PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

V PRIČAKOVANJU

»ME NE BRIGA«
»Ljudje imajo praznike: bogati sedijo za mizo, revni se postijo.« Pomenljive besede škotskega poeta Sydneya G. Smitha govorijo o naših praznikih (za in pred nami), zaznamovanih s potrošništvom, »samo, da se imam jaz lepo«. Pa to ni samo ob praznikih, ampak se s tem vedno bolj zaznavno in očitno srečujemo na vsakem koraku. Človek današnjega časa se vedno bolj odmika in je brezčuten do sveta, ki trka na vrata naših dobro zavarovanih in zaprtih domov. Izraz, ki zelo dobro opiše razpoloženje v današnjem svetu je: »me ne briga« (indiferenca), parola našega časa, vedno bolj tudi med mladimi. Ruski pisatelj Čehov v pripovedi Dolgočasna zgodba pravi, da je: »indiferenca paraliza duše, prezgodnja smrt«.

ODLOČITEV »ZA«
Žal nimamo več kritičnega odnosa do pomembnih življenjskih vprašanj, ko ni več odločitve »ZA« in ostaja le životarjenje, prepuščeno manipulaciji (politični, medijski…). Pred nami so volitve, ki bodo v svoji predvolilni kampanji tovrstno manipulacijo še stopnjevale. Zato je toliko pomembnejše vprašanje naše osebne zrelosti, presoje in odločitve. Ekonomist Paul Laffite je dal za človekova ušesa nekoliko hudo primerjavo: »Reven idiot ostane idiot. Bogat idiot pa je bogataš«. V ozadju je ključno vprašanje za vsakega od nas, ko in kako presojamo, poveličujemo zamisli politikov, vplivnih ljudi, pa čeprav je vse, kar govorijo (obljubljajo) popolna neumnost.

NOVOSTI
Govorimo o novih obrazih, strankah, programih. V vsakem od nas je neka prikrita želja, potreba po spremembah, novostih, čeprav na koncu vsi želimo ostati v ustaljenih, zavarovanih okvirih. Gre za tipičen moment »pozabljanja«. Na vseh področjih družbenega, socialnega, političnega, kulturnega in religioznega življenja smo nagnjeni, da iščemo novosti. Življenje je sicer res naravnano k napredku, raziskovanju in odkrivanju novega. Toda v tem je tudi tveganje, da pozabimo na korenine in začnemo zgodovino pisati na novo. Staro in novo si nista nujno v nasprotju, v zavedanju, da nikoli ne začenjamo iz ničle, kot pravi Cicero: »Nobena novost ni popolna«.

Aleš Rupnik

KAPELA

BOG POVRNI!
Na Frančiškovo nedeljo ste za naše frančiškanske vzgojne ustanove darovali 866 €, na misijonsko nedeljo za misijone 1.042 €, na zahvalno nedeljo pa za potrebe škofije 540 €.
Bog povrni v imenu tistih, ki bodo vaših darov deležni!
 
FRANČIŠKOVA DRUŽINA
Če si naklonjen sv. Frančišku in njegovim idealom ali pa te privlači njegova karizma ..., se nam pridruži na mesečnih srečanjih, ki potekajo vsaki tretji četrtek v mesecu ob 17. uri na Kostanjevici in ob drugih priložnostih, ki jih organiziramo bratje in sestre Frančiškovega svetnega reda (FSR). - Vodstvo FSR na Kostanjevici.
 
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR
vabi v petek 18. novembra po večerni maši na krajši pevski večer v počastitev praznika Kristusa Kralja.
 
NAŠI POKOJNI
V soboto, 6. novembra smo po pogrebni maši v naši cerkvi na pokopališče v Bukovico k večnemu počitku pospremili HERMINO BONUTTI (85) s Pristave. Hvala za darove, ki ste jih za našo cerkev darovali ob njenem pogrebu.
Isti dan smo se v Stari Gori poslovili od FRANČIŠKE IVANČIČ (82) iz Rožne Doline. Hvala za darove za Karitas.
V ponedeljek 8. novembra pa smo se v Stari Gori poslovili od IDE KARAT (71) iz Nove Gorice.
Naj v Božjem kraljestvu uživajo plačilo za njihovo dobroto in ljubezen ter nas podpirajo s svojo priprošnjo pri Bogu.

KRISTUS ODREŠENIK

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 14. novembra po večerni maši.

SPOVED
V petek, 18. novembra  od 16:30 do 18:30 bo v cerkvi na razpolago spovednik za spoved pred praznikom. Veroučenci bodo spoved opravili v okviru rednega verouka.

KRISTUS KRALJ - ŽUPNIJSKI PRAZNIK
V nedeljo, 20. novembra obhajamo župnijski praznik Kristusa Kralja, letos ob 35. obletnici ustanovitve župnije. Na praznik smo povabljeni, da pridemo v cerkev dvakrat: za mašo in češčenje sv. Rešnjega Telesa.
Seznam skupin za češčenje je na oglasni deski. Sklepno somaševanje ob 17:00 bo vodil g. škof Metod.

BIRMANCI
Birmanske skupine začnejo s praznikom Kristusa Kralja z delom po domovih. Pri maši na praznik ob 17:00 prejmejo birmanci iz škofovih rok izvod Svetega pisma.

KRST
V soboto, 5. novembra je bila krščena Sara Sofia Štrukelj, hči Harija in Teje Štrukelj Berginc, Lemutova 1a. Voščimo Božjega blagoslova.

KROMBERK

VOGRSKO

KRISTUS KRALJ
Prihodnja nedelja je praznik Kristusa Kralja in zadnja v cerkvenem letu. Pri družinski maši v Kromberku še posebej sodelujejo veroučenci četrtega razreda.

POGREB
V sredo, 9. novembra smo se v vogrinski cerkvi in na pokopališču poslovili od Rožice Štrukelj (68 let), Vogrsko 2 a. Gospod, daj ji večni pokoj!

VEROUK
Otroci in starši, redno nadaljujemo z veroukom. Prihodnjo nedeljo sodeluje pri maši v Kromberku 3. skupina.

SOLKAN

ZAHVALA TUDI PO ZAHVALNI NEDELJI
Bog naj bogato povrne vsem za dar »hlebca« ob vseh svetih in za mnoge darove skoz vse leto! Naj z radostjo napolni vse, ki prizadevno in vztrajno na razne načine gradite župnijsko skupnost!  Hvala zakoncem jubilantom – med njimi trem parom zlatoporočencev - za pričevanje zveste ljubezni med nami!

K NOVEMU SREČANJU Z JEZUSOM – V SEBI
Prvoobhajanci s starši odkrivajo neizmeren zaklad v sebi: živega Jezusa, da bi se z njim čim večkrat »obhajali«, se spomnili nanj in se z njim prijateljsko pogovarjali. V tej vsakodnevni vedno novi pustolovščini jim sledimo vsi župljani in jih tako podpiramo. – Nadomestno srečanje je v torek pri maši ob 18:00 in po njej.

PRED PRAZNIKOM KRISTUSA KRALJA
Načrtujmo, da pridemo prihodnjo nedeljo dvakrat v cerkev: k praznični maši in k češčenju Najsvetejšega – podnevi ali ponoči.

NAŠI RAJNI
Po hudi bolezni in obdana s požrtvovalno ljubeznijo svojih sta odšla v Očetov dom 25. oktobra 59-letni Zdravko Čermelj, Vezna pot 10, in 10. novembra 89-letna Danica Vižin, rojena Humar, Za spomenikom 10. Naj ju obseva žar večne Luči in domače naj napolnjuje tolažba ljubezni, ki je smrt ne more uničiti.

ŠEMPETER

DRUŽINSKA MAŠA

V nedeljo, 13. novembra bo ob 10:00 družinska sv. maša, pri kateri bodo sodelovali veroučenci 1. in 2. razreda ter otroški in mladinski pevski zbor.
 
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET

V ponedeljek, 14. novembra bo ob 20:00 v župnijski dvorani seja Župnijskega pastoralnega sveta. Najprej bomo premišljevali o temi "Imam lastno mnenje - oblikujem javno mnenje". V pomoč vam bo, če boste že doma prebrali gradivo ŽPS od 19. do 24. strani. Potem bomo preverjali delo od zadnje seje ŽPS in ŽGS naprej ter načrtovali pastoralno delo za adventni in božični čas.
 
CELODNEVNO ČEŠČENJE

V nedeljo, 20. novembra, na praznik Kristusa Kralja bomo imeli celodnevno češčenje Najsvetejšega. Med obema mašama bosta vodila češčenje starejši in mlajši župnijski pevski zbor. Po drugi maši do opoldne bodo pred Gospodom možje in fantje. Opoldne pridejo k Jezusu otroci do 4. razreda skupaj s svojimi katehistinjami, ob poldne in pol nadaljujejo češčenje veroučenci do 9. razreda skupaj z mladinskim pevskim zborom. Ob 13:00 vabljeni k Jezusu mladi fantje in dekleta. Od 14:00 do 15:00 vabljeni vsi, ki bi radi častili Jezusa v Najsvetejšem zakramentu v tišini. Ob 15:00 vabljene k češčenju žene in dekleta. Ob 16:00 bo sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in blagoslovom.
 
CERKVENI PEVCI

V nedeljo, 20. novembra ste ob 17:00 po sklepu češčenja  vabljeni vsi pevci iz vseh župnijskih zborov na družabno srečanje s pogostitvijo v župnijsko dvorano. Dobrodošli.

SKUPNA OZNANILA

BLAGOSLOVITEV KRIŽA
V nedeljo, 13. novembra ob 15:00 bo na kraju (okolica Šempasa in Oseka), kjer so v novembru leta 1944 umorili bogoslovca Emila Keteja, pomožni škof dr. Jurij Bizjak blagoslovil križ, ki so ga postavili v spomin na ta dogodek.

VERA IN LUČ

V nedeljo, 13. novembra bo ob 15:00 mesečno srečanje goriške skupine Vere in luči v župnijski dvorani v Šempetru pri Gorici.

PRIPRAVA NA BIRMO
V soboto, 19. novembra ob 16:00, se srečamo z birmanci in starši v konkatedrali. Starši bodo imeli v cerkvi nagovor. Za birmance pa bo program potekal v prostorih župnije. Srečanje bomo zaključili z bogoslužjem Božje besede.
S tem srečanjem začenjamo pripravo na birmo, ki bo v našem okrožju leta 2013.

PRILOGA STR. 1

DOMOVINA, DRŽAVA IN JESEN 2011 (3)

O  IDENTITETI

KAR ZADEVA SOCIALISTIČNO IN TITOISTIČNO SLOVENIJO,
si njeni prebivalci v letih 1941 – 1990 glede njenega pomena in  vsebine niso bili enotni. Svobodnih ljudi ni strah resnice in različnosti.  
Ko so ljudje odtrpeli fašizem in nacizem, se jim je z letom 1945 usedel za vrat še en totalitarizem. Trdil je, da je slovenski. V resnici je bil naravnan neslovensko, internacionalistično, nasilen do ljudi in njihovih življenj, nenadzorovan pri uporabi oblasti, denarja itn.
Del prebivalcev se je razporedil med režimu vdane ovce ali, donosneje, v revolucionarno elito družbene smetane, ne zaradi svoje sposobnosti, znanja ali poštenja ampak s partijsko izkaznico. Ideološko!
Dobili smo Novi razred, ideološkega, iz katerega je npr. z volitvami pred tremi leti izšel beden ideološki trojček. Volilkam in volilcem ter upokojenskemu priskledniku je kmalu kapnilo, da so izvolili stranke, ki jih sučejo nesposobnost in nemoralnost, iz ozadja pa volilcem neznano omrežje, ki se nikoli ne predstavi; nihče ga ne izvoli, drži pa na vajetih izvoljeno oblast.
Kristjani smo bili ves čas bolj ali manj prestrašeni, bolj ali manj tihi kritiki. Domovino pa smo imeli iskreno radi tudi v njenih totalitarnih vezeh. Cankarjansko! Kakor Slovenci zunaj državnih meja in po svetu.

DRŽAVLJANI, SOSEDJE IN PRIJATELJI Z »JUGA«  
Zaradi njih je Slovenija bogatejša po človeški in materialni strani. Dobrodošli! V naši Državi je prostor.
Veliko se jih je pri nas izobrazilo, dobili so stanovanja, delo itn. Večina ima izkušnjo, da jih je v Sloveniji sprejela oblast, ki je bila liberal-komunistična, titoistični izobraževalni sistem, liberal-komunistično vodeno športno okolje, titoistična javnost z liberal-komunistično naravnanimi novinarji, titoističnimi direktorji, bla-bla menadžerji, lisjaškimi bankirji, otročje neodgovornimi uradniki, ki kar naprej vprašujejo še nekoga, preden, če sploh, odločijo... Skratka ideološki »strokovnjaki« in skrpucalo od države. Država, v kateri ni Domovine, ki je pri njih, na »Jugu«, kjer so doma, umevna sama po sebi. Slovenija je zanje, kar gledajo, poslušajo in srečajo: preprežena z omrežji, zvezami, brez morale in časti, brez vizije. Če le more, si vsak najde botra. Iz ozadja!
Ker so inteligentni, pogruntajo, da so nekateri že petdeset let »zgoraj«, če štejemo tudi njihove starše in botre. Zato si prizadevajo, da  se družijo z »onimi zgoraj«, ker »oni zgoraj« so bili vedno zgoraj, pripada jim »biti zgoraj«, se zastopijo na »biti zgoraj«. Njihovi očetje in dedje so bili revolucionarji, so zmagali. In konec debate!

PRED LETOŠNJIMI VOLITVAMI
sta vsaj dva, v zenit pognana obraza. Od kod jima toliko hrupnega zagonskega vetra, da ju že zanaša v njunem zanosu? Janković in Virant ves čas in kar naprej citirata sama sebe, vprašanje je ali vesta, kaj bi s slovensko nacionalno identiteto, glede na to da bosta ukinila vsakršna razlikovanja in nemara, kot je videti, vse identitete.

Nadaljevanje na naslednji strani

PRILOGA – STR. 2

Z RAZLIČNIMI IDENTITETAMI – nadaljevanje
S KMEČKO PAMETJO,
ki je pred letošnjimi volitvami spet v modi, se vprašujejo državljani, rojeni na »Jugu«, z državljanstvom po preglednem postopku, z nizkimi plačami, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z Državo, v kateri se je pred 20 leti konkretizirala »slovenska« Domovina. Vprašujejo: »Kaj je z vami, Slovenci, ko kandidirate Jankovića, ki ni zlezel iz svoje rodne kulture in povohal slovenske, ko je npr. proslavljal župansko zmago v Ljubljani? Radovedni smo, kako bi bilo s kandidaturo posrbenega ali pohrvatenega Slovenca kje v Srbiji, in bližje, na Reki ali v Zagrebu!«

IDEOLOŠKA IGRA
V hlepenju po oblasti, se je Novi razred počutl negotov. Šestdeset let čuti, da nekaj z njim ni v redu, kakor ne s Titom, Udbo in partijo. Da bi se režim utrdil »za vse čase« in proti »notranjemu sovražniku« - danes npr. Slovenski pomladi (in Cerkvi) – je uporabil ljudi z »Juga«, ker so bili slovenski nedemokrati od leta 1941 v strahu pred domačini.
Državljani z »Juga« se vključijo v igro. Proč od svojih korenin vstopijo v igro slovenske elite, novega razreda. Ideološko. Hvala Bogu, ne vsi!
Liberal-komunistična oblast je nove državljane, po ideologizaciji vodljive in - na tujem - v sebi negotove, postavila, kolikor se je dalo, na odgovornejša mesta po ministrstvih, občinah, športnih dejavnostih, med novinarje, policaje… da po njih lažje nadzira dogajanje na ulici, upravljanje z bankami, podjetji, posestjo, notranjimi interesi elite... nacionalnim interesom, če še kdo vanj verjame.  
Novi razred tako kompletira aparat v službi grabljenja, propagande, sovraštva do drugače mislečih domačinov in novih državljanov in zaničevanja nacionalne enotnosti Slovencev ob Slovenski pomladi, katere sad sta danes samostojnost in približen demokratični nastavek.  
Nekateri sodržavljani z »Juga« so igro spregledali.
Zato ne hodijo na volitve, ker jim ni jasno, kaj ta država sploh hoče, taka kot je, brez časti, samozavesti, identitete.
Manjši del pa že voli stranke Slovenske pomladi.  
Kot novi slovenski državljani so ponosni na svojo izvorno identiteto Srbov, Hrvatov, Bosancev… in zato sposobni ustvarjalnega sožitja s Slovenci, če gojijo, ne slovensko vzvišenost nad drugimi in drugačnimi, pač pa lastno identiteto.
Volilne liste, stranke in kandidati imajo priložnost, da se izjasnijo tudi o tem.  
Dostojno in s častjo!

Gašper Rudolf

 MINISTER ZA KULTURO, AKADEMIK PROF. DR. BOŠTJAN ŽEKŠ – Krško, 28.10.2011

 »SLOVENCI SE MORAJO Z RAZLIČNOSTJO IN RAZDELJENOSTJO NAVADITI ŽIVETI.«
 »OSVOBODITEV IN ZMAGA ODPORNIŠKEGA GIBANJA V DRUGI SVETOVNI VOJNI STA TAKA NEDVOMNO SVETLA TRENUTKA, KI PA STA POVZROČILA NOVE DELITVE Z GROZNIMI POSLEDICAMI IN NEČLOVEŠKIMI ZLOČINI!«
»PRI OSAMOSVAJANJU SLOVENIJE, KI JE NEDVOMNO NAJSVETLEJŠI TRENUTEK V SLOVENSKI ZGODOVINI, KO JE SLOVENCE PREŽEMALA DOTLEJ NIKOLI VIDENA IN NEPREDSTAVLJIVA ENOTNOST, NI BILO DELITVE, JE PA TA, PRIŠLA POZNEJE Z RAZLIČNIM RAZUMEVANJEM VSEBINE OSAMOSVAJANJA IN VLOGE POSAMEZNIKOV V NJEJ.«

PRILOGA – STR. 3

ASSISI, 27.OKTOBRA 2011

Iz papeževega nagovora – drugi del

BOŽJA ODSOTNOST PELJE V ZATON ČLOVEKA IN ČLOVEČNOSTI
Človek ne dela zgodovine, človek je zgodovina. V svoji zgodovini je sposoben človek, ki je vendarle razumno bitje, da uniči svet in samega sebe v imenu svojega prepričanja, vere ali ideologije. Prav tako pa so prvič v zgodovini možje in žene sposobni, da v popolni preglednosti pretehtajo, da je vernost bistvena sestavina človeka. Srečanje naših različnosti,  tu v Assisiju, priča, da uničenje ni edina možnost.
Nihče ne ve, kakšna človeška bitja bodo sledila nam, ki si prizadevamo za novo tehtanje človeka in vesolja. Takega pretehtavanja človek še ni doživel.
Ponovna opredelitev in zastavitev humanizma ni verska resnica, niti ni igra našega duha, marveč stava na prihodnost.

ČAS SUMNIČENJA JE MIMO
Gospe in gospodje, zdaj ne zadošča več medsebojno sumničenje in dvom. Pred krizami in grožnjami, ki se vedno bolj večajo, je prišel čas za stavo. Tvegamo staviti na nenehno prenovo sposobnosti mož in žena, da skupno verujejo in se spoznavajo in da bo človeštvo v tej vsesplošni praznini še naprej in dolgo potovalo k svoji ustvarjalni usodi.

NE BI SE ZADRŽEVAL
in govoril o ateizmu, ki ga predpisujejo države. Rad pa bi spregovoril o človekovem zatonu, ki se dogaja tiho in zato še bolj nevarno zaradi spremenjenega duhovnega ozračja.
Gre za češčenje denarja, imetja in oblasti.
To postaja danes proti-vernost, v kateri človek ne pomeni nič, velja pa samo osebno okoriščanje.
Hlepenje po veseljačenju in uživanju, na primer, vodi v odvisnosti različnih vrst. Nasilje je postalo, kakor da je nekaj normalnega in že ogroža mlade po nekaterih krajih Kjer je nasilje nekaj samoumevnega, se mir sesuje. Z umanjaknjem miru pa človek uničuje samega sebe.
Da, odsotnost Boga vodi v človeški zaton in v zaton človečnosti.
 
POMEBNO JE, DA SE SREČUJEMO NA POTOVANJU K RESNICI,
v skupnem prizadevanju za človekovo dostojanstvo in da prevzamemo odgovornost za mir nasproti nasilju, ki uničuje pravico.
Na koncu vam bi rad zagotovil, da katoliška Cerkev ne bo odnehala z bojem zoper nasilje in s prizadevanjem za mir v svetu.
Prežema nas skupna želja, da bi bili na skupnem romanju k resnici in miru.

Benedikt XVI.

 

 

 

PRILOGA – STR. 4

RELIGIOZNOST V EVROPI

Lahko jo označimo kot »stabilno spremenljivo«, poudarja dunajska teologinja Regina Polak. Bog in molitev sta še vedno na prvem mestu, spreminja pa se vse, kar ljudi povezuje z Bogom in religijo, v zavedanju, kot tudi konkretnem življenju, je avtorica povedala na predstavitvi svoje knjige: »Zukunft. Werte. Europa« (Prihodnost. Vrednote. Evropa.), ki prinaša znanstveno in interdisciplinarno obdelane rezultate študije o evropskih vrednotah.
Za versko življenje v Evropi je značilna pripadnosti Cerkvi. »Dežele pravoslavne in katoliške tradicije se po intenzivnosti verovanja zelo razlikujejo (obisk cerkve in molitev), od držav katoliške in katoliško – protestantske tradicije ter od držav z izrazito protestantsko tradicijo.« Po veri v Boga, obisku cerkve in molitvi so na vrhu Romunija, Poljska, Grčija, Italija in Hrvaška, na dnu pa so že sekularizirane, prej komunistične dežele, kot sta Vzhodna Nemčija in Češka, pa tudi protestantske skandinavske dežele.
Izrazito religiozne so starejše osebe, priseljenci in prebivalci kmečkih okolij, zanimivo, da tudi prebivalci velikih mest. Avtorica pravi, da so starejši od 60. let »najpobožnejši« Evropejci, še posebej priseljenci prve generacije. Z rastjo izobrazbe se zmanjšuje vera v Boga. Prav tako več žensk veruje v Boga od moških.

RAZPRAVA O LAIČNOSTI DRŽAVE

Predstavniki verskih skupnosti v Franciji so se srečali na sedežu francoskega senata, kjer so se pogovarjali o zakonu iz leta 1905, o ločenosti Cerkve in države, poznanem pod imenom »laičnost na francoski način«. Na srečanju so sodelovali predstavniki katoličanov, protestantov, židov, islama in budizma.
Najprej so opredelili pozitivne vidike laicizma, ki ne nasprotuje veri in je ne omejuje. Sam zakon v bistvu ni sporen, so pa razlage posameznih členov, s katerimi želijo omejiti versko svobodo in življenje v skladu z verskim prepričanjem. Sintezo razgovorov je naredil predsednik francoske protestantske federacije, ki je med drugim poudaril, da sožitje z laičnostjo pogosto ni idealno, je pa okvir, da se tudi laiki vprašajo o tem, kaj pomaga k mirnemu sožitju in da to tudi spodbujajo. Tisto, kar želijo religije dati družbi je sad njihovih razmišljanj in izkušenj.
Z ločenostjo Cerkve od države so najprej želeli poudariti razločevanje pristojnosti, kar pa se je največkrat izrodilo zaradi ideje, ki je vero želela izločiti iz družbenega življenja. Danes, ko s prodorom skrajnega sekularizma in vladavino materialnega profita, imajo religije v družbi pomembno vlogo, še posebej kadar z dialogom prispevajo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in ovrednotenju človekovega dostojanstva. Zato je potrebno ustvarjati okolje zaupanja, sicer bodo verniki hvaležna tarča in glavni krivci za napake v družbi.

Aleš Rupnik


Vaba nizkih cen
»Zakaj stalno kradete v naši trgovini?« vpraša prodajalec žensko, ki jo že četrtič zaloti pri kraji.
»Zato, ker imate najnižje cene,« preudarno odgovori tatica.