrednota parlameta, raznih odborov itn. je odkrita diskusija.

V ZAGOVOR VREDNOT
vrednote v politiki, odgovornosti in delovanju niso odvisne od ustave, zakonov, prava, kar večkrat trdijo najvišji slovenski voditelji in nekateri izmed »novih obrazov«, pač pa na naravnem pravu, kjer stojijo človekove pravice ter univerzalno zlato pravilo, ki ga je Jezus povzel takole: »VSE, KAR ŽELITE, DA BI LJUDJE VAM STORILI, STORITE VI NJIM. TO JE NAMREČ POSTAVA IN PREROKI.« (Mt 7,12)
Še starejše pravilo, ki je prav tako nad ustavo, zakonodajo in sodstvom, oziroma pred njimi, je: VSAK ČLOVEK JE POKLICAN, DA DELA DOBRO IN DA NE DELA SLABEGA.
Oboje je zapisano v Svetem pismu.
Lenoba in nesposobnost, opuščanje dela in odgovornosti, npr. v sodstvu in nadzornih službah, je po velik javen greh, ki maliči državo in škoduje ljudem ter skupni prihodnosti.
Prav tako je javno zlo, prepuščanje odgovornosti posameznikom, skupinam, lobijem, omrežjem, vplivnežem, ki nimajo pooblastila volilcev.
Vrednote so glavna vsebina tudi v ustavi Božjega kraljestva.

O USTAVI
Ustava je temeljni državni izdelek, nujen za sožitje vseh njenih ljudi. Ker se razmere spreminjajo, so tudi ustave začasen izdelek. Ne zmorejo urejati sobivanja, svobode, odgovornosti, pravičnosti in sodelovanja v spremenljivih časih, če ne izhajajo iz nespremenljivih pravil: »delati dobro« in »vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite vi njim!« To dvoje je nad vsako postavo, zakonom, sodstvom in demokratično diskusijo.
 
Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

† EMIL KETE  - iz nagovora g. škofa dr. Jurija Bizjaka

OVČJI PLAC, 13. NOVEMBRA 2011

     Zbrani smo v prijaznem gozdiču, ki je pred 47 leti ravno v teh dneh nudil  zadnje kritje in zavetje 20-letnemu mladeniču in bil zadnja postaja na njegovi poti od doma v Dolenjah proti šoli v Gorici. Stojimo med drevjem, med hrasti in jeseni, med akacijami in kostanji, med drevesi, ki so mladega jetnika sprejela v svoje kritje in poslušala njegove prošnje, naj ne prelivajo krvi in naj ga izpustijo, da bi lahko mirno šel naprej po svoji poti proti Gorici in po svoji življenjski poti.
    Namesto oprostilnih besed so drevesa naenkrat zaslišala strel in njihov gost se je zgrudil k njihovim koreninam. Približno štiri leta je gozdič na skrivaj skrbel za svojega padlega priseljenca: vsako spomlad je gozdič zelenel nad njegovim grobom in vsako jesen je trosil svoje barvito listje čez njegovo gomilo. Potem pa je tukajšnji gozdič nazadnje nudil kritje še pogumnim sorodnikom, ki so hvaležni na skrivaj prišli na obisk in dragocene kosti prenesli h kostem mladeničevih domačih.
Ovčji plac nam zbuja misel, da se je ob svojem času na tem kraju nekaj dogajalo z ovcami in jagnjeti. Današnje opravilo in spomin na dogodek nam zbuja misel na ovco in na jagnje, ki ju v opisu Gospodovega služabnika omenja prerok Izaija: »Bil je mučen, a se je uklonil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki pred svojimi strižci umolkne« (Iz 53,7). Besede, pisane na kožo našemu junaku!
    Tako je kakor ovca in kakor jagnje bil na Ovčji plac pripeljan tudi Emil in odrezan iz dežele živih, kakor nadaljuje svoj opis isti prerok: »Po prijetju in po obsodbi je bil vzet, kdo premišlja o njegovem rodu? Kajti bil je odrezan iz dežele živih, zadet zaradi prestopka mojega ljudstva. Dali so mu grob pri krivičnih, gomilo pri bogatem, čeprav ni storil nobenega nasilja in ni bilo zvijače v njegovih ustih« (Iz 53,8-9). In v Emilovem dnevniku in njegovem življenju res ni nobene zvijače in nobenega nasilja.
    Med drevesi na Ovčjem placu smo postavili znamenje križa, o katerem poje himna velikega tedna: »O sveti križ, edino ti si plemenito res drevo, ni lesa, ki rastel, cvetel, sad poganjal bi tako, sladki les na sladkih žebljih nosiš breme presladko!«

 
»Duše pravičnih so v Božji roki in trpljenje jih ne zadene« (Mdr 3,1).

PRILOGA – STR. 4

PROSTOVOLJSTVO ZA OBNOVO SVETA

V času gospodarske krize je pomemben prispevek dalo srečanje mladih ob Evropskem letu prostovoljstva v Rimu. Mlade je nagovoril tudi papež Benedikt XVI. o »brezplačnosti« oziroma, da se ne živi le od interesov, ampak tudi iz darov. »Ne obstaja tržišče brezplačnosti, niti ne moreš z zakonom vsiliti brezplačna dela. Toda tudi na tržišču potrebujemo osebe, ki so pripravljene za vzajemno darovanje. Za oblikovanje resnične pravičnosti so nujno potrebni brezplačnost in solidarnost. Potrebno se je dvigniti nad logiko dobička zaradi dobička.«
Ne gre za neuresničljive ideale, ampak za vsakdanjo izkušnjo, še posebej družinskega življenja. Ne živimo le od materialnih dobrin, ampak tudi od odnosov med zrelimi ljudmi, ki se spoštujejo, imajo radi brez vsake preračunljivosti. Iz tega izhaja pot k obnovi sveta.

PRAVOSLAVNA RUSIJA

Ob t.i. dnevu »Svete Rusije«, narodnem prazniku združitve, so 4. novembra v moskovskem razstavnem prostoru Manezh odprli razstavo o dejavnosti Moskovskega patriarhata. Teme razstave so: »Ruska pravoslavna Cerkev in njene skupnosti; Socialni projekti in Karitas; Moderna kultura in pravoslavje; Študij Svetega pisma; Pravoslavni centri v Rusiji in romanja ter Cerkvena umetnost«.
Razstava predstavi dejavnosti Ruske pravoslavne Cerkve v zadnjih 20. letih. V multimedijskem programu so prikazali obnovo 30.000 cerkva in samostanov, razvoj teološke izobrazbe, širjenje verskega pouka in razvoj umetniške ikonografije. V prihodnje bodo razstavo postavili v več krajih v Rusiji in drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Vladimir Legoida, tiskovni predstavnik Svete sinode je poudaril, da je Ruska pravoslavna Cerkev v zadnjih 20. letih, po 70. letih državnega ateizma dosegla velik napredek. Leta 1991 je Moskovski patriarhat imel 12.000 parohij (župnij) in 117 samostanov, danes pa ima 30.675 parohij in 805 samostanov. Vernike duhovno oskrbuje 29.324 duhovnikov in 3.850 diakonov. »Duhovna obnova« se je šele začela. Z  razstavo jo želijo predstaviti širši javnosti.

SEZNAM SVETOVNE KULTURNE DEDIŠČINE

Po sprejetju Palestine kot 195. države članice Svetovne kulturne organizacije UNESCO, bo Palestinska vlada vložila zahtevo za uvrstitev 20. zgodovinskih in arheoloških krajev na seznam svetovne kulturne dediščine. Med predlaganimi je Qumran, znan po odkritju pomembnih svetopisemskih spisov.
Popis predlagane svetovne dediščine je pripravljen že deset let, je povedal palestinski minister za turizem Hamdan Taha, vendar so sporazum o zaščiti lahko podpisali šele 1. novembra, po sprejemu v UNESCO.
Kraji, ki bi jih bilo potrebno zaščititi, so med drugimi zgodovinska mestna središča Hebrona, Betlehema in Nablusa, izkopanine Tell al-Sultan v Jerihi, Qumranu in staro mestno pristanišče v Gazi. Na prvem mestu pa je cerkev Jezusovega rojstva v Betlehemu.

Aleš Rupnik


Zvezde  
Učiteljica vpraša Mihca: »No, Mihec, naštej mi imena vsaj petih zvezd.«
»Nogometnih ali filmskih?«