PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

TRENUTEK DOLG ŠTIRI LETA

IN TUDI VEČ
Ko potisnemo pravilno izpolnjen list papirja v volilno skrinjico, je to res samo bežen trenutek. Tako majhen trenutek, da se nekaterim zdi, da ni vreden prav nobenega napora in zato raje ostanejo doma. Povrhu še opravičujejo svojo vest: saj zaradi mojega lista tako in tako ne bo drugače, ali pa: saj bo tako, kot bodo drugi odločili. Potem pa so jih polna usta ob volilnih rezultatih.
Z volitvami določimo sestavo raznih državnih ali občinskih skupin, ki traja štiri leta. Toda s svojim volilnim listkom vplivamo tudi na to, kakšno bo življenje še potem in to morda zelo daljnoročno. Če od nas izvoljeni zgradijo cesto, speljejo vodovod, naredijo zakon z določenim pojmovanjem družine…, more to biti zelo koristno za mnoge in za mnogo časa ali pa škodljivo z nepopravljivimi posledicami.

TAKO RAZLIČNI PA VENDAR ENA DRUŽINA
Demokratične volitve so posebna priložnost, da na vrtu občine ali države vzcvetijo prenekatere cvetlice. Take, ki smo jih vajeni gledati in vonjati njihov prijeten ali manj prijeten vonj. In tudi eksotične cvetlice, ki so prav sedaj in tukaj pognale in pokazale svoj cvet. Ena lepša kot druga. In vse vabijo žuželke, nekatere tudi vsiljivo. In če se kakšna cvetlica izkaže za mesojedo, naj se žuželka ne pritožuje (saj se niti ne more več). Bog ji je podaril dovolj razsodnosti in daru razločevanja, kje se nahaja resnično sladki med. In ne opozarja toliko na cvet, ampak: 'po njih sadovih jih boste spoznali.'
Vsekakor volitve ne bi smele biti priložnost za razdvajanje naroda. Spoštovanje drugačnosti je znamenje odraslosti. Da le niso na škodi vrednote skupnega dobrega.

SREČKO PA SI LE KUPI
Molitev pred volitvami, v oktobru posebno molitev rožnega venca, je za verne sredstvo, da izprosimo pri Tistem, komur je vse mogoče, modre može in žene, ki bodo politiko razumeli in živeli kot zelo visoko stopnjo ljubezni do bližnjega, do vseh bližnjih. A na volitve tudi pojdimo. Tistemu, ki je prosil za srečo na loteriji, je namreč Bog rekel: »Srečko pa si le kupi!«
                                   
Vinko Paljk

 

KAPELA

OBNOVE IN VZDRŽEVALNA DELA NA KOSTANJEVICI
Verjetno ste opazili, da smo tudi v letošnjem letu opravili nekatera dela na samostanu. V maju in juniju smo uredili nov prehod izpred grobnice na vrt bourbonk in proti knjižnici. Financirali smo ga iz prihodkov turističnih obiskovalcev, ki jim bo v največji meri služil. Ob tej priložnosti smo ugotovili, da moramo nujno popraviti južno škarpo, kar smo financirali »iz lastnih sredstev«, to pomeni, iz različnih darov, ki nam jih namenjate. Na severni fasadi samostana smo uredili razpadajoče stopnišče, za kar se zahvaljujemo gospe Hermini in dr. Karlu Bonuttiju, ki sta pokrila stroške v višini 3.000 €. Bog jima povrni!
Ob zadnjem deževju pa so se povečale težave s streho nad pisarno in pastoralnimi prostori, ki so se pojavljale že prej. Edina rešitev je zamenjava kritine in namestitev dodatne zaščite, saj je streha precej položna. Predračun za del strehe (62 m2), ki je »kritična« znaša pribl. 5.000 €. - P. David

DANAŠNJA FRANČIŠKOVA NEDELJA, 3.10.
je priložnost, da vam kot frančiškovi bratje na Kostanjevici izrečemo prisrčen HVALA za vse, kar duhovnega in materialnega postorite za nas. HVALA tudi vsem, ki ste si vzeli čas za molitev ob današnjem celodnevnem čaščenju Najsvetejšega. Sv. Frančišek, prosi za nas!

HVALA
vsem pridnim rokam sodelavk in sodelavcev Župnijske Karitas, ki so organizirale letošnje srečanje za bolne in ostarele naše župnije minulo soboto. Srečanje je pokazalo, da s skupnimi močmi naredimo veliko in da se prijaznim vabilom preko zapisane in izgovorjene besede ljudje radi odzovejo. Bogu hvala za vse.

SVETOPISEMSKA SKUPINA
prične s svojimi srečanji jutri, v ponedeljek, 4. 10. ob 19:30, torej po večerni sv. maši. Bralci Božje besede in vsi ki ljubite Besedo, pridite - lepo povabljeni.

URICE ITALIJANŠČINE
Odrasli, ki bi se radi naučili osnov italijanskega jezika, pridite na prvo srečanje v četrtek, 7. 10. ob 19:45 v novo učilnico.

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA
Na prejem zakramenta se pripravlja 12 otrok.
Pred praznikom se dobimo v petek, 8. oktobra ob 17:30 ko bo obenem tudi spoved. K spovedi vabimo starše, sorodnike in druge. Sveto obhajilo bo v nedeljo, 10. oktobra ob 11:00. Zberemo se 15 minut prej na hodniku pred veroučno učilnico. V tednu po svetem obhajilu se bomo s prvoobhajanci dobivali vsak večer ob 19:00, da nadaljujemo našo pot z Jezusom v evharistiji.

KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 4. oktobra po maši.

OBISK TRŽAŠKE RIŽARNE
Pri upokojensko – svetopisemski skupini smo predlagali, da bi za vsakoleten oktobrski obisk pokopališča in pomembnega kraja, letos obiskali kraj medvojnega trpljenja v Trstu, v sredo,  20. oktobra, z odhodom ob 14:00. Cena prevoza in večerje 13,00 €. Vpis v zakristiji do nedelje, 17. oktobra zvečer.

KROMBERK IN VOGRSKO

ROŽNOVENSKA NEDELJA
Na Vogrskem je danes rožnovenska slovesnost. Od 15. ure dalje je prilika za sveto spoved, od 15:30 molitev rožnega venca, ob 16. uri pa slovesna maša (vodi novomašnik Andrej) ter procesija ob spremljavi godbe na pihala; ob koncu je še pogostitev. Pridite!

VEROUK
Otroci, nadaljujemo z rednim veroukom po ustaljenem redu. Pridite pripravljeni!

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški (mladinski) zbor pa ob sobotah ob 9. uri. Vabimo 'stare', prav posebej pa še nove pevce.

ROŽNI VENEC
V oktobru, mesecu rožnega venca, pred mašo med tednom molimo ob premišljevanju rožnovenskih skrivnosti. Tudi doma lahko molite, vsaj eno desetko.

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvajanje v različne oblike molitve je v Kromberku do decembra v veroučni učilnici vsak torek ob 19:30. Vabljeni !

SOLKAN

ROŽNI VENEC V OKTOBRU
V cerkvi se k tej molitvi zbiramo 25 minut pred mašo. Družina, ki se uspe umiriti ob rožnem vencu, bo  prestala vse morebitne težave.

SREČANJA STARŠEV
V torek 5. 10. ob 20:00 starši 1. razreda veroučencev.
V nedeljo 10. 10. pri maši ob 10:00 in po maši starši s prvoobhajanci 2011.

2. SEJA ŽPS
je bila 20. septembra. Člani ŽPS so se poskušali ogreti, da bi najprej pri njih zaživelo leto solidarnosti, ko se razdajajo v družini, na delovnem mestu, tistim, ki prosijo, v župniji in v javnem življenju. Predlagali so izboljšavo projekcij pesmi v cerkvi in zavzeto molitev za sprejemljiv družinski zakon. Pohvalili so pridna dekleta, ki so v začetku julija vodila vesele počitnice. Seznanili so se s potekom letošnjega pastoralnega tečaja.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 4. 10. bo srečanje za biblično skupino. V torek, 5. 10. bo srečanje za molitvene skupine. V sredo, 6. 10. bo srečanje za oznanjevalno komisijo ŽPS. V petek, 8. 10. bo srečanje za mladino. Vsa srečanja se začenjajo ob 20:00.

SKUPNA OZNANILA

25- OBLETNICA ŠKOFOVSKEGA POSVEČENJA
Danes, v nedeljo, 3. 10. bo ob 15:00 v rojstni župniji Lokovec praznovanje 25. obletnice škofovskega posvečenja g. msgr. Metoda Piriha.

VABILO NA LOKALNE VOLITVE 2010
Člani Slovenske škofovske konference (SŠK) želimo pred bližnjimi volitvami županov in članov občinskih svetov poudariti, da so volitve pomembno dejanje državljanov, ko odločamo o lastni prihodnosti in o prihodnosti našega naroda. Udeležba na volitvah ter odgovorna in premišljena izbira kandidatov je moralna dolžnost, ki izvira iz soodgovornosti za naše skupno dobro.

TEDEN ZA ŽIVLJENJE 2010
Od 3. do 10. oktobra bo potekal teden za življenje, ki ga pripravlja društvo Gibanje za življenje, s svetopisemskim geslom: »Življenje se je razodelo … ki je bilo pri Očetu.« (prim. 1 Jn 1,2)

ŠKOFIJSKO SREČANJE ZA STREŽNIKE
V soboto, 9. 10. ob 9:30 bo škofijsko srečanje za strežnike v Budanjah.

VERA IN LUČ
V nedeljo, 10. 10. ob 14:45 bo srečanje goriške skupine Vere in luči v Šempetru pri Gorici.

PRILOGA STR. 1

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (2)

Tokrat spoznajmo s. Marcelino Bole doma iz župnije Tomaj, kjer je bil do konca druge svet. vojne samostan šolskih sester.

S. Marcelina izhaja iz vasi Šepulje na Krasu, rojena 31. 10. 1886. V Mariboru se je usposobila za učiteljico ročnih del in 15. 8. 1906 stopila v noviciat. Najprej je delovala kot učiteljica ročnih del v vadnici ženskega učiteljišča. V Egipt v Aleksandrijo je prišla 6. septembra 1912. Tu je goreče delovala do prve svetovne vojne, do 28. 9. 1914, ko se je morala vrniti domov, saj je bila ukinjena šola, v kateri so delovale sestre.

Po vojni (1923), ko je bila podružnica v Aleksandriji obnovljena, je bila ponovno poslana tja. Kot prednica se je s kraško energijo lotila poverjenega apostolata, ne več dela z otroki, ampak skrbi za brezposelne slovenske hišne pomočnice. Žrtvovala se je za »Aleksandrinke« kot prava mati: resna, stroga, skrbna, a dobra. Čuvala je dekleta pred nevarnostmi tujine. Energično je posegla vmes, če je videla ogroženo moralo ali vero svojih varovank. O tem priča tudi pismo, ki ga je 20. 12. 1929 napisala škofu v Aleksandriji:

»Sestre Zavetišča sv. Frančiška hodimo po dekleta, ki prihajajo z ladjami. Ena od naših sester gre po stopnicah na krov, da poišče dekleta, druga pa čaka pri stopnicah parnika. Zdaj pa je že osem tednov, kar nam je prepovedano povzpeti se na parnik. Močno sumimo, da je trgovanje z dekleti dobilo nov razvoj. To potrjujemo z dokazi… Podpisana predstojnica prosim, da ji zopet preskrbite možnost, da gre na krov ladje, ko pride iz Trsta in ko odpeljejo v Trst. Sestre so hodile na krov skoraj 20 let, da sprejmejo dekleta in jim pomagajo pri izkrcavanju in do zdaj niso imele nobene težave.«

Zaradi fašizma so trpele tudi sestre v Aleksandriji. Leta 1930 je italijanski konzulat zahteval, naj se vrnejo domov. S. Marcelina pa je našla izhod. V ulici Menasce je kupila primerno hišo z vrtom in jo preuredila, da so se 3. 7. 1930 mogle tja preseliti sestre in varovanke - slovenska dekleta, ki so služila na tujem -, potem ko so morale zapustiti azil. Nova hiša je postala prijeten dom. Ker se je dotok deklet in žena večal, so sestre leta 1934 dokupile še kos zemlje in dve vili, ki sta bili za njihovo hišo in leta 1939 preuredile prvotno hišo. Tam so sestre še danes.

Novembra leta 1926 je s. Marcelina doživela čudežno ozdravljenje. Ko je imela gnojno rano v ustih, se je z velikim zaupanjem zatekla k škofu Slomšku in bila uslišana.
V Egiptu je delovala celih 40 let. 17. 8. 1968 je oslabela in bolehna prišla v redovno hišo v Trst, kjer je 2. 12. 1973 odšla po zasluženo plačilo k nebeškemu Gospodarju.
                                   
Vinko Paljk

PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (6)

TERČELJEV NEČAK ZDENKO:
»Na pokojnega strica g. Terčelja me veže več spominov… Za njegovo smrt sem izvedel v Ajdovščini leta 1946. Kot pleskar sem delal v stanovanju na koncu Ajdovščine pri dveh domačinkah. Ena teh me je previdno dvakrat vprašala, če sem res Terčeljev z Grivč. Šele po mojem pritrdilnem odgovoru mi je izročila izrezek iz nekega časopisa, ki je izhajal v Gorici (Italija). Tam je pisalo: Za Slovence je delal in Slovenci so ga umorili. Šele mnogo časa kasneje mi je gospa Anica Repič iz Šturij povedala, da Terčelj počiva na pokopališču v Davči. Ona je veliko planinarila in je to nekje izvedela.«

IN NJEGOVA ŽENA LIDIJA
»Dne 14.4.1958 sva z ženo Lidijo prvikrat obiskala njegov grob v Davči. Tedaj sva na pokopališču naletela na delavce, ki so obnavljali obzidje. Vprašal sem starejšega izmed njih, v katerem grobu počiva g. Terčelj. V silnem strahu naju je hitro odpeljal za cerkveno obzidje in pokazal stričev grob. Bila sva zaprepadena, da so ljudje tako preplašeni še leta 1958 in se bojijo govoriti o žrtvah povojnih pobojev.
Grob sva našla urejen. Pod zvonikom, ne steni v preddverju, je na plošči pisalo:

SVOJIM DUHOVNIKOM HVALEŽNI DAVČARJI
peti je vpisan Franc Krašna 7.2.1887 – 7.1.1947
šesti je vpisan Filip Terčelj 2.2.1892 - 7.1.1947
(op. 7.1.1947 radi tega, ker so ju tedaj prenesli na pokopališče.)
Več podrobnosti sva izvedela od g. Amalije Jemec, Davča št. 25, ki je tedaj oskrbovala njuna grobova… Njuna grobova redno oskrbuje sedaj že tretja generacija družine Jemec.«

SPOMINSKI KRIŽ, TETIN OBISK S ČEŠKE, RAZGLASITEV SMRTI IN DAVČANI
… »V bližini kraja uboja so Davčani leta 2009 postavili lesen križ, ki ga oskrbuje in prižiga lučke g. Rozalija Koder, Davča št. 10, ki je temu najbližja soseda.
Dne 19.7.1966 nas je obiskala teta Viktorija, poročena na Češkem. Ona je bila Terčeljeva sestra. Želela je obiskati bratov grob v Davči. Naročili smo taksista... Teto Viktorijo je spremljal zet Jurij Kočenda. Ta se je zelo čudil, da je bil g. Terčelj umorjen leta 1946 (po vojni).
Dne 5.10.1967 sem predlagal Občinskemu sodišču v Ajdovščini, da bi strica proglasili za mrtvega. Sodnik mi je tedaj dejal: »Ali veste v kaj se spuščate?« Dne 22.4.1968 mi je bil izdan sklep o proglasitvi mrtvim.«
… »Dne 25.6.2009, na 18. Dan državnosti, so Davčani ponovno pripravili svečanost s »Terčeljevim dnem« tako, da so obema duhovnikoma poskrbeli nov nagrobnik. Izjemen dogodek je spremljal bogat kulturni program. Udeležili smo se: g. Marko Kos, naš župnik, mons. Tone Štrancar, večje število Terčeljevih sorodnikov, nekaj šturskih župljanov in midva z ženo Lidijo.«
 
Zdenko in Lidija Terčelj

Prim. Zbornik Terčeljevih dni 2010 str. 72-75

PRILOGA STR. 3

DRUŽINSKI ZAKONIK – O FINANCIRANJU

BREZ CIVILNE DRUŽBE
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je izglasoval izključitev Civilne iniciative za družino in pravice otrok iz razprave v Državnem zboru. Proti so bili poslanci vladnih strank (SD, LDS, ZARES in DESUS). S tem so ukinili svobodo govora za 60.000 ljudi, ki so do takrat podpisali peticijo Za družino in pravice otrok. Razloga za to sta dva:
Tehtni argumenti v podporo temeljni naravni in človekovi pravici vsakega otroka do mame in očeta.
Informacije o financiranju organizacij istospolno usmerjenih.
Vladne stranke in omenjeni zagovorniki predloga Družinskega zakonika demokracijo in človekove pravice zahtevajo zase, drugim pa jih odrekajo. Nedemokratičnost, nestrpnost in diskriminacija so očitno postali orodje, na katerega se sklicujejo.
Vse tiste, ki peticije Civilne iniciative za družino in pravice otrok še niste podpisali vabimo, da to storite na spletni strani: http://www.ipetitions.com/petition/druzina/ ali v domači župniji.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC…
Za potrebe uveljavitve družinskega zakonika so v letu 2010 potrebna sredstva v višini 1.126.300,00 EUR, v letu 2011 3.941.947,38 EUR, v letu 2012 3.806.873,38 EUR. Znotraj leta 2010 Ministrstvo za pravosodje za investicije potrebuje sredstva v višini 740.000 EUR, za najemnine 115.000 EUR in za izobraževanje 50.000 EUR. Ministrstvo za delo potrebuje sredstva v višini 75.000 EUR, Varuh človekovih pravic sredstva v višini 146.300 EUR. V letu 2011 vrhovno sodišče potrebuje sredstva v višini 1.031.203 EUR, Ministrstvo za pravosodje za investicije 316.000 EUR in za najemnine 381.456 EUR. Stroški centrov za socialno delo bodo v letu 2011 znašali 2.066.288,38 EUR (Predlog družinskega zakonika str. 39 – 40). Opozoriti je potrebno, da je to šele ocena, kakšni bodo šele realni stroški?

… IN IZDATNA FINANČNA PODPORA
Po do sedaj razkritih informacijah so slovenski homoseksualni aktivisti, v času priprave in sprejema spornega predloga Družinskega zakonika, prejeli že preko milijon evrov:
Mestna občina Ljubljana vsaj 132.067,00 EUR  + 59.200,00 EUR davkoplačevalskega denarja; Ameriška organizacija Astrea financira slovenske homoseksualne aktiviste, ki so prejeli 58.500,00 USD ali 45.136,00 EUR; Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani 1.200,00 USD ali 925,00 EUR; Študentska organizacija v Ljubljani 55.000,00 EUR proračunskega denarja; Študentska organizacija Univerze 14.000,00;  organizacija Youth Scotland 144.873,00 EUR; Urad za mladino R. Slovenije 39.207,00 EUR davkoplačevalskega denarja; Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve in Evropska Unija 262.894,00 EUR + 178.057,00 EUR + 51.715,51 EUR; Ministrstvo za zdravje 50.200,00 EUR + 29.945,80 EUR; FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji) 22.008,68 EUR; Urad za mladino R.S. je stranki SD nakazal 52.061,00 EUR. SKUPAJ: 1.137.190,99 EUR. Pa pravimo, da ni denarja!
Problem nastane, ko z davkoplačevalskim denarjem financirajo strukture, ki stojijo za ideološkimi rešitvami predloga Družinskega zakonika. Vse zgoraj opisane informacije bralcem omogočajo razumeti izjemen družbeni in politični vpliv različnih organizacij, s katerim želijo redefinirati družino in nekaterim otrokom z zakonom odvzeti pravico do očeta in matere.

Aleš Rupnik


PRILOGA STR. 4

RESOLUCIJA O VERSKI SVOBODI

»Vprašanje verske svobode se prebija v Združene narode (ZN)«, je bil naslov članka v italijanskem katoliškem dnevniku Avvenire, v poročilu o 65. zasedanju Generalne skupščine ZN. Razpravo je sprožil italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki je napovedal resolucijo o verski diskriminaciji, oz. verski svobodi. Z resolucijo želijo dopolniti Listino o človekovih pravicah (1948). Pogovoriti se je potrebno o svobodi izražanja ter osebnem in skupnem nošenju verskih znamenj, izpovedovanju vere ter sprostitvi dovoljenj za gradnjo verskih objektov. Minister Frattini je o tem povedal: »Verska svoboda je predpogoj za mir in temeljno načelo naše humanosti«.

NEMČIJA: MLADI O VERI

Le 44% mladih katoličanov meni, da je Bog v njihovem življenju pomemben. To je eden od rezultatov raziskave studia Shell o mladih, ki so jo v septembru predstavili v Berlinu. Po zbranih podatkih 34% mladih katoličanov med 12. in 25. letom starosti pravi, da vera v Boga ni pomembna. Odstotek je še nižji med mladimi protestanti: le za 39% je Bog pomemben, medtem, ko za 42% vera ni pomembna.
Primerjava z raziskavo iz leta 2006 je pokazala, da je versko življenje med mladimi v hitrem upadanju ter vodi v aktivno sekularizacijo. Dirk Tänzler, predsednik Federacije mladih nemških katoličanov: »Dejstvo, da ima za večino mladih vera le stransko vlogo, je nujni klic, da se v nemški katoliški Cerkvi s tem izzivom soočimo. Podatki nam pravijo, da mladi iščejo podporo, vrednote in socialno – moralne smernice. Prav v tem kot Cerkev lahko ponudimo odgovore. Tudi škofje, ki se bodo konec septembra zbrali na plenarnem zasedanju, se tem podatkom ne smejo izogibati«.
Opozoril je na porast socialnih razlik med mladimi v Nemčiji: »V zadnjih letih je politika za mlade odpovedala. Vedno več je mladih, ki živijo v revščini, predvsem pa, da za prihodnost nimajo nobene perspektive, ali pa so možnosti zelo skromne«.

OBNOVLJENA VATIKANSKA APOSTOLSKA KNJIŽNICA

Vatikansko apostolsko knjižnico so po večletnem obnavljanju 20. septembra spet odprli za javnost. Ob tem so pripravili razstavo o knjižnici, da bodo njeno delovanje lahko spoznali tudi drugi, ne samo strokovnjaki. Razstavljeni so redki rokopisi, ali njihove kopije. Organizirali bodo srečanje znanstvenikov na temo raziskovanja zgodovine po drugi svetovni vojni in o področjih dela ter različnih uradih, ki delujejo v okviru knjižnice. Med drugim bodo predstavili razvoj in novosti pri restavriranju, katalogiziranju in fotografiranju dokumentov. Razen tega pripravljajo tudi objavo prve knjige (predvidenih je sedem) o zgodovini knjižnice z naslovom: »Med humanizmom in renesanso«.

Aleš Rupnik


»Slovenski« nasvet
Mlad podjetnik pride v banko in vpraša bančnega svetovalca: »Rad bi ustanovil majhno podjetje. Kaj moram storiti?«
»Ustanovite veliko podjetje, potem pa malo počakajte...«