PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

SVEČA MANJ ZA VEČ SVETLOBE

Hvaležni smo ministrstvu za okolje in prostor, da nas je s svojim dopisom opozorilo na neko slovensko preobilje, ki je značilnost prvega novembra in prinaša več škode kot koristi. Preobilje je v prekomernem številu sveč na grobovih, kar potem povzroča probleme z odpadki. Zato z ministrstva prosijo, da bi letos prižgali svečo manj na grobu. To nam lahko tudi pomaga k razmisleku o našem početju teh dni.

ZA VEČ SVETLOBE V NAS
Kot pri vsaki stvari tako tudi pri prižiganju sveč na grobovih se lahko hitro prikrade tisto, kar imenujemo zamenjava vrednot. Prižgana sveča na grobu naj bi pomenila našo vero v življenje po smrti, našo živo ljubezen do dragih rajnih. Lahko pa se to plemenito dejanje sprevrže v bahavost, v razkazovanje, v golo pozunanjenost. In tudi v našo nesposobnost  se ustaviti, umolkniti, iti vase, se zamisliti o resničnostih, ki se jim med letom zaradi dela in naglice navadno izmikamo. Zaradi skrbi in prizadevanja, da bo na zunaj vse čim lepše, pozabimo na jedro, na bistvo.
Če nam bo uspelo na grobu prižgati svečo manj in bomo to naredili premišljeno, se bo v nas nekaj zgodilo. Zaradi sveče manj, bo nečesa več v nas, kajti takšna izguba je dobiček. Potrudili se bomo, da bomo mi tista sveča več, da bomo živa sveča vere in ljubezni, tudi v molitvi.

ZA VEČ SVETLOBE V RAJNIH
Sveče gorijo predvsem nam, mi  - ob lepem vremenu -  občudujemo njihov žar. Pokopališče se spremeni v svetel vrt, ob pogledu nanj nam je prijetno. Rajni so dovzetni za druge vrste sveč. Njihov žar ljubezni, ki je pogoj za vstop v nebesa, se poveča, kolikor se poveča ljubezen v nas. Tista sveča manj je zato prihranek, ki ga namenimo nekomu, ki je v pomanjkanju. Kako so to znali delati naši predniki, ki so prav »na vahti« obdarjali revne otroke s hlebčki in sadjem. In so na grob dali le eno svečo.

…Vsekakor pa naj bo letos sveča manj v buči!

 

Vinko Paljk

KAPELA

VSI SVETI
Na praznik vseh svetih bodo maše v naši cerkvi po nedeljskem urniku. Za pokojne bomo zmolili dva dela rožnega venca pred večerno mašo (pričnemo ob 17:15) in dva dela po maši.
V poslovnilni dvorani na pokopališču v Stari Gori bomo pričeli z molitvijo rožnega venca ob 14:30, ob 15:00 bo sveta maša. Po maši bomo odšli s procesijo h križu, kjer bodo molitve za pokojne in blagoslov grobov.
 
SPOMIN VERNIH RAJNIH
Naslednji dan, 2. novembra, bodo svete maše ob 7., 10. in 19. uri. Za pokojne bomo pričeli z molitvijo dveh delov rožnega venca ob 18:15, dva dela pa bomo zmolili po maši.
 
NOVEMBRSKE MAŠE
Še pred 1. novembrom jih oddajte v nabiralnik v cerkvi zadaj, da bodo pokojni deležni milosti Kristusove mašne daritve ves mesec november.
 
MOLITVENA URA V ČETRTEK
V četrtek vas vabimo ob 18:30 k molitveni uri pred Najsvetejšim za duhovne poklice.
 
PRVA PETEK IN SOBOTA
nas vabita, da se še posebej priporočimo Kristusovi Božji ljubezni ter priprošnji njegove in naše nebeške matere Marije.
 
KRST
23. oktobra je bil pri nas krščen Ambrož Izak Peršin, sin Boštjana Peršina in Brigite Bratina Peršin. Čestitamo!
 
POKOJNI
V nedeljo 23. oktobra smo se na pokopališču v Šempetru poslovili od pokojne Pavle Furlan (97) iz Rožne Doline.
V torek 25. oktobra pa smo se v Stari Gori poslovili od pokojne Vere Humar (88), tudi iz Rožne Doline.
Naj počivata v miru!

KRISTUS ODREŠENIK

MAŠE
Na praznik Vseh svetih v torek, 1. novembra so maše po nedeljskem urniku, razen večerne maše, ki je ta dan ni.
Na vernih duš dan v sredo, 2. novembra, bo prva maša ob 7:30 in druga ob 19:00.
 
ENA SVEČA MANJ, EN KILOGRAM KRUHA VEČ
»Prižgi upanje in daruj za brata v stiski. Bi prižgali letos svečo manj?« Vabimo vas, da namesto ene sveče darujete za potrebe skladišča hrane Goriške območne Karitas. V nedeljo, 30. oktobra in na praznik Vseh svetih (1. novembra) bo v veži košara, kamor lahko oddate vaš dar.

KRST
V nedeljo 23. oktobra je bil krščen Izak Hlede, sin Kristjana in Pije roj. Brezigar. Voščimo obilo Božjega blagoslova.

VAŠI DAROVI
Za misijone ste v nedeljo darovali 1.019,60 €. Hvala za vaš dar.

KROMBERK

VOGRSKO

Dar za misijone
Na misijonsko nedeljo smo zbrali v Kromberku 490 €, na Vogrskem pa 180 €. Bog vam stokratno povrni in misijonarji se nas spominjajo v molitvah in pri maši.

SPOVEDOVANJE
Še do Vseh svetih bom na razpolago za zakrament sprave pred mašo ali po njej.

VSI SVETI
Ob prazniku Vseh svetih in vernih duš v vicah bo pri nas naslednji red: jutri, 31. oktobra bo v Lokah ob 16. uri maša in nato blagoslov grobov. 1. novembra bosta v Kromberku in na Vogrskem maši kot ob nedeljah. Ob 14. uri bo na pokopališču na Vogrskem molitev za rajne in blagoslov grobov, pri Sv. Trojici pa ob 15:30.

SVETI JUST
Glavni zavetnik cerkve in župnije na Vogrskem goduje 3. novembra. Ob šagri bomo imeli v nedeljo, 6. novembra, slovesno mašo z ofrom za cerkev; od 9:30 dalje bo molitev.

ZAHVALNA NEDELJA
V nedeljo, 6. novembra, se Bogu zahvalimo za vse prejete darove. Miloščina bo za škofijske potrebe (na Vogrskem 13. novembra). Hvala vam!

SOLKAN

VSI SVETI, 1. november
Maše ob 10:00, 15:00 (pokopališče), 18:00. Po maši ob 15:00 molitev za rajne in blagoslov grobov.
Pred večerno mašo (pol ure) in po njej v cerkvi molimo rožne vence za rajne.

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH, 2. november
Maše ob 8:00, 15:00 (pokopališče), 18:00.

ZA DAR POPOLNEGA ODPUSTKA RAJNIM
To je najbolj vzvišen – in tudi najbolj zahteven - dar dušam v vicah. Spovedovanje je pred mašo in po njej v dneh okrog  1. novembra.

VEČERNA MAŠA
od 30. oktobra je ob 18:00.

ZAHVALNA NEDELJA, 6. november
K zahvalni maši ob 10:00 vabljeni zakonski jubilanti (10, 20, 25, 30, 40, 50, 60 let skupnega življenja).

NAŠI RAJNI
19. oktobra je dozorel za večnost v Očetovem domu 86-letni Albin Skubin, Klanec 21 in 21. oktobra  77-letna Nella Brumat, Vezna pot 5. Gospod, daj jima večni pokoj in domačim tolažbo! Bog povrni tistim, ki so ob Albinovem pogrebu darovali za Karitas in za cerkev v Solkanu.

ŠEMPETER

BIBLIČNA SKUPINA

V ponedeljek, 31. oktobra bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo temo »Božja slava v naravi in zgodovini« (Sir 42, 15 - 50,24).
 
VSI SVETI IN SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH

1. in 2. novembra bodo maše ob 8:00, 10:00 in 18:00. 1. novembra bo bogoslužje Božje besede in blagoslov grobov ob 15:00, ob 17:00 v cerkvi molitev rožnih vencev za rajne. Poimensko se bomo spomnili vseh, ki so umrli v preteklem letu.
 
TAJNIŠTVO ŽPS

V četrtek, 3. novembra bo ob 20:00 srečanje tajništva ŽPS. Pripravili bomo sejo ŽPS, ki bo v ponedeljek, 14. novembra.
 
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA

Pred nami sta prvi petek in prva sobota. Ob 17:00 bo ura molitve pred Najsvetejšim in priložnost za spoved. Med mašo bo nagovor, po maši pa litanije, posvetitev in blagoslov z Najsvetejšim.
 
SREČANJE ZA ZAKONSKE JUBILANTE

Na zahvalno nedeljo, 6. novembra bo za zakonske jubilante ob 16:00 sv. maša in družabno srečanje v župnišču.

SKUPNA OZNANILA

NOVI PAROH
Konec poletja je umrl novogoriški paroh Srbske pravoslavne Cerkve Dušan Tomić. Danes ob 10:00 v cerkvi Sv. Trojice zagrebško – ljubljanski metropolit Jovan umešča novega odgovornega za pravoslavne vernike, diakona Miroslava Ćirkovića (posvečen je bil 16. oktobra letos). Bratskim pravoslavnim kristjanom želimo obilo Božjega blagoslova.

POPOLNI ODPUSTEK ZA RAJNE
Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo in naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu ter molimo po namenu sv. očeta (npr. očenaš).

ZAHVALNA NEDELJA
Nedelja, 6. novembra je zahvalna. Vaši darovi te nedelje so namenjeni potrebam škofije.

 

PRILOGA STR. 1

DOMOVINA, DRŽAVA IN JESEN 2011 (1)

OKTOBER

PRAVIJO,  DA SE JE JAVNOST RAZVESELILA »NOVIH« OBRAZOV,
ker da so prinesli zagonski veter v zatohlost slovenskega prostora. Velik del javnosti, tista, ki ni v nobenem donosnem omrežju, ne uživa zaščite tožilcev, sodišč in davkarije, ne vodi sindikata, ne izvaža denarja, nima svojih glasil, je ne vabijo na televizijo, ki pred njo ne klečeplazijo novinarji, se okrog nje ne slinijo nekdanji voditelji in oblastniki, je opazovala dogajanja zlasti okrog dveh »novih« karizmatičnih obrazov, ki ju (kdo in za koliko?) postavljajo v posebej razsvetljene izložbe. Videli in poslušali smo malikovalske manifestacije okrog ljubljanskega župana ter lahkotna gostobesedja g. Viranta, ki da bo nas poenotil, zlil tako rekoč v enost, bo še povedal ali domovine, države ali mase navdušega ljudstva, pokončal da bo vse razprtije… kakor da demokracija ne bi bila sobivanje in soočenje različnih izkušenj, prepričanj, znanj, pogledov in sanj.

MORA PA BITI VSA ZADEVA
nepredvidljiva, zakulisna, pod-mizna, lahko tudi, kakor pravimo Primorci, podmazana, da so povabili g. Kučana (kdo je vabil, se ponujal, sponzoriral?) v ponedeljek 24.10. v odmeve nacionalne TV, ki jo plačuje predvsem tista javnost, ki ni v nobenem donosnem omrežju, ne uživa zaščite tožilcev, sodišč in davkarije itn. V dolgem pogovoru in samogovoru je gospod, spet brez sramu, naprtil odgovornost za slovenske tegobe opoziciji (komunisti so še vedno mojstri sovraštva do notranjega sovražnika!) in že kolikerič podprl ljubljanskega župana.  
Pred tremi leti »povezovalnega zlatega dečka«, Pahorja…
Vsak naj si odgovori s kmečko pametjo, zakaj se je g. Kučan postavil v tisti kot političnega ringa, kjer se gnetejo otroci Novega razreda, ki nam je doslej vladal in ščitil krajo, o katerem je pisal že leta 1953, tedaj še vedno verujoč v utopijo, Milovan Djilas. V knjigi Novi zazred je razkrinkal izprijenost, oblastiželjnost, nadutost, nesposobnost in grabežljivost vodilnega komunističenga razreda v Jugoslaviji osem let po vladovini Tita in njegovih pajdašev, med katerimi je bil tudi sam Djilas. Pošteno izpoved je potem plačal z večkratnimi zapori. Niso si upali zoper njega kaj več, kakor je bil tedaj običaj, ker je bil določen za Titovega naslednika… če ne bi… mislil.

OKTOBER
Ljudem, ki se gnetejo v malikovalskem županovem kotu s Kučanom in njegovo druščino ali verjamejo, da je letošnji »zlati deček« g. Virant, pa tudi onim, ki upajo, da bo napravil po 4. decembru kdorkoli Miklavžev čudež, tale oktobrski spomin.
Jeseni 1922 je bila Italija neobvladljiva zmagovalka v prvi vojni, toda duhovno in politično razklana, brez upanja, kralj nesposoben in zmeden… Pa se je pojavil »čudežni deček«, Mussolini. Naredili so ga, spodbudili, poklicali in mu omogočili, da je izvedel 28. oktobra 1922 Pohod na Rim…
Ni čas za igrice, ni čas za brezbrižnost, ni čas za lahkovernost, je pa čas za volitve.

Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 2

»POJDIMO SPAT!«

1.    Psiho-fiziološki pomen spanja za otroke:
·    Spanje je otrokova osnovna biološka potreba in pravica,
·    spanje je del otrokovega bioritma, ki se s starostjo spreminja in mu moramo starši slediti,
·    je razlika med »spati« in »pravilno spati«  (otrok začne razumeti, da je to logični in prijeten zaključek dneva, ki ti da moči za naslednji dan),
·    otroka je potrebno naučiti pravilnega spanja,
·    učenje spanja med otrokovim drugim in osmim letom je napornejše, zaradi otrokovih psihosocialnih prelomnic.
2.    Spanje otrok starih 3 do 4 leta  
V tej starosti otroci nočejo zamuditi sveta, ki jih obdaja: pri vseh dogodkih bi radi bili zraven, če se le da prvi, več stvari hkrati bi radi počeli ( jedli, brali, nekaj povedali…). Posledica tega je lahko tudi odpor oziroma strah pred temo in spanjem, s tem pa neskončne bitke pred odhodom v posteljo.  Kar nas je pripeljalo do logičnega zaključka, da moramo starši, ki se zavedamo, da otrok potrebuje počitek in smo za to odgovorni, skupaj z otroki ustvariti čim bolj prijeten čas pred odhodom v posteljo. Predšolski otrok bolj kot kadarkoli kasneje potrebuje občutek varnosti, še posebej, če ima odpor pred temo in spanjem. Osnova za razvoj občutka varnosti pa je tudi rutina, ki pomaga otroku predvideti dogodke.  Ko se otrok počuti varno v svojem okolju, je sproščen in pripravljen na učenje oziroma na miren in brezskrben počitek. Rutina-navada je zaporedje nekih dejanj, ki si sledijo iz dneva v dan in, ki si ga oblikuje vsaka družina posebej.
 
3.    Starši in vzgojitelji zapisujemo naslednje predloge zase in druge starše okrog spanja:
·     preložiti del skrbi, glede odhoda v posteljo, na otroka: določiti uro (ko pride kazalec…) ali  zunanji znak (ko zaslišiš glasbo, je čas …);
·    družinsko branje: mogoče je to najprimernejši čas za branje zgodb iz Svetega pisma (otroška Sveta pisma z veliko slikami), drugače pa kar si izbere otrok tako poezija kot proza;
·    družinski pogovor o dnevu: doživetja, počutja,…
·    molitev: preprosta, lahko tudi pesem, morda za motivacijo svečka, ki pa ne sme postati predmet spora (prižiga oče ali mama, ugašajo otroci po dogovorjenem redu…);
·    priložnost za objeme… »crkljanje«;
·    dogajanje lahko zaznamuje prijetna glasba (inštrumentalna);
·    skrb za osebno higieno ( s preprosto rešitvijo omogočiti otroku, da je lahko pri tem čim bolj samostojen: npr. nižje ogledalo),
·    petje pesmic: duhovne, uspavanke (Angelček, Tihi večer, ….)
·    ko je otrok – ko so otroci  - v postelji , umirjeni… pa je najbolj primeren čas, ko otroka še pokrižamo in mu zaželimo miren počitek.


Zapisala Metka Baša

PRILOGA – STR. 3

VERNOST: KAKO KAŽE?

ZADNJE RAZISKAVE O VERNOSTI V ZDA
so objavljene v dveh knjigah, o katerih so pred enim tednom pisali v agenciji Zenit. Prvo knjigo je napisal George Barna: Future Cast: What Today's Trends Mean for Tomorrow's World (Barna Books), drugo, s svojimi sodelavci pa prof. Christian Smith, naslov knjige pa je:  Lost in Transition: The Dark Side of Emerging Adulthood (Oxford University Press).
Samo-identifikacija vernosti je v ZDA dokaj trdna. V letu 2010 se je opredeljevalo za kristjane 85% ljudi, v letu 1991 pa 84%. Toda Barna opozarja, da je del teh kristjanov takih bolj na papirju kot v resničnem življenju.

PRIMER SVETEGA PISMA
Samo 45% Američanov veruje, da je Sveto pismo vodilo kristjanovega življenja in da so svetopisemski  nauki potrebni za življenje. Pri rojenih po letu 1984 se odtotek zniža na 30%. Samo 34% odraslih je prepičanih o trdnosti moralnih naukov, toda pri rojenih po letu 1984 je teh samo 3%.   
Barna opozarja še na nekaj: pri odraslih, ki pripadajo neki krščanski Cerkvi, jih je samo polovica tudi versko dejavnih.

GLAVNA SPREMEMBA
pa je na področju duhovnosti, duhovnega življenja. Pojav poznamo tudi pri nas, saj je precej razširjen tudi v Evropi: ljudje trdijo o sebi, da so duhovno naravnani, da pa niso verni, ali bolj natančno: niso v nikakršni zvezi s Cerkvijo.  Med temi je največ starih do 30. leta. Tak opis duhovnosti je precej nejasen, toda Barda pravi, da to pomeni, da so ti ljudje brezbrižni do dejavnosti, dogajanj, praznovanj in izročil Cerkve.
V manjšini so tisti, ki menijo, da se duhovnost razvije najbolj pristno v območju župnije in župnijskega življenja.

KLJUB TEMU
se je ohranila stalna tedenska udeležba pri cerkvenih obredih med 40 do 45%.  Tradicionalne protestantske Cerkve čutijo največji osip, razen evangeljskih in bikoštnih. Se pa pojavlja množica domačih cerkva, ki povezujejo manjše skupine, ki se zbirajo po  stanovanjih. Barna pridružuje tem Cerkvam še skupine, ki se »družijo« po internetu.

NOVI ODRASLI KRISTJANI
Christian Smith je raziskoval verski položaj v starosti 18-23 let. Med glavnimi ugotovitvami so te:  
-    Ker se je študij raztegnil, se oblikujejo na različne načine mladi verniki do 20. in tudi po 20. letu.
-    S tem, da se mladi poročajo kasneje, imajo več časa za oblikovaje svoje osebnosti.
-    Različne teorije in mode vnašajo med mlade več individualizma, moralne negotovosti in  relativizma.
-    Mnogi mladi niso zreli, da bi se v moralnih zadevah odločali s premislekom in odgovorno.

Zenit 24.10. 2011. Povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 4

PREDDVERJE NARODOV

V Firencah so na pobudo vatikanskega odbora za dialog z neverujočimi pripravili srečanje o umetnosti in religiji, na katerem je imel uvodno predavanje kardinal Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo.

VELIK ODZIV
Rezultati dialoga z neverujočimi po uvodnem srečanju v Parizu so nepričakovani. Pobudnike vabijo predvsem laične ustanove, da s projektom nadaljujejo in ga razširijo. Želijo razpravljati o umetnosti, znanosti, pravu, družbi, gospodarstvu, pa tudi o bioetiki, medicini in duhovnosti. Projekte bodo v kratkem iz Evrope razširili tudi v ZDA, Kanado in Latinsko Ameriko.
Organizacija projekta »Preddverja narodov« pomeni, da neka ustanova (univerza, akademija, škofija) organizira študijski dan. Prej pripravijo vprašanja, predloge in možne kandidate za razpravo in po srečanju gradivo. V Italiji so že objavili dva zvezka.

OD FIRENC DO TIRANE
Srečanje v Firencah se je odvijalo na pravem kraju, v mestu umetnosti, estetike, kjer ima srečanje med verujočimi in neverujočimi skupno izhodišče kulture, z vprašanjem, kaj danes lahko ljudje različnih prepričanj prispevamo k medsebojni obogatitvi. Svet je zaznamovan z nasiljem, etično zmedenostjo, kar je bilo izhodišče za pogovore v Firencah o dostojanstvu osebe, o nujnosti dialoga in o umetnosti. Naslednje srečanje bo v Tirani, o ateizmu. Ustavo komunistične Albanije so zasnovali prav na ideji ateizma. Na univerzi v Tirani še danes predavajo ateizem, profesor pa je katoličan.

NUJNOST DIALOGA
Ali je »Preddverje narodov« namenjeno samo intelektualcem? Ob pripravi projekta so naredili analizo stanja in premislek, kako celovito in metodološko osmisliti odnos z neverujočimi, če upoštevamo vse oblike ateizma. Ena najbolj skrajnih je »nacional – popularni ateizem«, ki se že v osnovi norčuje iz vere, še posebej krščanske (katoliške), kot tudi praktični ateizem, ki se zaznava kot indiferenca, površnost, banalnost, vulgarnost v današnji družbi. Zato je pomembno vprašanje dialoga, kdo bo v današnji družbi pustil vidnejšo sled in izhodišča za naprej.

DAN MOLITVE V ASSISIJU

Svet tudi danes, kot pred petindvajsetimi leti potrebuje mir in naloga vseh je, da si za to prizadevamo. Srečanje je potekalo v znamenju izzivov gospodarske krize, krize demokracije in mednarodnega terorizma. Ob teh pojavih je potrebno odločno zavrniti vsako obliko manipuliranja z religijo. Nasilje izkrivlja pravo identiteto religije, ljudi oddaljuje od vere. Papeževa želja je, da Dan molitve v Assisiju postane znamenje iskanja resnice, kar je osnovni pogoj za preraščanje vsake oblike fanatizma in fundamentalizma, v službi človeka in njegovega dostojanstva. Religije prav s tem potrjujejo svojo verodostojnost, v luči srečanj in dialoga, kadar si prizadevajo za uresničevanje človeških vrednot.

Aleš Rupnik

Zvezde  
Učiteljica reče Mihcu: »Mihec, naštej mi imena vsaj petih zvezd!«
Mihec hoče, da je vprašanje bolj jasno in vpraša: »Nogometnih ali filmskih?«