PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

ALI SEM VEREN?

VERUJEŠ?
V tedniku Reporter nam vsak teden predstavijo eno osebo, moškega ali žensko. Zastavljeno ji je kar nekaj kratkih vprašanj, ki terjajo odgovor. Med vprašanji je tudi vprašanje: „Ali ste verni?“ Odgovori so enkrat kratki: da, ne, tudi... drugič malo daljši: vsak mora v nekaj verovati, verujem vase, verujem v naravo in tako naprej. Kaj bi mi odgovorili, če bi nas vprašali, ali veruješ? Kakšen bi bil odgovor? Bi morda zardeli, se izmuznili, bi pogovor želi speljati drugam. Danes ni moderno biti veren ali pa... odvisno od situacije v kateri se znajdemo. Pravijo, da so na morju vsi verni. Verjetno so vero poglobili tudi rudarji v čilskem rudniku. Stiska in negotovost, vse to poveča verjetnost za verovanje.

ŽELIM SI VEROVATI
Srečujemo ljudi, ki izrazijo željo po veri. Pa ne v karkoli, ampak v nekoga, recimo da ga zapišemo z veliko začetnico, Boga. S takim se je lepo pogovarjati, za seboj ima neko izkušnjo in jo želi deliti in preko vere v Njega poglobiti. Tak človek žari in oddaja signale po ljubezni in sprejemanju. V njem se skriva želja, ki je predpogoj prave vere. Malo je danes takih ljudi, vendar so. Morda v naši bližini, med sosedi, sodelavci, celo med domačimi se najde kdo, ki želi vero poglobiti in poosebiti.

VERUJEŠ V JEZUSA?
Da, saj je bil dober človek. Učil je o dobroto in ljubezen tudi o odpuščanju. Pribili so ga na križ, kjer je umrl, tretji dan je vstal. Povedal je celo stavek: „Spreobrnite se!“ Le kaj to pomeni? Nič drugega kot to, da moramo postati drugačni. Drugačni v obnašanju, sprejemanju drug drugega in drugačni v verovanju. Vera naj ne bo samo na ustnica in v možganih, ampak tudi v mojem srcu.

VEREM SEM
Ne da verujem, moje življenja je vera. Verujem in zaupam v Boga. Ker verujem v Boga verujem tudi v bližnjega in verujem v samega sebe. Vera me uči prav ljubiti in delovati, brez vere življenje nima nobenega smisla in cilja. Vero želim posredovati tudi svojim otrokom in za vero želim biti priča. Samo takšen sem sposoben pričevati za tiste vrednote, ki gradijo svet in jutrišnji dan: poštenost, zvestoba, resnica in dobrota. Veruješ?

p. Krizostom

KAPELA

HVALA
za podporo škofiji na kvatrno nedeljo, 26.9. 609,15 € in na Frančiškovo nedeljo, 3.10. za naše mlade frančiškane v vzgoji 745,43 €.

STARŠI 8. IN 9. RAZREDA
vabljeni na srečanje jutri, v ponedeljek, 18. 10. ob 18. uri v Frančiškovo dvorano; kdor ne morem zvečer, naj pride ob 10. uri dopoldan.

SVETOPISEMSKA SKUPINA
je pričela s svojim delom ob ponedeljkih po večerni sv. maši. Kdor bi želel bolj podrobno brati in spoznavati Sveto pismo, toplo povabljen, da se pridruži.

MOLITVENI SKUPINI
Prenova v Duhu in Binkoštna dvorana vabita brate in sestre k molitvi. Prva se staja vsak torek po večerni sv. maši, druga pa 13. v mesecu, ko pred Najsvetejšim molijo rožni venec in druge molitve. Pridite, molimo in slavimo našega Boga.

PEVSKI ZBORI
še vedno vabijo nove pevce v svoje vrste: mešani župnijski zbor ima vaje ob sredah ob 20. uri, dekliški ob petkih ob 18. uri in otroški ob nedeljah ob 9:10.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽUPNIJSKI PASTORALNI IN GOSPODARSKI SVET
S člani gospodarskega sveta se srečamo v ponedeljek, 18. oktobra ob 19.30. Župnijski pastoralni svet pa se sestane v petek, 22. oktobra ob 19.30.

UPOKOJENCI IN SKUPINA SVETEGA PISMA
Še danes se lahko vpišete za obisk tržaške rižarne v sredo,  20. oktobra, z odhodom ob 14:00. Cena prevoza in večerje 13,00 €.

STARŠI
Ponovitev srečanja za starše 7. razreda je v sredo, 20. oktobra ob 19:30.

PRVOOBHAJANCI
Vsem se zahvaljujemo za skrbno pripravljen praznik prvega svetega obhajila. Predvsem starše vabimo, da spremljate in podprete svoje otroke za sodelovanje v župniji.

KROMBERK IN VOGRSKO

STARŠI
Radi pošljite otroke k rednim veroučnim srečanjem in jim pomagajte pri napredovanju v veri!

PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši pridete na pripravo v petek, 22. oktobra ob 18. uri. Lepo vabljeni!

ROŽNI VENEC
V oktobru, mesecu rožnega venca, pred mašo med tednom molimo ob premišljevanju skrivnosti našega odrešenja. Tudi doma radi molimo, vsaj eno desetko dnevno.

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvajanje v različne oblike molitve je v Kromberku do decembra v veroučni učilnici vsak torek ob 19:30. Vabljeni !

STARI IN BOLEHNI
Danes se srečamo v Kromberku ob 16. uri (od 15. ure dalje spovedovanje), ko boste med mašo lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja. Na Vogrskem bo tako srečanje prihodnjo nedeljo, 24. oktobra ob 10:30.

SOLKAN

ROŽNI VENEC V OKTOBRU
Ali pride kdaj na vrsto tudi v naši družini?

SREČANJA STARŠEV
V torek 19. 10. ob 19:30 starši 5. razreda veroučencev,
v sredo 20.10. ob 19:30 starši 2. razreda veroučencev.

NAŠI RAJNI
10. 10. je pripravljena (dopoldne pri maši in obhajilu, opoldne pri kosilu z domačimi) odšla v Očetov dom 85-letna Klelija Rožič, Vojkova 7. Gospod naj ji povrne za vse, kar dobrega naredila v župniji in komurkoli.

ŠEMPETER

SREČANJA
Biblična skupina v ponedeljek, 18. 10. ob 20:00 (Jer 27-28).
Župnijski gospodarski svet v torek, 19. 10. ob 20:00.
Dobrodelna komisija ŽPS v sredo, 20. 10. ob 20:00.
Šola za zakon tokrat v petek, 22. 10. ob 20:00.

SKUPNA OZNANILA

PRIPRAVA NA KRST
Še zadnja srečanja v letošnjem letu staršev pred krstom otrok bodo od četrtka 21. oktobra ob 20:00 v Solkanu.

DIAKONSKO POSVEČENJE
V nedeljo, 24. oktobra ob 16:00 bo v Tolminu v diakona posvečen Gašper Lipušček, iz župnije Tolmin. Povabljeni k molitvi za nove duhovne poklice.

MISIJONSKA NEDELJA
24. oktobra 2010 obhajamo misijonsko nedeljo. Za našo škofijo bo praznovanje povezano z diakonskim posvečenjem v Tolminu ob 16:00. V nedeljo je nabirka namenjena misijonom. Vabimo k darežljivosti.

PRILOGA – STR. 1

STRATEGIJA RAZVOJA IGER NA SREČO V SLOVENIJI (2)

OPOMBA:
»Javni razpravi« o Družinskem zakoniku in o igralništvu sta bolj navidezni »javni razpravi«. Manjka jima pošteno soočenje različnih spoznanj, za kar bi morala poskrbeti vlada.  Glede igralništva krožijo neke »študije«, ki pa ne obravnavajo ključnega vprašanja: Kako vpliva igralništvo na razvoj kraja, družbe, države? Kdo odpravlja negativne posledice igralništva in njihove vzroke?

PONOVIMO!
Dolžnost vlade je, da skrbi za blagostanje v državi. Če neka dejavnost povzroča več škode, kot koristi, je dolžnost vlade, da to škodo omeji, ne pa, da slepo podpira neko sporno dejavnost, kar igralništvo je. Če še ne vemo, ali igralništvo prinaša več škode kot koristi, pa je potrebno najprej izvesti celovite interdisciplinarne študije.


IN NADALJUJMO
S tem v zvezi se postavlja tudi vprašanje ponavljajočih se trditev, da igralništvo pozitivno vpliva na turizem. Kje so za to dokazi?
Kaj pa, če igralništvo s svojimi dampiškimi cenami in kanibalistično naravnanostjo uničuje klasični turizem, uvaja monokulturo in s tem v odvisnost spravlja celotne regije?
Koordinacija za omejevanje igralništva je dala predlog, da vlada Uradu za varstvo konkurence pošlje pobudo za presojo skladnosti igralniške industrije z Zakonom o varstvu konkurence. Je vlada ta korak naredila?

OBLAST
Predsednik vlade je poudaril, da igralništvo ni le ekonomsko, ampak tudi politično vprašanje. Koordinacija za omejitev igralništva (KOI) meni, da je igralništvo tudi moralno vprašanje.  Kako je mogoče, da razpravljavci še vedno utemeljujejo smiselnost igralništva s tem, da 90% (je ta podatek verodostojen?!) negativnih posledic izvozimo v Italijo? Mar niso take trditve univerzitetnih profesorjev spodbujanje nacionalizma in zato v sodobni demokratični družbi povsem nesprejemljive? Ali Italijani niso ljudje? Da se tak šovinizem izkorenini, KOI predlaga, da ustrezen del prihodkov od iger na srečo namenimo državi Italiji za saniranje škode, ki jo državljanom Italije in s tem Italiji povzročamo v slovenskih igralnicah.

MED MORALO, IDEOLOGIJO IN DVOLIČNOSTJO
Igralništvo ni le ekonomsko, politično in moralno vprašanje. Je tudi ideološko vprašanje. Kako je mogoče, da se predsednik vlade, ki je vsaj nekoč pripadal marksizmu in znanstvenemu materializmu, zavzema za igre na srečo, in s tem promovira slepo vero v boginjo sreče - religijo, ki je opij za ljudstvo. Predsednik vlade bi moral ljudi spodbujati k zdravi pameti in kritičnosti. Če tega ne razume, naj se posvetuje s strokovnjaki: vsak profesor statistike mu bo znal povedati, da je vera v zadetek velika norost.  S tem v zvezi se postavlja tudi vprašanje reklam za igre na srečo, ki jih srečujemo na vsakem koraku. Zakaj je pri tobaku, ki škodi zdravju potrebno opozarjati na škodljivost tobaka, pri igrah na srečo, ki nesporno tudi prinašajo veliko škodljivih posledic, pa to ni potrebno?
Kaj je predsednik vlade naredil, da bi odpravil to dvoličnost?

 

Bogdan Vidmar
           
PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (8) 

ODLOMKI ZASLIŠANJ (2)

O POLITIČNEM DELOVANJU
»So vas kdaj seznanili s kakšnim načrtom politične narave in prosili, da jim svetujete?«
»Ne, Šuligoj in Černigoj sta govorila samo o osebnih zadevah in o glasbi. Spominjam pa se, da sem vedno, ko je mimogrede nanesel pogovor na politična vprašanja, pogovor zaustavil.
Ljudem sem svetoval, naj se ne mešajo v to občutljivo vprašanje. Ne vem, ali sem imel priložnost, da bi na to opozoril tudi Šuligoja in Černigoja. Ponavljam, da mi nista nikoli predložila kakršenkoli načrt političnega značaja. Niti namignila nista, da bi dobila od kogarkoli take naloge.«

BRDA
»Kljub vašim pojasnilom je razvidno, da ste Stanku Černigoju in Darku Šuligoju povedali za štiri fante iz Brd, ki da so vredni zaupanja in pripravljeni, da izpeljejo naloge politične narave.«
»Pred dvema mesecema sem res določil štiri ali pet imen iz katoliškega društva v Cerovem, ki bi bili primerni za animiranje v zvezi z duhovnimi vajami, ki so se odvile v tistem kraju, toda ta izbor ni potekal med menoj ter Černigojem in Šuligojem, pač pa med župnikom v Števerjanu v Brdih, g. Cirilom Sedejem, ki se je zavzel za duhovne vaje. Z istim namenom sem postopal tudi jaz, ko me je škof povabil, naj vodim omenjene duhovne vaje, česar pa nisem izpeljal, ker sem bil zasut z delom v Gorici.« 

KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
»Sta vam morda Šuligoj in Černigoj kdaj omenila zveze, ki jih imata s predstavniki združenj ter s političnimi in vojaškimi organizacijami onstran meje?«
»Brez pomisleka bi  obtožil omenjena, če bi mi samo namignila na take zveze. Zavedam se, da je taka stvar težko obremenjujoča in v nasprotju s krščanskim in duhovniškim duhom, ki me vodi.«
»Kateri so štirje ali peteri moški, ki ste jih določili?«
»Izmed njih se spomnim imena Makuc, nekdanjega predsednika kulturnega krožka v Gornjem Cerovem, organista Blažiča. Druga dva pojeta na koru, imen pa se ne spomnim.«

12. JANUARIJA 1932                                                                                                            
»Poleg že omenjenih Mikuža in Blažiča, poznate druge osebe iz Cerovega, Števerjana in sosednjih vasi?«
»Ne, gospod.«
»In vendar drži, da je Severin Fortič prišel na vaš dom, se je srečal in govoril z vami. Se spominjate?«
»Spominjam se, da sem ga videl prvič v zakristiji števerjanske cerkve pred več meseci, ko je prišel po pevsko gradivo za organista. Drugič  je bilo lanskega decembra, ko je prišel, da izroči pismo prefektu slovenskega zavoda Alojzjevišče. Ker je bil g. Bratuž zadržan, sem jaz sprejel omenjeno pismo.  Tretjič sem videl Severina 3. dec. istega leta, ko je še z nekom iz Cerovega šel s Svete Gore po pogrebu pokojnega nadškofa (op. Frančiška Sedeja, umrlega 28.11.1931). Toda nisem govoril niti z njim, niti...«

Prevedel in za potrebe Oznanil okrajšal Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

BRUSELJ: O PREGANJANJU KRISTJANOV

ZAMOLČANO
V torek, 5. oktobra 2010, se je odvila pri Evropskem parlamentu konferenca o preganjanju kristjanov. Po zaključku konference so objavili Deklaracijo o »verski svobodi, ki mora priti v sestav zunanje politike Evropske zveze«.
Organizatorji srečanja so: Evropska ljudska stranka, Skupina Evropskih konservativcev in reformistov ter Komisija Evropskih škofovskih konferenc. Pred Evropskim parlamentom zastopata Deklaracijo Mario Mauro za Ljudsko stranko in Konrad Szymanski za Evropske konservativce in reformiste. Deklaracija bo stopila v veljavo, ko jo bo podpisalo 380 poslancev Evropskega parlamenta v roku treh mesecev.

MOLK O PREGANJANJU KRISTJANOV
Na srečanju je Tajništvo Evropskih škofovskih konferenc predstavilo poročilo o stanju verske svobode. Nič kaj spodbudno za Evropo in svet.
Poročilo že v uvodu ugotavlja dejstvo, ki bi državam in državljanom moralo biti splošno znano, da je »pravica do verske svobode v tesni zvezi z vsemi drugimi osnovnimi človeškimi pravicami in da lahko zato upravičeno trdimo, da je spoštovanje verske svobode kakor »preizkus« spoštovanja vseh drugih osnovnih pravic.«

NAD STO MILIJONOV
kristjanov v tem času trpijo zaradi tlačenja verske svobode in to na vseh celinah ob splošni otopelosti držav, medijev in javnosti (Open Doors International). Katoliška Cerkev ima že nekaj desetletij ustanovo z imenom »Cerkev v stiski«.
Ta ustanova je dokumentirala za letos (leto 2010!), da je kar deset držav, v katerih kristjane odkrito preganjajo in jih naravnost ogrožajo v vsakem pogledu. Te države so: Severna Koreja, Iran, Savdska Arabija, Somalija, Maldivi, Afganistan, Jemen, Mavretanija, Laos in Uzbekistan.

PRIČEVALCI
Na konferenci  so pričevale o preganjanjih kristjanov različne javno znane osebnosti iz okolij, v katerih zatirajo vernike, posebno kristjane. Pričevalci so bili iz držav, ki jih nismo navedli med prvimi desetimi: iz Sudana, Iraka, Indije, Vietnama.
Poslanec Konrad Szymański je ob tem ugotovil, da je kristjanov kar 75% izmed ljudi, ki so bili umorjeni zaradi vere, da smo torej kristjani tisti verniki, ki smo v današnjem svetu preganjani najpogosteje in najbolj okrutno.
Ob čemer bi bil molk znamenje, da zločine nad verniki odobravamo in da nas položaj kristjanov v nesvobodnih ali preganjalskih deželah ne vznemirjajo.

VIDETI JE BILO,
da verska svoboda ni več pod vprašajem, ne pri nas, ne po svetu. Zdaj postaja jasno v zavesti odgovornih državnih voditeljev, da je verska svoboda predpogoj in podlaga, na kateri se gradijo vse druge svoboščine.
Kristjani moramo postati bolj občutljivi za svoje in tuje verske svoboščine.
Iz izkušenj prejšnjih desetletji in iz izkušnje današnjega protiverskega okolja pri oblasteh, v medijih in tistem delu javnosti, ki je najbolj glasen, vemo, da pomeni biti kristjan biti aktiven v tistem delu civilne družbe, ki pomaga oblastnikom, da so spoštljivejši in bolj demokratični do vseh družbenih skupin, pa naj bodo večinske ali manjšinske.

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 4

MEDNARODNI »MEETING« ZA MIR

»Religije naj bodo vedno sredstvo miru«, je naročilo svetega očeta udeležencem mednarodnega srečanja za mir, ki so ga pripravili v Skupnosti sv. Egidija in je potekalo od 3. do 5. oktobra v Barceloni na temo: »Živeti skupaj v kriznih časih«. V sporočilu papež pravi, da so prav religije poklicane, da »v težkih časih krize in mednarodnih nesporazumov, uresničijo svoje poslanstvo v službi miru in sožitja«.
Religije morajo celotni družbi pomagati, da vzpostavi pogoje za človeka dostojno življenje. Vsi se moramo pri tem opirati na skupne temelje duhovnih in etičnih vrednot. Papež opozarja na molitev za mir. V molitvi se učimo govorice miru in spoštovanja, ki se je ne glede na raso, kulturo in religijo, mora učiti vsak človek. V molitvi se povezujejo duhovne sile, da nas ne zlomijo težave in ne odnehamo v dialogu, s katerim preraščamo nesporazume in nezaupanje, da bomo kot člani iste človeške družine gradili poti sožitja.

EUROSTAT: MLADI, KI ŽIVIJO S STARŠI

 
V 27. državah Evropske unije je 20% deklet in 32% fantov, ki v starosti med 25. in 34. letom še vedno živi s starši. Letošnjo raziskavo so primerjali s podatki iz leta 2008. Med temi mladimi jih 13% nadaljuje izobraževanje ali univerzitetni študij. Vsota mladih med 18. in 24. letom, ki živijo v domači družini poraste na 71% pri dekletih in 82% pri fantih, pri študentih v povprečju 55%. Pri ustvarjanju celovite podobe pomaga podatek, da je v letih 18 – 34  več kot tretjina (48% deklet in 36% fantov) poročenih, oziroma živijo skupaj. Statistični inštitut Komisije je predstavil podatke v katerih izstopa »velik odstotek mladih (več kot 90%) med 18. in 24. letom, ki živijo pri starših: Slovenija, Malta in Slovaška medtem, ko najnižje odstotke merijo Danska, Finska in Švedska (med 27 in 47%). Bolj ali manj podobni rezultati so tudi za starostno obdobje med 25. in 34. letom starosti. V skandinavskih deželah se mladi prej odločajo za samostojno obliko življenja in ustanovijo življenjsko skupnost (s poroko, ali drugimi oblikami skupnega življenja, ki imajo tudi pravno osnovo).

KARMELIČANSKE VEČERNICE

V samostanu bosonogih karmeličanov v Bruslju živi pet bratov. Z drugimi sodelavci so se vključili v dogajanje »Tedna družine«. Praznovanje 400 – letnice njihove navzočnosti v Belgiji so zaključili 14. oktobra s koncertom pod pokroviteljstvom belgijske kraljice. Na koncertu so izvedli »Karmeličanske večernice« Georga Friedricha Händla. Prior samostana je ob tej priložnosti povedal: »V tej deželi že štiri stoletja ohranjamo duha sv. Terezije Velike. Danes nismo samo neki ubogi, ampak najprej veseli pričevalci tega sporočila«.

Aleš Rupnik


Višja matematika
Tine je pri matematiki vprašan.
Učitelj mu zastavi vprašanje: »Če bi ti imel 50 evrov v levem žepu hlač in v desnem 20 evrov, kaj bi imel?«
»Hlače nekoga drugega!«