PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

NOV ZAČETEK, NOV PROGRAM, NOVI CILJI

 
Z mesecem oktobrom so začeli študijsko leto tudi študentje, v mesecu oktobru so nam kandidati za župane in občinske svete predstavljali svoje programe in načrte, pa tudi pastoralno leto se je v mesecu oktobru zastavilo z novim programom in načrtovanjem. A vse načrtovanje in programiranje ima svoj smisel, če vemo, kaj je smisel našega prizadevanja.

Študentje in vsi, ki hodijo v šolo, imajo za cilj uspešno končati šolo in doseči poklic, ki ga želijo opravljati. Politiki želijo biti izvoljeni in uresničiti svoje sposobnosti za skupno dobro. Cerkev se prilagaja razmeram in želi uresničiti svoje poslanstvo v službi človeku, da mu odkriva njegov življenjski načrt, ki je v skladu z Božjo voljo, v skladu z Božjim načrtom.

V letu, ki je pred nami, nam Cerkev predlaga, da uresničimo svoje poslanstvo v dobrodelnosti in solidarnosti. Leto dobrodelnosti in solidarnosti nam želi pomagati razumeti, da ni smisel življenja samo v odnosu do Boga, da hodimo k maši in prejemamo zakramente, ampak da živimo iz evharistije, ki jo obhajamo, v vsakdanjem življenju. Ko pri maši poslušamo Jezusove besede: "To je moje Telo, ki se daje za vas" in "To je moja Kri, ki se za vas preliva", ne govorijo samo o življenjski daritvi Jezusa Kristusa, ki se ponavzoča sredi med nami, ampak govorijo tudi o naši daritvi. Jezus nam naroča: "To delajte v moj spomin." S tem nam naroča, naj njegovo daritev prenesemo v svoje življenje in ga posnemamo. Po Jezusovem naročilu ne smemo zapreti svojega srca pred ljudmi, ki nas potrebujejo, ampak moramo služiti človeku v njegovih potrebah.

Nov začetek in nov program vodi tudi Cerkev k novemu cilju: spremeniti podobo Cerkve, ki je usmerjena k različnim »ubogim« današnjega časa in jim učinkovito pomagati.

Janez Kržišnik

KAPELA

FRANČIŠKOVA NEDELJA
Hvala vsem za darovane minute v molitvi pred Najsvetejšim, za zbrane darove pri svetih mašah za naše mlade frančiškane v vzgoji, hvala br. Miranu za lepo okrašene oltarje. Naj On poplača vsem z milostnimi darovi iz nebes.

FRANČIŠKOVI OTROCI
bodo imeli svoje prvo letošnje srečanje v soboto, 16. oktobra ob 9:30. Vabljeni otroci, ki si  želite bolj spoznati sv. Frančiška. Pet mladih in šest otrok je izreklo minulo nedeljo obljubo za eno leto, da bodo ljubili Boga, spoštovali stvarstvo in bili dobri do bližnjega, kakor je to delal sv. Frančišek. Vsem novim zaobljubljenim iskreno čestitamo.

MINISTRANTI ali STREŽNIKI
vabimo v svoje vrste nove fante. Vaja je v soboto 16. oktobra ob 9. uri.

POROKI IN KRST
V petek, 24. 9. sta sklenila zakrament sv. zakona pri nas na Kostanjevici zaročenca iz Šturij, Denis Lipušček in nevesta Valentina Pirc;
v soboto 9. oktobra pa zaročenca iz naše župnije, ženin Robert Dolanc in nevesta Damijana Linga, Pod Grčno 18; po poročni maši je sledil še krst njune prvorojenke Larise Dolanc.
Mladoporočencem želimo obilo Božjega blagoslova, srečnim staršem pa modrosti Svetega Duha pri vzgoji otroka.

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK SVETEGA OBHAJILA
Prvoobhajancem in njihovim družinam voščimo ob današnjem prazniku svetega obhajila. S prvoobhajanci se bomo med tednom srečevali vsak dan ob 19:00 v pogovoru, pesmi in molitvi.

STARŠI
S starši 7. razreda se srečamo v  nedeljo, 17. oktobra po maši ob 9:00. Srečanje ponovimo v sredo, 20. oktobra ob 19:30.

MAMASEM
Mamice (z mlajšimi otroki) vabljene na pogovorna srečanja skupine Mamasem, ki bodo enkrat mesečno (predvidoma 3. četrtek v mesecu od 17:00 do 19:00 ure) v prostorih župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Druga drugi bomo v oporo na poti, kako biti ženska, žena in mati. Naslednje srečanje bo v četrtek, 14. oktobra ob 17:00. Več informacij na telefonski številki 040/346-336 (Irena).

STREŽNIKI
Vabimo vas na prvo srečanje v letošnjem veroučnem letu v soboto, 16. oktobra ob 10:00.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali, da je rožnovenska slovesnost na Vogrskem bila tako lepa. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste počistili v cerkvi in okrog nje, lepo okrasili našo Božjo hišo in lepo sodelovali pri maši in procesiji: še posebej združeni pevci iz več župnij, domači godbeniki na pihala ter kar sedem duhovnikov z novomašnikom Andrejem. Hvala tudi vsem, ki ste s pijačo in priboljški omogočili vsem dobro voljo ob medsebojnem pogovoru na koncu slovesnosti. Bog naj vsem stokratno povrne!

VEROUK
Otroci, nadaljujemo z rednim veroukom po ustaljenem redu, le za 8. in 9. razred ta teden še odpade (sami predelajte 4. lekcijo!).

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški (mladinski) zbor pa ob sobotah ob 9. uri. Vabimo še prav posebej nove pevce.

ROŽNI VENEC
V oktobru, mesecu rožnega venca, pred mašo med tednom molimo ob premišljevanju rožnovenskih skrivnosti. Tudi doma radi molimo, vsaj eno desetko dnevno.

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvajanje v različne oblike molitve je v Kromberku do decembra v veroučni učilnici vsak torek ob 19:30. Vabljeni !

STARI IN BOLEHNI
Prihodnjo nedeljo, 17. 10., se srečamo v Kromberku ob 16. uri (od 15. ure dalje spovedovanje), ko boste med mašo lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja. Na Vogrskem bo tako srečanje v nedeljo, 24. oktobra ob 10:30

SOLKAN

ROŽNI VENEC V CERKVI
Pomagajo ga moliti birmanci 25 minut pred mašo. Radi se jim pridružujmo.

PRVO OBHAJILO Z JEZUSOM V BLIŽNJEM
13 družin se z otroki podaja na pot uvajanja v zakramenta sprave in evharistije. Z njimi želimo (ponovno) odkriti, da se Jezus skriva prav v vsakem človeku. Jezus v evharistiji je vrhunec krščanskega življenja. Do tja vodi podnožje mnogih srečanj z Jezusom v bratu.

STARŠI BIRMANCEV
Prvič se letos srečamo v torek 12. 10. ali v sredo 13. 10. ob 20:00.

KRST
3. oktobra je bila krščena Nika Drožina. Veselje praznika, ki se ne konča, delimo z mamo Andrejo in tatom Klemenom.

ŠEMPETER

SREČANJA V ŽUPNIJI
Župnijska karitas v ponedeljek, 11. 10. ob 20:00. Starši birmancev v torek, 12. 10. ob 20:00. Bogoslužna komisija ŽPS v sredo, 13. 10. ob 20:00. Šola za zakon v petek, 15. 10. ob 20:00. Binkoštna dvorana v nedeljo, 17. 10. ob 16:00.
 
KRSTI
V nedeljo, 3. 10. so bili krščeni: Merljak Vid, Tureli 3, Renče, Humar Peter, Ul. Ivana Suliča 14B Šempeter in Žgavc Gaja, Ul. Ivana Suliča 10A, Šempeter. Vsem družinam ob krstu njihovih otrok iskreno čestitam.
 
POROKA
V soboto, 2. 10. sta se poročila Šibav Matjaž, V mlinu 53, Šempeter in Žorž Petra, Ul. Marija Kogoja 1A, Nova Gorica. Novoporočencema iskreno čestitam.
 
POGREB
V soboto, 2. 10. smo se poslovili od + Angele Blažica, Vrtojbenska 33, Šempeter. Naj počiva v miru. Vsem domačim pa izrekam iskreno sožalje.

SKUPNA OZNANILA

VERA IN LUČ
V nedeljo, 10. 10. ob 15:00 se bo v Šempetru srečala goriška skupina Vere in luči.
 
ŠOLA ZA ZAKON
V petek, 15. 10. ob 20:00 bo v Šempetru že drugo srečanje Šole za zakon. Dobrodošli mladi pari, ki se želite dobro pripraviti na poroko. Šola poteka v prostorih župnišča v Šempetru vsak prvi in tretji petek v mesecu.

POTI SPOMINA IN SPRAVE
Združenje Concordia et pax vas v soboto, 16. oktobra vabi na srečanje, ki vodi po poteh spomina in sprave. Letos nas pot vodi v Šturje, kjer se ob 14:30 zberemo pred spomenikom duhovnika Filipa Terčelja in v Sredpolje (Redipuglia), kjer bo v zgornji kapeli spomenika padlim v I. svetovni vojni spominska slovesnost ob 16:30.

SLOVENSKA PRENOVA V DUHU
vabi na letno srečanje na Sveto Goro v soboto, 16. oktobra, ko bo med nami gost pater dr. teologije Joseph Vadakkel. Srečanje pod naslovom OGENJ EVHARISTIJE se prične ob 9. uri.  PRIDITE, MOLIMO!

TERČELJEV SHOD
V nedeljo, 17. oktobra bo ob 16:00 v Logu pri Vipavi »Terčeljev shod«, ki ga prireja Vipavska dekanija s prijaznim vabilom tudi nam. S svojo prisotnostjo bomo potrdili odločitev, da želimo v novih razmerah nadaljevati pot, ki so jo v težkih časih prejšnjega stoletja utirali velikani naše vere in našega naroda.

 

PRILOGA – STR. 1

STRATEGIJA RAZVOJA IGER NA SREČO V SLOVENIJI (1)

NOVA GORICA: PO TAKO IMENOVANI »JAVNI RAZPRAVI«
Saj je od dogodka že več kot ene mesec. Dne 06. 09. 2010 je v Novi Gorici potekala javna razprava o razvoju iger na srečo, ki jo je organiziralo Ministrstvo za finance.
Samo dejstvo, da o tem vprašanju razpravljamo, je potrebno pohvaliti, četudi je vprašljiv čas javne razprave ob 12:00, ko je večina državljanov v službi in se javne razprave tako niso mogli udeležiti.

MARSIKAJ NA TEJ RAZPRAVI
je bilo dobrega in je potrebno pohvaliti.  Zelo zanimive so se mi zdele ocene in stališča prof. dr. g. Maksa Tajnikarja, ki je govoril o hudi krizi igralništva, kar da je povezano z majhnostjo in zasičenostjo trga. Teza, da bo konkurenca pozitivno vplivala na kakovost prirejanja iger na srečo se je izkazala za neresnično.
Gospodarski rezultati igralništva so slabi.

DEBATA
je potekala tudi o lastništvu igralnic, kjer ni bilo jasnega zaključka in so stališča ostala diametralno nasprotna. Del sodelujočih v razpravi je menil, da bi bilo bolje, da lastništvo igralnic preide v privatne roke ali  v občinske roke,  saj država sedaj igra dvojno vlogo: vlogo lastnika in regulatorja, poleg tega pa je bilo izraženo mnenje, da so za oživitev igralništva v Sloveniji potrebna tuja vlaganja, kar je posledično povezano tudi z lastništvom. 
Navedena stališča pa so doživela tudi jasna nasprotovanja. 

PROBLEMATIČNA STALIŠČA
Najbolj problematična so se mi zdela stališča predsednika vlade, Boruta Pahorja. V zvezi z njegovimi stališči se po moje postavlja temeljno vprašanje, ne le njegovega, ampak našega odnosa do iger na srečo.
Ali je igralništvo dejavnost, ki je zaželena, oboževana in jo je potrebno zato spodbujati, ali pa igralništvo razumemo kot dejstvo, ki je prisotno in ga je potrebno tolerirati na tak način, da ga reguliramo in nadziramo.
Zanimivo je, da gospod Pahor vedno znova ponižno ponavlja, da ni strokovnjak na področju igralništva, istočasno pa je njegovo stališče jasno: zavzema se za nadaljnji razvoj igralništva v Sloveniji in trdi, da je v zvezi s tem v Sloveniji preveč dvomov in »zmrdovanja«.
Kako je njegovo zavzemanje lahko tako evforično, če, kot sam pravi, igralništvo slabo pozna, če v Sloveniji sploh niso bile narejene resne študije med prihodki in odhodki, ki so povezani z igralniško dejavnostjo.
Milo rečeno, tako stališče predsednika vlade je nerazumno.
Dolžnost vlade je, da skrbi za blagostanje v državi. Če neka dejavnost povzroča več škode, kot koristi, je dolžnost vlade, da to škodo omeji, ne pa, da slepo podpira neko sporno dejavnost. Če še ne vemo ali igralništvo prinaša več škode kot koristi, pa je potrebno najprej izvesti celovite interdisciplinarne študije.

Bogdan Vidmar

Nadaljevanje prihodnjič

PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (7) 

ODLOMKI ZASLIŠANJ (1)

V GORIŠKIH SODNIH ZAPORIH 1. JANUARIJA 1932
sta Filipa Terčelja zaslišala policijski komisar Tortolani Orazio in kapitan karabinjerjev Dova.
Začela sta Terčeljevimi zvezami z Brici, ki so razobesili slovenske zastave, kar je oblastnike vznemirilo.
Na prvo vprašanje, kakšne zveze ima z družino Šuligoj, ki je imela v Gorici urarno,  je Terčelj odgovoril: »Poznam omenjeno družino, v kolikor sem v preteklosti stanoval v hiši Darkovega strica. Ime mu je bilo Luka, zdaj je pokojni.  Poznam Darka in njegovega brata Jožeta, ker sta prihajala v Goriško katoliško društvo in pela v cerkvenem zboru. Tudi drugi omenjeni prepevajo v zboru cerkve sv. Ignacija.«
Sledilo je vprašanje, ali pozna  mladega mizarja Stanka Černigoja.
Odgovor je bil: » Omenjeni Černigoj se ni družil z nobenim katoliškim društvom. Spoznal sem ga slučajno lani, leta 1931. Bilo je takole: ko sem šel nekega dne proti Podgori, sem ga srečal z njegovo zaročenko. Zaročenka je članica cerkvenega pevskega zbora v Podgori. Ustavila se je, da me pozdravi, obenem mi je predstavila Černigoja kot svojega zaročenca. Kasneje je Černigoj prišel k meni na dom skupaj z Darkom Šuligojem. Ob tej priložnosti mi je Šuligoj izročil dar za zadušnico po pokojnem stricu.«

TESNA POVEZANOST TEDANJIH GORIŠKIH SLOVENCEV
»Drugič sta se vrnila skupaj, ne vem s katerim namenom, zdi se mi, da zato, da jima izročim glasbeno predlogo za podoknico podgorskemu župniku ob njegovem godu. Ista sta prišla še tretjič k meni domov, ne vem zakaj. Nista me našla doma, sprejela jih je moja sestra Amalija in jima ponudila pijačo. Moji stiki s Šuligojem so bili pogostejši, čeprav občasni. Tu in tam sem ga srečal, ko je obiskoval Jožka Bratuža, ravnatelja Alojzijevišča in vodjo tega Zavoda Franca Bratuža.«
»Poznate Lojzeta Bratuža? Kakšne stike imate z njim?«
Poznam, je Šuligojev bratranec in učitelj petja v Škofijskem malem semenišču, poleg tega pa še nadzornik vseh cerkvenih pevskih zborov Goriške škofije in učitelj petja v ukinjenih društvih. Z njim imam prijateljske odnose.«
»Darko Šuligoj in Stanko Černigoj v preteklosti nista prijateljevala, v kolikor slednji ni bil prizadeven katoličan in ni bil član katoliških organizacij kakor prvi omenjeni. Kako razlagate njuno nedavno prijateljevanje in potrebo, da imata stike z vami?«
»Predpostavljam, da se je to prijateljstvo rodilo po Černigojevi zaročenki. Hodil je v Podgoro, da se je z njo srečeval vsakič, ko so se tam shajali na pevskih vajah Šuligoj, omenjena zaročenka in drugi. S tem v zvezi se spominjam, da mi je Šuligoj omenil, da potrebuje njegov prijatelj, ki ni prepričan katoličan, nekaj pouka. Zato me je prosil za kakšno knjigo, da mu jo da za branje.«

Prevedel in za potrebe Oznanil okrajšal Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

VERSKA RAZGLEDANOST MED AMERIČANI

VERNOST MED AMERIČANI
Američani so narod z veliko različnih ver.
V verskem življenju Amerike sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev.
Kristjani so danes največja verska skupina (83 %), od teh pa skoraj tretjina ni povezana z nobeno uradno Cerkvijo.
Izmed protestantskih skupin so najbolj dejavni baptisti, luterani, metodisti  in mormoni. Po številu pripadnikov predstavljajo katoličani največjo skupino vernikov. Opazen delež imajo pravoslavni, glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini grška in ruska pravoslavna cerkev. Judov  je 2 % in muslimanov nekaj čez 1%.

ALI IN KOLIKO SO AMERIČANI VERSKO RAZGLEDANI?
Ameriški raziskovalni center Pew je pripravil 32 vprašanj o veri, s tem da so raziskovalci iz raziskave vnaprej izključili vse tiste vernike, ki ne izhajajo iz judovskega in krščanskega izročila.  Tako so ostali zunaj raziskave npr. muslimani, budisti in hindujci.  Podatki  raziskave so vsaj za Ameriko več kot zanimivi, v Evropi bi bili verjetno nekoliko drugačni, vsekakor ne boljši.
Nas seveda zanima, kako so se odrezali ameriški katoličani, predvsem, ali so njihovi odgovori pokazatelj, da po končanem verouku poglabljajo svojo vero, ali pa o globljih vprašanjih zakrnijo.

VERNOST IN VERSKA RAZGLEDANOST
Videti je, da je za večino vernih ljudi bolj pomembno življenje po veri in povezanost s Cerkvijo, manj pa versko znanje in razgledanost po svoji in drugih krščanskih in nekrščanskih verah.
Presenetljivo je, da o veri in verah na splošno vedo največ tisti, ki trdijo, da ne verujejo ali pa verujejo in niso organizirani v nobeni Cerkvi.
Na vseh 32 vprašanj ni odgovorila nobena skupina.
Američani, ki se imajo tudi sami za zelo verne, so v povprečju pravilno odgovorili na 16 od 32 vprašanj.
Rekorderka je skupina, ki je dosegla 21 pravilnih odgovorov, v njej pa so ljudje, ki se imajo za  ateiste ali pa dvomljivce (gnostike), torej ljudje, ki niso organizirani v verskem občestvu. Večina med njimi npr. ni obiskovala sistematičen ali reden  verouk.
 
POVPREČJE
Ateistom in agnostikom po številu pravilnih odgovorov sledijo Judje s povprečno 20,5 pravilnega odgovora in mormoni (20,3). Pripadniki protestantskih ver odgovarjajo v skladu z ameriškim povprečjem, najslabše pa so glede na rezultate raziskave razgledani katoličani, ki so pravilno odgovorili na samo 14,7 vprašanja. Kar je seveda zaskrbljujoče, ker bi se lahko iz tega podatka sklepalo, da zaostajajo za svojimi sonarodnjaki, ne glede pripadnosti krščanstvu, pač pa na področju  poglabljanja vere v mladosti, srednjih in višjih letih.

GLEDE SVETEGA PISMA IN DRUGIH SPISOV
so pokazali največ znanja evangeličani in mormoni. Judje, ateisti in dvomljivci (agnostiki) pa najbolje poznajo azijska verstva, zlasti budizem in hinduizem. Kar polovica protestantov ni vedela, da je začel reformacijo Martin Luther, 54% jih ne ve, da je Koran muslimanska sveta knjiga.

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 4

KONGRES O KATOLIŠKEM TISKU

Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja je pripravil tridnevni kongres o katoliškem tisku, na katerem je sodelovalo okrog 200 novinarjev iz 80. držav. Razpravljali so o vlogi katoliškega tiska danes in v prihodnosti. Na kongresu so predstavili današnjo družbeno problematiko in preverili prispevek in vpliv katoliškega tiska v javni razpravi, s posebnim poudarkom na sodobni kulturi in življenju Cerkve. Pomembno je soočenje s sodobno kulturo, ki na medijskem področju vse bolj izpostavlja pluralizem govorice in svobodo izražanja.
Govorili so tudi o digitalnih medijih in možnostih, ki jih nudijo današnjemu novinarstvu, še posebej, ko gre za obveščanje. Preveriti je potrebno načine, kako lahko ta sredstva bolje uporabimo v pastoralne namene. »Katoliški tisk mora ohranjati osnovno novinarsko etiko, dostojnost, opozarjati na človeške in evangeljske vrednote, vstopati v dialog s svetom in spoštovati drugače misleče«, je eno glavnih sporočil kongresa.

MEDIJI IN KRŠČANSKE VREDNOTE

»Mediji danes niso naklonjeni krščanskim vrednotam«, je poudaril denverski nadškof Charles J. Chaput na 61. konferenci ameriških novinarjev, ki spremljajo verske vsebine. Ameriške in tuje novinarje je opozoril, da morajo pri poročanju biti dosledni. Novinarji, ki spremljajo verska dogajanja, velikokrat ne poznajo tematike o kateri poročajo in pišejo. Zdi se, da obstaja nekakšen dogovor, ali vsaj simpatija med nekaterimi medijskimi hišami, novinarji, politiki in oblikovalci moralno vprašljivih programov, da načrtno relativizirajo tradicionalno krščansko prepričanje.
Misli je nadškof podal v referatu: »Religija, novinarstvo in nova ameriška pravovernost«. Prav ta »pravovernost« vpliva na izbor novic in njihovo posredovanje v medijih. Nov način razmišljanja predpostavlja družbo, ki je predvsem sekularizirana in ne več religiozna. Sporno je, da nekateri (tisti, ki imajo denar) odločilno vplivajo na politiko, gospodarstvo, kulturo in odločijo kaj bodo mediji objavili in kaj bodo zamolčali. Pri tem je velika nevarnost manipulacije.

JE NOSEČNOST BOLEZEN?

Škofovska konferenca ZDA je državnemu Oddelku za zdravje in socialna vprašanja izročila pismeni protest, ker so vprašanje kontracepcije in sterilizacije vključili med programe preventive bolezni. »Nosečnost ni bolezen, preprečevanje zanositve ni isto, kot preprečevanje bolezni.« Prav kontracepcija in sterilizacija predstavljata veliko nevarnost za zdravje pacienta.

KARITAS: CILJI TISOČLETJA

V Mednarodni Karitas so ponovno sprožili kampanjo, v kateri pozivajo vlade, naj izpolnijo obljube, ki so jih dale. Preprečevanje revščine je med t.i. »cilji tisočletja«, ki so jih oblikovali leta 2000. Zaradi revščine in lakote je na svetu prizadetih več kot milijarda ljudi.

Aleš Rupnik

Kdo ga posluša?
V gostilni se pijančka pogovarjata. Pa se Francelj pohvali: »Kot mož in oče lahko v svoji hiši rečem, karkoli hočem!«
»Edino pravilno!«
»Ne trdim pa, da me kdo sploh posluša...«