PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

BODIMO MAJHNI, DA BOMO LAHKO VELIKI

Človek je res nekaj neznatnega pred Bogom, o tem nam govori svetopisemska Knjiga modrosti. Toda ta modrost tudi pravi, da je Bog usmiljen in dober.
Sprejeti svojo majhnost ne pomeni vdati se žalostnim mislim, ampak sprejeti svojo nemoč, ki nam pomaga, da tudi mi splezamo, kot Zahej, na drevo. Pomembno je, da najdemo drevo življenja, ki je Kristus sam, njegov nauk, njegova beseda. Želja, da bi  videli Kristusa, ga slišali, mu sledili, nas popelje v višave.
A tudi takrat, ko smo na zemlji, je Kristus z nami, saj hoče z nami obedovati. Kristusa ni strah naše majhnosti, niti ne grešnosti; sprejmimo ga in tudi nas ne bo strah nas samih.
Te dni smo poklicani, da sprejmemo svoje meje, trpljenje, svojo umrljivost. Smrt je absolutna meja za vsakega človeka. Toda če smo imeli prej izkušnjo drevesa življenja, nas ne bo strla, ampak bomo pogumno stopili pred Gospoda, ko nas  bo poklical.
Kristus nam bo pomagal, da se tudi mi spreobrnemo. Razdelimo drugim, kar imamo: svoj čas, dobro voljo, iskreno besedo … Ko delimo z drugimi, tudi mi sami postajamo sad na drevesu življenja, to pa je lastnost svetnikov. A to nismo zato, ker bi bili popolni, ampak ker smo pustili, da Božja beseda obilno obrodi v nas.
Poskušajmo slaviti Boga v vsem, kar delamo. Ali slavim Boga v svojem delovanju, s svojimi besedami in celo s svojimi mislimi? Pomislimo, kako nam to uspeva: ali sem bil kulturen pri vožnji? Sem naredil dobro delo? Sem pazil na svoje besede? Ali sem bil pravičen do sodelavcev? Ali sem »povzdignil« glas, ko se je bližnjemu zgodila krivica? Ali sem dovolj družbeno aktiven in ne čakam, da bodo »drugi« kaj naredili? Sem obiskal starejšo in osamljeno osebo? Sem za šolo naredil vse, kar je v moji moči?
Ne morem ostati »nevtralen«. Ali bom vroč ali hladen, srednje poti ni. Vsi smo poklicani na pot svetosti. Vsak dan nam je dan kot darilo, da v njem naredimo nekaj dobrega. Ne zamudimo te priložnosti!

p. Bogdan Knavs
 

KAPELA

DUH ASSISIJA
to je dan, ko se spominjamo leta 1986, ko je papež Janez Pavel II. zbral predstavnike različnih veroizpovedi v Assisiju pri molitvi za mir. Spomin na ta dan vsako leto obeležimo z molitvijo ali spominom med sv. mašo. Zato vabljeni k sv. maši v sredo, 27. oktobra ob 19. uri.

VEČERNE MAŠE V NOVEMBRU
Po klopeh in na mizici so na razpolage kuverte, v katerih lahko priporočite svoje rajne, ki se jih bomo spominjali pri večernih mašah v novembru.

VSI SVETI
Na slovesni in zapovedani praznik bodo sv. maše kot ob nedeljah: ob 7., 8., 10. in 18. uri. Lepo vabljeni k molitvi rožnega venca za naše rajne, pričnemo 17:15 z molitvijo veselega in svetlega dela, po večerni maši pa nadaljujemo z žalostnim in častitljivim delom.
Popoldan ob 14:30 lepo vabljeni v poslovilno dvorano na pokopališče v Staro Goro, kjer bo molitev rožnega venca, ob 15. sv. maša in nato blagoslov grobov.

DAN VSEH VERNIH RAJNIH
Drugi dan novembra bodo sv. maše ob 7., 10. in 19. uri. Molili bomo tudi rožne vence, ob 18:15 do maše ob 19. dva dela in po sv. maši še dva.

MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM
v četrtek, 4. novembra ob 18.30 vabi k molitvi za nove duhovne poklice. Pav tako nas prvi petek in prva sobota spodbujata k pobožnemu prejemu svetih zakramentov.

KRISTUS ODREŠENIK

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 26. oktobra ob 16:00 in zaključek z mašo ob 19:00.

 

MAŠE
Na praznik Vseh svetih v ponedeljek, 1. novembra so maše po nedeljskem urniku, razen večerne maše, ki je ta dan ni.
Na vernih duš dan v torek, 2. novembra, bo prva maša ob 7:30 in druga ob 19:00.

STARŠI
V nedeljo, 7. novembra po maši ob 9:00 je srečanje s starši 6. razreda s ponovitvijo v sredo, 10. novembra.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni vsem, še posebej članom Župnijske karitas, ki ste pripravili lepo srečanje s starimi, bolehnimi in drugimi prejšnjo nedeljo v Kromberku, danes pa na Vogrskem s priložnostjo za spoved, z mašo, z možnostjo prejema bolniškega maziljenja in s prijateljskim druženjem ob koncu.

SPOVEDOVANJE
V dneh pred Vsemi svetimi bom vsak dan pred mašo ali po njej na razpolago za sveto spoved.

VSI SVETI
Na zapovedan praznik (1. novembra) bosta v Kromberku in na Vogrskem maši kot ob nedeljah. Ob 14. uri bo na pokopališču na Vogrskem molitev za rajne in blagoslov grobov, pri Sv. Trojici pa ob 15:30.

DAN VERNIH DUŠ
Ob spominu vernih rajnih (2. novembra) bodo maše: ob 10. uri pri Sveti Trojici, ob 16. uri v Lokah (tudi blagoslov grobov) in ob 19. uri v Kromberku.

SVETI JUST
Glavni zavetnik cerkve in župnije na Vogrskem, sveti Just goduje 3. novembra. Ob šagri bomo imeli v nedeljo, 7. novembra slovesno mašo z ofrom za popravilo cerkve; od 9:30 dalje bo molitev.

ZAHVALNA NEDELJA
V nedeljo, 7. novembra se Bogu zahvalimo za vse prejete darove. Miloščina bo za škofijske potrebe (na Vogrskem 14. 11.). Hvala vam!

SOLKAN

ROŽNI VENEC
Še vztrajamo v tej molitvi, tudi po oktobru, da izprosimo nove duhovne poklice, polno družinsko življenje in temu primeren človeški družinski zakonik in Božji blagoslov vsem izvoljenim.

VSI SVETI, 1. november
Maše ob 10:00, 15:00 (pokopališče), 18:00. Po maši ob 15:00 molitev za rajne in blagoslov grobov. Ob 17:30 v cerkvi rožni venec za rajne.

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH, 2. november
Maše ob 8:00, 15:00 (pokopališče), 18:00.

ZA DAR POPOLNEGA ODPUSTKA RAJNIM
spovedovanje pred mašo in po njej v dneh pred 1. 11.

VEČERNA MAŠA
od 31. 10. je ob 18:00.

ZAHVALNA NEDELJA, 7. november
K zahvalni maši ob 10:00 vabljeni zakonski jubilanti (10, 20, 25, 30, 40, 50, 60 let skupnega življenja).

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 25. 10. bo ob 20:00 srečanje za katehistinje.
V torek, 26. 10. bo ob 20:00 srečanje za animacijsko skupino Vere in luči.
V torek, 2. 11. bo ob 20:00 srečanje za biblično skupino (Jer 30-32).
V petek, 5. 11. bo ob 20:00 srečanje Šole za zakon.
 
 JESENSKE POČITNICE
Zaradi šolskih počitnic ta teden odpade tudi verouk.

PRILOŽNOST ZA SPOVED
Ves teden pred praznikom Vseh svetih bo priložnost za spoved pol ure pred mašo od 18:30 do 19:00 med molitvijo rožnega venca.
 
VSI SVETI
Praznični maši bosta ob 8:00 in 10:00. Bogoslužje za rajne in blagoslov grobov bo ob 15:00. Molitev rožnih vencev za rajne bo v cerkvi ob 17:00. Imensko se bomo spomnili vseh rajnih, ki so umrli v župniji preteklo leto.
 
SPOMIN VERNIH RAJNIH
Sv. maše bodo ob 8:00, 10:00 in 18:00.
 
1. PETEK IN 1. SOBOTA
Ura molitve pred Najsvetejšim ob 17:00 (6. in 7. roža ŽRV). Priložnost za spoved. Ob 18:00 sv. maša.

SKUPNA OZNANILA

SVETA GORA
Pri maši ob 11.30 bo pel mešani pevski zbor iz Brezovice. Petje so si zamislili kot rožni venec Marijinih pesmi, ki objemajo največjo vrednoto, to je sveto mašo. Po maši bodo imeli še kratek koncert

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvajanje v različne oblike molitve je v Kromberku do decembra v veroučni učilnici vsak torek ob 19:30. Vabljeni !

POČITNICE
Pred nami je teden počitnic v šoli in pri verouku. Srečanja nadaljujemo v torek, 2. novembra.

DIAKONSKO POSVEČENJE
V nedeljo, 24. novembra ob 16:00 bo v Tolminu v diakona posvečen Gašper Lipušček, iz Tolmina. Priporočimo ga v molitvi.

SPREMEMBA URE
V noči na nedeljo, 30. 10. se vrnemo na sončno uro. Za eno uro bomo pomaknili uro nazaj. Običajno se po župnijah uri prilagodijo tudi večerne maše (v Šempetru bodo s 1. novembrom večerne maše ob 18:00).


POPOLNI ODPUSTEK ZA RAJNE
Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo in naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu ter molimo po namenu sv. očeta (npr. očenaš).

ZAHVALNA NEDELJA
Nedelja, 7. novembra je zahvalna. Vaši darovi te nedelje so namenjeni potrebam škofije.

 

TISKANA OZNANILA
zarad jesenskih počitnic izidejo v nedeljo 7. novembra.


PRILOGA – STR. 1


MISIJONSKA NEDELJA – 24.10.2010

    ČE SE VAM ZDI, DA TEČE VAŠE ŽIVLJENJE V PRAZNO,

    NE OBTOŽUJTE ŽIVLJENJA…

KAMBODŽA,  MISIJON PREY VENG - PRVA ZGODBA

Pred dvema dnevoma je prišla vdova. Doraščajočo hčerko je hotela vpisati v šolo. Pripeljala se je na sesutem motorčku s hčerko in malo nečakinjo. Doma so v neki težko dostopni vasi. Sončna očala, stara in za silo povezana kakor motor, so prikrivala, da je ženska slepa na eno oko. Počasi sem iz nje izvlekel, da je morala prositi soseda za motor. Ker je bilo vozilo brez registrskih tablic, je drugega soseda prosila za tablice. Ker ni imela čelade, je naprosila tretjega soseda, naj jo posodi. Tako je prikrila revščino. Porazdelila jo je na izposojo pri različnih sosedih.
In se odpeljala na pot, da dekletci vpiše v šolo. Ko je govorila, sem opazil, da ima samo dva zoba zgoraj in enega spodaj.
Toda o svoji hčerki in nečakinji je govorila s takim žarom, da sem ob vsem pomanjkanju, ki je sevalo iz nje,  začutil njeno resnično bogastvo, neko ganljivo popolnost v vsem, česar se ta ženska dotakne.

KAMBODŽA, MISIJON PREY VENG - DRUGA ZGODBA
Hang se je poročila pred dobrim letom. Zdaj je mama dvomesečnega fantka. Odkar je mama, je nisem videl več v cerkvi. Pred par dnevi sem jo srečal. Razložila mi je, da njen mož ni kristjan, da pa dela in, če hoče delati, mora prebiti veliko časa daleč od doma in da je vprašanje, ali bo navzoč pri otrokovem krstu na Veliki šmaren. Ko je bil za otrokovo rojstvo doma, so ga že pred porodom poklicali na delo. Vrača se na kratke obiske.
Hang pripoveduje, kako je fant ponoči neusmiljeno jokal in ga ni mogla z ničemer potolažiti.
Opazila pa je, ko očka spi doma, fant ne joče. Neko noč, ko sta bila z otrokom sama in se je fantič spet drl, Hang obupana zgrabi moževo srajco in v njo povije sinka. In otrok se je umiril. Rekla mi je: »Morda razpoznava vonj svojega očeta in se umiri, ker ima občutek, da je tata pri njem.«
Ganilo me je, da dvomesečni dojenček zaznava očetovo navzočnost in odsotnost.
Ko zdaj razmišljam o teh mamah in mnogih drugih, ki so jima podobne, se spomnim pesnika, ki je rekel: svet rešujejo mame, očetje ga obdelujejo, otroci prenavljajo; ko pridejo težki časi, ga spet mame rešujejo…
   
Alberto Caccaro, misijonar

PRILOGA STR. 2
   

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (8)

ODLOMKI IZ ZASLIŠANJ (3)

SLOVENSKE ZASTAVE BRDIH
Zasliševalec:
»Kakšno vlogo ste imeli v Brdih pri razobešanju nekaterih slovenskih ali jugoslovanskih narodnih zastav ob izvršitvi smrtne obsodbe štirih slovanskih teroristov v Trstu? O čem sta se s Severinom pogovarjala, ko vam je o tem poročal?«
Terčelj odgovarja:
»Pri tem dogodku nisem sodeloval niti neposredno, niti posredno. Od junija do 20. septembra 1931 sem bival zaradi študija v Bergamu. Ko sem se vrnil v Gorico, sem izvedel, da so bile v Brdih razobešene zastave, ko sem v mestu srečal g. Cirila Sedeja, dr. Janka Kralja in Jožka Bratuža. Rad bi povedal, da sem izvedel za dogodek že v Bergamu, ker mi je o njem pripovedoval dr. Kralj, ki je prišel v Bergamo proti sredini septembra.  Vsi skupaj smo dogodek obžalovali in ga ocenili kot nedovoljenega in nevarnega. Severin mi ni o tem poročal…«

ČRNI TRAKOVI OB SMRTI NADŠKOFA SEDEJA
»Razvidno pa je, da vam je Severin poročal o tem dogodku in da ste vi pokazali določeno odobravanje, ko ste Severinu dejali: »Brici hudiči«, kar pomeni, da so oni z Brd zares hudiči.  Kako temu ugovarjate?«
»Vse to ni res!«
»Pojasnite, kako je bilo z razobešanjem črnih trakov v nekaterih mestnih cerkvah na dan pogreba pokojnega goriškega nadškofa?«
»Dva ali tri dni pred pogrebom, ko so bili pevci zbrani v Alojzijevišču na vajah za pogrebno mašo, so se nekateri med njimi pritoževali, da so bile odstranjene italijanske zastave na pol droga v  čast pokojnemu nadškofu na Hranilnici in posojilnici ter na drugih krajih. Ponudili so se, da oskrbijo črne trakove, da bi jih razobesili s predhodnim pooblastilom upraviteljev cerkva v znamenje žalovanja.  Podoben pogovor je potekal v omenjenem zavodu med gospodi Frančiškom Bratužem, Jankom Kraljem, Simonitijem, Radom Bednarikom, Stankom Lupincem in drugimi, ki se njihovih imen ne spominjam. Soglašali so, da stvar ne bi mogla naleteti na nasprotovanje oblasti.
Dopolnjujem s poudarkom, da je bil tisti pogovor na mojem domu s pevci in omenjenimi osebami.
… Glede  izobešanja trakov mislim, da so se fantje in pevci dogovorili o tem med seboj.«

O SEZNAMU NEKATERIH  LJUDI
Vprašanje:
»Čeprav zanikate vsakršne stike s Severinom, je razvidno, da vam je izročil seznam oseb iz Brd, ki so jih ljudje gledali postrani, ker so škodile Slovencem. Povejte nam svojo razlago.«
Odgovor:
»Ta okoliščina je zame povsem nova ker, ponavljam, s Severinom nisem nikoli govoril in ne dal podobne zadolžitve. Ponavljam, kar sem že povedal, Severin mi je izročil zapečateno pismo v ovojnici brez naslova, namenjeno Francu Bratužu.   Ne poznam vsebine onega pisma in si nisem nikoli prizadeval, da bi jo spoznal.«

Prevedel in za potrebe Oznanil okrajšal
Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

TERČELJEV SHOD V LOGU PRI VIPAVI, 17.10.2010

URŠKA MAKOVEC: ODLOMEK IZ NAPOVEDI NA ZAČETKU SHODA

                                                                                                            
Spoštovani g. škof, duhovniki, sorodniki Filipa Terčelja, gostje iz Davče, dragi bratje in sestre!

 

Tokrat nas je tu pri Mariji, tolažnici žalostnih zbral Filip Terčelj, njegovo življenje in delo, njegova klena vera in mučeniško trpljenje. Da ne bi ostalo neopaženo, je bil v vipavski dekaniji ustanovljen Terčeljev odbor, v katerem se je porodila tudi ideja o shodu. Želeli bi, da bi bil to eden izmed korakov na poti do razglasitve Filipa Terčelja za mučenca. Pa ne le to – z udeležbo na shodu želimo vipavski verniki pokazati, da smo si tega moža vzeli za zgled v prizadevanjih za svojo kulturo, narod in vero. Shod se bo začel s prebiranjem Terčeljevih besedil, sledila bo sveta maša, po njej pa pogovor s Francem Peterneljem, ki je bil priča dogodkom pred Terčeljevo smrtjo.

ŠKOF MSGR. METOD PIRIH: NEKAJ POUDARKOV IZ PRIDIGE

… Ljubljanski nadškof Franc Rode je v Kočevskem Rogu 18. maja 2000 razglasil 217 pričevalcev za vero, med njimi tudi Filipa Terčelja. Pri obredu razglasitve v Kočevskem Rogu je bila zapeta pesem: O srečni dom nad zvezdami, kjer bivajo vsi blaženi. Besedilo je napisal Filip Terčelj leta 1929.
… Duhovnik je bil 39 let. 12 let je opravljal duhovniško službo v Gorici in 27 let v Ljubljani. Doma iz Šturij, je bil duhovnik ljubljanske škofije, po duhu, po srcu in po čutenju pa Primorec. Ubit je bil na ozemlju ljubljanske nadškofije.
Želja mnogih je, da bi bil Terčelj razglašen za blaženega. Da se za nekoga lahko začne postopek za blaženega, mora ta po svojem moralnem in verskem življenju izstopati iz povprečja, ljudje morajo biti prepričani: ta pa je bil nekaj posebnega, nekaj izrednega, ta je bil res svetnik. Po drugi strani pa je treba ohranjati trajno in nepretrgano verigo molitve k Bogu za dosego oltarja pred vesoljno Cerkvijo.
… Bil je velik učitelj, profesor in vzgojitelj mladih in odraslih s svojimi nastopi in s pisanjem. Iz njega je izhajala plemenita učenost, globoko človeška modrost in prisrčna ljubezen do Gospoda. Bil pa je tudi kulturni in socialni delavec. V umobolnici v Ljubljani je obiskoval bolne, tolažil žalostne in skrbel za reveže…
… V pesmi Mir Božji objema doline, gore, pravi Terčelj: Njegov evangelij je luč nam prižgal in upanje v večno življenje nam dal, zveličan bo, kdor se po njem bo ravnal. Poživi nam vero, nebeški Gospod, obvaruj nas greha, obvaruj zablod.
… Terčeljevemu odboru in vsem, ki ste pripravili današnji shod, pevcem, ki s takim navdušenjem prepevate pesmi, uglasbene na njegova besedila in vsem tukaj zbranim, ki slavimo Boga, da nam je dal duhovnika Filipa Terčelja, se prav iskreno zahvaljujem.

msgr. Metod Pirih

PRILOGA STR. 4

BREZPOSELNOST MED MLADIMI

Mladi bodo na Svetovnem dnevu mladih v Madridu 2011 poleg molitve, druženja, pogovorov spoznali tudi okolje, ki ga je močno prizadela ekonomska kriza. Brezposelnost je v Španiji junija 2010 dosegla 20,1%, kar je največ v Evropski uniji. Med mladimi je odstotek še višji: več kot 40% mladih med 16. in 24. letom je brezposelnih.
V letu 2010 se je število brezposelnosti med mladimi v Evropski uniji v primerjavi s prejšnjim letom podvojilo, z 19,6% je vsaki peti brez dela.
V državah evro območja je od leta 2007 število mladih brez zaposlitve (15 – 24) poraslo za 6,5% in se vzpelo na približno 20%.  Trenutno je v evro območju okrog 15 milijonov mladih brez dela, štiri milijone več, kot leta 2007. Predvidevajo, da bo brezposelnost v naslednjih dveh letih ostala na visoki stopnji in da mladi še dolgo ne bodo mogli dobiti zaposlitve.
V svetovnem merilu je od 620. milijonov ekonomsko aktivnih mladih (15 – 24), bilo konec leta 2009 brez dela 81 milijonov, doslej največ. Število brezposelnosti je z 11,9% leta 2007 naraslo na 13% leta 2009.

BREZ VODE

O vodi je Beatrice van Saan – Klein, odgovorna za okoljska vprašanja v škofiji Fulda opozorila, da danes: »884 milijonov ljudi živi brez redne oskrbe s pitno vodo, 2,6 milijard pa nima dovolj vode za osebno higieno. Potruditi se moramo za pravilno rabo vode, ne samo za danes in naše potrebe, ampak tudi za prihodnje generacije.« V tem smislu je bila v juliju sprejeta odločitev 192. držav, članic OZN, da je » voda ena od neodtujljivih pravic človeka«.

PAPEŽ BO OBISKAL OGLEJ IN BENETKE

Papež bo 7. in 8. maja 2010 obiskal Oglej in Benetke. Cerkev v Ogleju je mati Cerkva v severovzhodni Italiji ter v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Papežev obisk bo uvod in povabilo na cerkveni shod v Ogleju leta 2012.
Ko je Janez Pavel II. obiskal Benetke, je mesto označil kot gostoljubno hišo, saj ga vsako leto obišče več milijonov ljudi. V zadnjem času je obiskovalcev več kot dvajset milijonov.
O verskem življenju so podatki v škofiji Benetke pokazali, da okrog 20 % vernikov redno prakticira versko življenje. Soočajo se z izzivom, kako današnjemu človeku pomagati, da vzpostavi pristen odnos z Bogom. Morda nekdo lahko živi brez Boga, gradimo človeško družbo brez Boga. Potrebno pa se je vprašati, če ni prav to usmerjeno proti človeku. Papežev obisk vse zavezuje, da odgovorijo na izzive današnjega časa.

Aleš Rupnik

Ne ve, kaj bi
Cigan se je poročil z judinjo in imela sta sina. Nekega dne mali sinko vpraša očeta: »Oče, ali sem jaz cigan, ali jud?«
»Zakaj vprašaš?«
»Neki prijatelj mi hoče prodati kolo, zdaj pa ne vem, ali naj zbijam ceno ali naj ga ukradem!«