Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
32. NEDELJA MED LETOM
6. 11. 2011 // Leto XII // Št. 11
SVETOST ŽIVLJENJA IN SMRTI
S praznikom vseh svetih in spominom vseh vernih rajnih smo stopili v mesec, ko se še posebej spominjamo vseh, ki so že prestopili prag smrti: iz zemeljskega v drugo ali boljše življenje, kot se je izrazil pisatelj Fulvio Tomizza. Ob tem se nam kar samo vsiljuje razmišljanje o vrednoti življenja in smrti.
ZAČETEK ŽIVLJENJA:
Mislim, da smo obveščeni o odločitvi Sodišča Evropske unije (objavljeno 18. oktobra), da prepove patentiranje matičnih celic iz človeškega zarodka za znanstveno raziskovanje. Po mnenju sodnikov v Luksemburgu je namreč uničenje zarodka, z namenom pridobivanja matičnih celic, kršitev človekovega dostojanstva. Ta razsodba tudi nasprotuje etično spornim raziskavam na embrionalnih matičnih celicah, pridobljenih iz mrtvih človeških zarodkov.
Najvišji evropski sodni organ je torej prepovedal patentiranje iznajdb, ki temeljijo na človeških zarodkih, ki jih znanost predhodno uniči. To je namreč kršitev človekovega dostojanstva, je zapisalo Sodišče EU. Sodišče je ugotovilo, da Direktiva varuje človeško življenje v vseh razvojnih obdobjih ter »da je človeški zarodek organizem, ki ima sposobnost embrionalnega razvoja, pa naj gre za primer spočetja ali pa kloniranja. Na osnovi takšne odločitve velja, da je še neoplojena jajčna celica s spremenjenim jedrnim dednim zapisom, v primeru postopka kloniranja, že razumljena kot človeški zarodek«.
Z vidika prava je torej sodišče Evropske unije v sodbi o patentiranju zarodkov za raziskave potrdilo, da se človeško življenje začne že ob spočetju.
KONEC ŽIVLJENJA:
In do kdaj (naj) traja to človeško življenje? Ob spominu na naše drage rajne lažje razmišljamo tudi o tej težki in neprijetni temi. Če izhajamo iz narave poteka človeškega življenja, kakor izhaja tudi iz Božjega razodetja, je odgovor na zastavljeno vprašanje razviden: do naravne smrti.
Mnogim se zdi dandanes skoraj nemogoče zavreči izziv, da bi posameznik ali družba iz sočutja in usmiljenja neozdravljivo bolnim in ljudem, ki veliko trpijo, pomagala s tega sveta. V nekaterih deželah se to tudi že prakticira.
Če je človeško življenje najbolj sveta vrednota, potem bomo lažje začutili v kašno smer moramo iskati odgovor. Pri tem nam v veliki meri lahko pomaga tudi razumevanje Božje volje, zapisane v Svetem pismu in ohranjene v izročilu Cerkve.
Želim, da bi teh par misli bilo izziv za razmišljanje o življenju in smrti in lahko tudi izhodišče za medsebojne pogovore in iskanja.
Cvetko Valič
KAPELA
PRIPRAVA NA BIRMO
Prvi počitniški konec tedna so bili na duhovnih vajah na Sveti Gori veroučenci 8. razreda, naslednji konec tedna pa bodo tam veroučenci 7. razreda. Spremljajmo jih na poti njihove priprave na birmo z molitvijo.
NOVEMBRSKE VEČERNE MAŠE
Še vedno jim lahko pridružite vaše drage rajne. Hkrati hvala tudi za vse vaše darove. Bog povrni!
VEROUČNO MAŠO
v nedeljo 13. novembra ob 10:00 pripravljajo veroučenci 6. razreda.
POKOJNA
Na dan spomina vernih rajnih, 2. novembra, smo se poslovili od pokojne Antonije Ipavec (70). Maša je bila v naši cerkvi, pokopali pa smo jo na pokopališču v Ročinju. Domačim sožalje, njej pa spomin v molitvi.
KRISTUS ODREŠENIK
ZAHVALNA NEDELJA
Bogu hvala za vse prejete duhovne in materialne dobrine. Prav tako gre posebna zahvala vsem, ki svoje moči, sposobnosti in darove namenjate v dobro župnijske skupnosti.
KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 7. novembra po večerni maši.
MLADI
Vabljeni na srečanje v petek, 11. novembra ob 19:30
STREŽNIKI
Srečamo se v soboto, 12. novembra ob 10:00.
VAŠI DAROVI
Za skladišče hrane Goriške območne Karitas (pomoč ljudem v stiski) ste darovali 793,11 €. Hvala za vaš dar.
KROMBERK
VOGRSKO
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem za lepo sodelovanje ob Vseh svetih in ob molitvah za naše rajne. V novembru radi obiščimo grobove in z molitvijo pomagajmo dušam v vicah!
SVETI JUST
Glavni zavetnik cerkve in župnije na Vogrskem goduje 3. novembra. Na šagro imamo danes slovesno mašo z ofrom za cerkev; od 9:30 dalje je skupna molitev.
ZAHVALNA NEDELJA
Današnjo nedeljo, 6. novembra, se Bogu zahvaljujemo za vse prejete darove in sadove zemlje. Miloščina je za škofijske potrebe (na Vogrskem 13. novembra). Hvala vam!
VEROUK
Otroci in starši, verouk zopet redno nadaljujemo. Prihodnjo nedeljo sodeluje pri maši v Kromberku 2. skupina.
ŠEMPETER
ZAKONSKI JUBILANTJE
V nedeljo, 6. novembra bo za vse zakonske pare, ki letos obhajajo okrogle jubileje, ob 16:00 sv. maša, pri kateri bodo prejeli poseben blagoslov. Po maši bo družabno srečanje v župnijski dvorani.
ŽUPNIJSKA KARITAS
V ponedeljek, 7. novembra bo po maši ob 18:45 v župnijski dvorani mesečno srečanje Župnijske karitas. Načrtovali bomo teden Karitas, miklavževanje in obiske pred božičem.
STARŠI BIRMANCEV
V četrtek, 10. novembra bo ob 20:00 srečanje staršev birmancev. Po skupnem srečanju birmancev in njihovih staršev na Mirenskem Gradu se bomo dogovorili za duhovno pripravo na birmo, ki bo v Šempetru v nedeljo, 20. maja ob 10:30.
PRVOOBHAJANCI IN STARŠI
V petek, 11. novembra bo mesečno srečanje prvoobhajancev skupaj s starši ob 15:45. Skupaj bomo načrtovali družinsko pripravo na zakrament sprave in evharistije. Ob katehezah 7-10 se bomo konkretno soočili s pripravo na prvo sv. spoved, ki bo že pred božičnimi prazniki.
MLADI
Vse mlade, ki ste bili animatorji na letošnjem oratoriju in vse, ki kakorkoli sodelujete v župniji ali bi želeli sodelovati, vabim na srečanje v petek, 11. novembra ob 20:00. Z vami se želim pogovoriti o možnem sodelovanju v župniji v letošnjem pastoralnem letu (jaslice, božičnica...) in tudi o pripravi na oratorij v prihodnjem letu.
SKUPNA OZNANILA
NOVI PAROH
Konec avgusta je umrl novogoriški paroh Srbske pravoslavne Cerkve Dušan Tomić. Na njegovo mesto je zagrebško - ljubljanski metropolit Jovan imenoval novega paroha (župnika) za pravoslavne vernike, jereja Miroslava Ćirkovića (posvečen je bil v diakona 16. oktobra letos in v duhovnika 23. oktobra). Bratskim pravoslavnim kristjanom, ki uporabljajo našo pokopališko cerkev Sv. Trojice, želimo obilo Božjega blagoslova, miru in Marijinega varstva.
PRENOVA V DUHU.
V torek 8. novembra bo v Šempetru pri Gorici prvo srečanje Prenove v Duhu v župnijski dvorani. Do sedaj so bila srečanja v cerkvi, v zimskem času pa dobo srečanja v ogrevanem prostoru. Vabim vas ob 18:00 k sv. maši, ob 18:45 pa k srečanju. Vsi ste dobrodošli.
VERA IN LUČ
V nedeljo, 13. novembra bo ob 15:00 srečanje goriške skupine Vere in luči v župnijski dvorani v Šempetru pri Gorici. Skupina je odprta, da se ji lahko pridružijo tudi nove družine, ki imajo otroke z drugačnimi potrebami, pa tudi mladi in drugi, ki bi radi sodelovali v skupini kot sodelavci.
ŠKOFOVA ZAHVALA OB ZAHVALNI NEDELJI
Ko se počasi izteka cerkveno leto, je v bogoslužju zahvalna nedelja. Tudi če se pri vsaki evharistični daritvi Bogu zahvaljujemo za različne darove, nam Cerkev daje še posebno priložnost za zahvalo.
Bogu se zahvaljujemo za vse letošnje poljske pridelke in za sadove v naših vinogradih. Posebno hvaležnost morajo čutiti tisti, ki imajo delo v tovarnah, pisarnah, podjetjih in na drugih delovnih mestih in biti sočutni s tistimi, ki so delo in zaposlitev izgubili.
Svojo hvaležnost izražam pomožnemu škofu Juriju ter vsem drugim sodelavcem duhovnikom in laikom na škofiji, v pastorali in v drugih službah. Hvala za stalna diakona, za letošnjega novomašnika, za tri nove bogoslovce, za katehistinje in katehiste. Hvala za 20 let Škofijske gimnazije v Vipavi in za 60 let Malega semenišča. Hvala za vse nabirke in prispevke za škofijo in v korist vesoljne Cerkve.
Naj Bog sprejme naše zahvalne daritve za vse prejete darove in nam pomaga, da bomo še naprej zaupali v Božjo pomoč in nebeški blagoslov.
msgr. Metod Pirih, škof
ŠKOFOVA ZAHVALA OB ZAHVALNI NEDELJI
Ko se počasi izteka cerkveno leto, je v bogoslužju zahvalna nedelja. Tudi če se pri vsaki evharistični daritvi Bogu zahvaljujemo za različne darove, nam Cerkev daje še posebno priložnost za zahvalo.
Bogu se zahvaljujemo za vse letošnje poljske pridelke in za sadove v naših vinogradih. Posebno hvaležnost morajo čutiti tisti, ki imajo delo v tovarnah, pisarnah, podjetjih in na drugih delovnih mestih in biti sočutni s tistimi, ki so delo in zaposlitev izgubili.
Svojo hvaležnost izražam pomožnemu škofu Juriju ter vsem drugim sodelavcem duhovnikom in laikom na škofiji, v pastorali in v drugih službah. Hvala za stalna diakona, za letošnjega novomašnika, za tri nove bogoslovce, za katehistinje in katehiste. Hvala za 20 let Škofijske gimnazije v Vipavi in za 60 let Malega semenišča. Hvala za vse nabirke in prispevke za škofijo in v korist vesoljne Cerkve.
Naj Bog sprejme naše zahvalne daritve za vse prejete darove in nam pomaga, da bomo še naprej zaupali v Božjo pomoč in nebeški blagoslov.
msgr. Metod Pirih, škof
Priloge bomo dopolnili naknadno.
DUH ASSISIJA, DUH SVOBODE
Anglikanski nadškof Rowan Williams: »Vzdušje na srečanju je bilo preprosto praznično. Prav asiško okolje dviga duha, čutili smo duha svobode. Papež Benedikt XVI. v svojem značilnem stilu razvija zelo globoko analizo zanikanja Boga in opredeli oblike nasilja. Zanikanje Boga pomeni zanikanje človečnosti in če v resnici iščemo pravi humanizem, mora ta v svojem bistvu imeti Boga. Brez Boga obstaja samo fanatična vera fundamentalizma in izpraznjen sekularizirani humanizem. Nobena od teh dveh možnosti ni dobra za svet.«
SKUPNE VREDNOTE
Kardinal Jean-Louis Tauran: »Med srečanjem sem se spomnil besed papeža Janeza Pavla II., ki pravi, da je Božje ime vse bolj ime za mir. Težko je v razgovorih odkriti, da imamo vsi skupne vrednote, zato pa je želja vseh, da se zavzemamo za pravičnost, svobodo, mir in ohranjanje naravnih bogastev. Prav v tem je potreba po zbliževanju, spoštovanju in dialogu. Navzočnost neverujočih je spodbuda vernim, da prečistimo svojo vero in prav s tem nevernim olajšamo pot iskanja Boga.«
SKUPNI CILJI
Predsednik ZDA, Barack Obama se je v pismu zahvalil papežu Benediktu XVI. za njegovo »vodilno vlogo na pomembnem srečanju« svetovnih religij v Assisiju. »Preko medverskega dialoga se lahko povežemo ob skupnih ciljih, pomagamo vsem, ki trpijo, prinašamo mir, kjer so vojne in iščemo poti za izgradnjo boljšega sveta za nas in naše otroke. V zgodovini je vera oblikovala naše misli in življenjske poglede. Odprla nam je oči, da bi svet videli v njegovem bistvu in nam dala moči za reševanje najnujnejših izzivov našega časa.«
DIALOG…
Kardinal Ennio Antonelli: »Srečanje v Assisiju je pokazalo, da so se od leta 1986 odnosi med religijami izboljšali. Danes smo prepričani, da dialog ni le strateška odločitev, ampak ena od najpomembnejših lastnosti vsake religije.«
Izraelski veleposlanik pri Svetem sedežu Mordechay Lewy: »Že dalj časa smo se pogovarjali o nujnosti srečanja. Ali bo srečanje ljudi spodbudilo, da bodo več naredili za mir, kar se pričakuje od vseh, ki so religiozni in etični, ostaja odprto vprašanje. Vseeno mislim, da se stvari spreminjajo na boljše.«
… IN NEVERUJOČI
Avstrijski publicist Walter Baier, bivši predsednik Komunistične partije Avstrije, predstavnik agnostikov, je govoril o »eksistencialni krizi« človeštva, ki ustvarja potrebo po dialogu med vsemi ljudmi dobre volje. V marsičem bi se religije morale učiti iz humanizma.
Francosko - bolgarska psihoanalitičarka Julia Kristeva se je zavzela za nadaljevanje sodelovanja med verniki in neverniki. Na srečanje je bila povabljena kot predstavnica neverujočih. Hvaležno za povabilo je presenetil in navdušil govor papeža Benedikta XVI.
Aleš Rupnik
MOLITVENO SREČANJE V ASSISIJU – ODMEVI
DUH ASSISIJA, DUH SVOBODE
Anglikanski nadškof Rowan Williams: »Vzdušje na srečanju je bilo preprosto praznično. Prav asiško okolje dviga duha, čutili smo duha svobode. Papež Benedikt XVI. v svojem značilnem stilu razvija zelo globoko analizo zanikanja Boga in opredeli oblike nasilja. Zanikanje Boga pomeni zanikanje človečnosti in če v resnici iščemo pravi humanizem, mora ta v svojem bistvu imeti Boga. Brez Boga obstaja samo fanatična vera fundamentalizma in izpraznjen sekularizirani humanizem. Nobena od teh dveh možnosti ni dobra za svet.«
SKUPNE VREDNOTE
Kardinal Jean-Louis Tauran: »Med srečanjem sem se spomnil besed papeža Janeza Pavla II., ki pravi, da je Božje ime vse bolj ime za mir. Težko je v razgovorih odkriti, da imamo vsi skupne vrednote, zato pa je želja vseh, da se zavzemamo za pravičnost, svobodo, mir in ohranjanje naravnih bogastev. Prav v tem je potreba po zbliževanju, spoštovanju in dialogu. Navzočnost neverujočih je spodbuda vernim, da prečistimo svojo vero in prav s tem nevernim olajšamo pot iskanja Boga.«
SKUPNI CILJI
Predsednik ZDA, Barack Obama se je v pismu zahvalil papežu Benediktu XVI. za njegovo »vodilno vlogo na pomembnem srečanju« svetovnih religij v Assisiju. »Preko medverskega dialoga se lahko povežemo ob skupnih ciljih, pomagamo vsem, ki trpijo, prinašamo mir, kjer so vojne in iščemo poti za izgradnjo boljšega sveta za nas in naše otroke. V zgodovini je vera oblikovala naše misli in življenjske poglede. Odprla nam je oči, da bi svet videli v njegovem bistvu in nam dala moči za reševanje najnujnejših izzivov našega časa.«
DIALOG…
Kardinal Ennio Antonelli: »Srečanje v Assisiju je pokazalo, da so se od leta 1986 odnosi med religijami izboljšali. Danes smo prepričani, da dialog ni le strateška odločitev, ampak ena od najpomembnejših lastnosti vsake religije.«
Izraelski veleposlanik pri Svetem sedežu Mordechay Lewy: »Že dalj časa smo se pogovarjali o nujnosti srečanja. Ali bo srečanje ljudi spodbudilo, da bodo več naredili za mir, kar se pričakuje od vseh, ki so religiozni in etični, ostaja odprto vprašanje. Vseeno mislim, da se stvari spreminjajo na boljše.«
… IN NEVERUJOČI
Avstrijski publicist Walter Baier, bivši predsednik Komunistične partije Avstrije, predstavnik agnostikov, je govoril o »eksistencialni krizi« človeštva, ki ustvarja potrebo po dialogu med vsemi ljudmi dobre volje. V marsičem bi se religije morale učiti iz humanizma.
Francosko - bolgarska psihoanalitičarka Julia Kristeva se je zavzela za nadaljevanje sodelovanja med verniki in neverniki. Na srečanje je bila povabljena kot predstavnica neverujočih. Hvaležno za povabilo je presenetil in navdušil govor papeža Benedikta XVI.
Aleš Rupnik