PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

KAKO BO LEPO

KAKO BO LEPO,
ko se poročevalci in poučeni  komentatorji ne bodo poskrili, kakor so se ta teden tisti, ki so do onemoglosti problematizirali obisk papeža Benedikta XVI. v Angliji, pa jim je  dogajanje na Otoku ušlo mimo vsevednih napovedi.
KAKO BO LEPO,
ko bodo omenjeni dobro poučeni,  osvobojeni predsodkov, nasmejani pripovedali,  da so nevedni glede človekovega hrepenenja po duhovnem in kulturnem napredku in bodo sklenili, da ne bodo ob vsaki malici mlatili po katoličanih. 
KAKO BO LEPO,
ko bodo priznali, da se čutijo  izgubljene glede poti  do svoje duše in duše naroda, tudi onega Naroda, ki je pozabil na Boga, kakor je nedavno dal naslov svoji knjigi o Angležih Westminstrski nadškof Vincent Nichols.
KAKO BO LEPO,
ko nas bodo stisnile k tlom  povodnji, ko nas bodo dvigali potresi, strašile hude ure, epidemije in podobne hude preizkušnje in se ne bomo jezili na zlagane občine, na neodgovorne župane, na blebetajočo nesposobno državo, na nedelujoče sisteme, na preventivne službe, ki so povezane kot sračje gnezdo, ker jih vodijo ljudje, ki jih ni nihče naučil odgovornosti… in bomo govorili: »Naredili so, kar je bilo v človeški moči in za kar smo jih izvolili!« Kakšen kolektivni ponos bo takrat in veliko zaupanje in upanje! Kako bo lepo! Kljub nemoči! Ko se bo žalost spreminjala v upanje in solidarnost, ko se bo potrdilo znanje, čeprav omejeno in poštenje, ki ne bo prekladalo odgovornosti na druge ali, kako neumno!, na sistem.
KAKO BO LEPO,
ko bomo vzljubili demokracijo kot skupno nalogo in skupno odgovornost, v kateri so politiki, ki povezujejo ljudi in skupine za naloge na vseh področjih skupnega življenja, kjer smo vsi odgovorni, ne svoji vesti, na katero se tako pogosto sklicujejo javni malopridneži, ampak vesti na zakonitostih etike in morale, ki sta nad vsakim človekom in družbo, nad občinsko upravo,  nad parlamentom in nad predsednikom Republike! Kako bo lepo! In varno!
KAKO BO LEPO,
ko bomo na občinskih listah pred volitvami brali imena kandidatov, izmed katerih se nihče ne norčuje (več!) iz neukih volilcev in etike, nihče ne kandidira (več!) zaradi svojih interesov in grabežljivosti svoje klape.

 Gašper Rudolf

KAPELA

PREDŠOLSKI VEROUK
Starši, ki imate otroka starega 5 let in živite na teritoriju naše župnije, lepo povabljeni, da otroka vpišete k veroučnim srečanjem, ki se bodo začela v mesecu oktobru, v četrtek, 7. 10. ob 17. uri in ne ponedeljek 4.

SREČANJE ZA BRALCE BERIL
bo jutri, v ponedeljek, 27.9. po večerni sv. maši ob 19:30.

STARŠI 8. in 9. RAZREDA
lepo povabljeni na srečanje v ponedeljek, 27. 9. ob 18. uri; če kdo ne more zvečer, pa naj pride isti dan ob 10. uri dopoldne.

ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM,
30. 9. ob 18:30, vabi k molitvi pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice.

FRANČIŠKOVA NEDELJA,
letos 3.10., nas  vsako leto vabi, da se kot župnija ustavimo pred Najsvetejšim, saj je to za nas celodnevno čaščenje Jezusa med nami pod podobo kruha.

RAZPORED čaščenje je:
od 9:00 do 9:30 - tišina pred Najsvetejšim
od 9:30 do 10:00 - molitev otrok s starši in katehistinjami
od 11:00 do 12:00 - posamezniki in frančiškovi bratje
od 12:00 do 14:00 - dežuranje
od 14:00 do 15:00 - mladi
od 15:00 do 16:00 - Prenova v Duhu
od 16:00 do 17.00 – Svetopisemska in Karitas
od 17.00 do 18:45 – ŽPS in drugi župnijski sodelavci

17:45 bomo molili litanije Srca Jezusovega in z blagoslovom zaključili dan čaščenja, sledi sv. maša, med katero bodo Frančiškovi otroci in Frančiškova mladina izrekli obljube za eno leto. Po koncu maše se bomo spomnili še Frančiškove smrti, obred se imenuje TRANZITUS.

KRISTUS ODREŠENIK

ZAČETEK SKAVTSKEGA LETA
Skavti bomo začeli novo skavtsko leto v soboto, 2. oktobra. Zberemo se ob 15:00 na Koradi v Goriških Brdih. Medse bomo sprejemali nove člane. Informacije o vpisu dobite na spodnjih kontaktih:
8 - 10 let (volčiči in volkuljice): 041 318 938 (Luka Boltar)
11 - 15 let (izvidniki in vodnice): 040 558 513 (Ana Marinič)
16 let (noviciat popotnikov in popotnic): 040 813 533 (Kristina Kosmač)
17 - 21 let (popotniki in popotnice): 040 674 322 (Ana Fornazarič)
drugo: 031 725 327 (Irena Mrak)

POROKA
V soboto, 18. septembra sta se poročila Irma vdova Bizaj rojena Murovec in Jožko Bubnič.
Voščimo obilo blagoslova.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala za kvatrno miloščino prejšnje nedelje za semenišče in za potrebe škofije. V Kromberku smo nabrali 330 €, na Vogrskem pa 180 €. Bog povrni stokratno!

VEROUK
Otroci, skrbno in zavzeto prihajajmo k veroučnim srečanjem po ustaljenem redu. Spomnite še zamudnike!

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški (mladinski) zbor pa ob sobotah ob 9. uri. Vabimo 'stare', prav posebej pa še nove pevce.

ROŽNI VENEC
V oktobru, mesecu rožnega venca, bomo vsakokrat pred mašo med tednom molili ob premišljevanju rožnovenskih skrivnosti.

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvajanje v molitev poteka v Kromberku do decembra v veroučni učilnici vsak torek ob 19:30. Vabljeni !

ROŽNOVENSKA NEDELJA
Na Vogrskem bo prihodnjo nedeljo (3. oktobra) rožnovenska slovesnost. Od 15. ure dalje bo prilika za sveto spoved, od 15:30 molitev rožnega venca, ob 16. uri slovesna maša (vodi novomašnik Andrej) ter procesija ob spremljavi godbe na pihala; ob koncu še pogostitev. Vzemimo si čas!

SOLKAN

VOŠČILO PRVOOBHAJANCEM
Toliko truda, želja, navdušenja, pridnosti, zares iskrene in dejavne ljubezni v pripravah na današnji praznik prvega obhajila z Jezusom v hostiji! Ali ne bi bila škoda, da bi vse to veljalo samo za en dan, pa čeprav »najlepši dan« v življenju. Tudi Jezus ni prišel na zemljo samo za enkrat. Torej voščilo: da bi se z Jezusom odslej srečevali vsako nedeljo pri maši.

EVHARISTIČNA MISTAGOGIJA
Ves teden se pri večernih mašah skupaj s prvoobhajanci poglabljamo v evharistično skrivnost. Vabljeni v velikem številu. Jezus je vedno nov in mi smo tudi pri vsakem obhajilu drugačni.

OKTOBER ROŽNEGA VENCA
V oktobru – od petka dalje – se 25 minut pred mašo zbiramo k molitvi rožnega venca. Po želji g. škofa Metoda to molitev namenjamo predvsem za nove duhovne poklice (letos se v naši škofiji ni nihče odločil za duhovništvo), dogajanje v Sloveniji pa nas nagovarja, da dodamo še dva namena: za pameten in človeški družinski zakon in za razsvetljenje za prave odločitve pri prihodnjih lokalnih volitvah.

KRST
26. septembra, na praznik prvega obhajila brata Matija, je v krstu sprejeta za božjega otroka Sara Krigl. Voščila vsej družini ob dvojnem prazniku!

CERKVENA POROKA
18. septembra sta si podarila zakrament trajne medsebojne ljubezni Irenej Luznik in Denis Fon. Ko se z njima veselimo, jima tudi voščimo, da bi doživljala, da ju za vztrajnost v vzvišeni obljubi neprestano blagoslavlja Svetogorska Kraljica.

ŠEMPAS – OSEK

?

ŠEMPETER

SREČANJE
V ponedeljek, 27. 9. ob 20:00 bo srečanje za katehistinje.
 
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
V petek in soboto vabljeni k češčenju Najsvetejšega uro pred mašo, od 18:00 do 19:00. Molitveno uro bodo oblikovali člani 4. in 5. rože Živega rožnega venca. Med tem bo priložnost za spoved. Po maši bodo litanije in blagoslov z Najsvetejšim.
 
ROŽNOVENSKA POBOŽNOST
Mesec oktober je posvečen Mariji in molitvi rožnega venca. V naši župniji molimo rožni venec v cerkvi vsak dan med tednom pol ure pred mašo, v mesecu oktobru pa ga bomo molili pred izpostavljenim Najsvetejšim. Vabim vas, da se radi udeležujete skupne molitve v cerkvi. Obenem vas vabim, da molitev rožnega venca sprejmemo kot redno družinsko molitev.

SKUPNA OZNANILA

KATEHUMENI
Obred sprejema v katehumenat (18. 9.) je z znamenjem križa in izročitvijo Svetega pisma naše letošnje katehumene (11) spodbudil za vneto nadaljevanje na začeti Jezusovi poti. Spremljajmo njihovo vztrajnost z molitvijo. – Po župnijah že sprejemamo prijave za novo skupino katehumenov, ki se bo začela srečevati 13. marca.

100. OBLETNICA ROJSTVA ŠKOFA DR. JANEZA JENKA
V soboto, 2. oktobra ob 9:00 bo v koprski stolnici ob 100. obletnici rojstva škofa dr. Janeza Jenka spominska maša. Po maši bo v frančiškanskem samostanu sv. Ane simpozij, ki bo izpostavil zgodovinske in pastoralne zasluge škofa Janeza Jenka.

KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA
Informativni dan je bil v soboto, 25. 9., vpis in uvodna maša bo v soboto, 2. 10. ob 15:00 v Škofijski gimnaziji v Vipavi, predavanja se bodo začela v soboto, 9. 10. Predavanja bodo ob sobotah od 15:30 do 18:45.

OKTOBER
je mesec molitve rožnega venca. Naj bodo naši osebni ali skupni rožni venci izmoljeni v duhu, kot piše pod oznanili župnije Kristusa Odrešenika.

PRILOGA STRAN 1

PONOVNO O DRUŽINSKEM ZAKONIKU

NAJPREJ PA O IGRALNIŠTVU
Na zboru za vrednote o igralništvu (Dvorana Mestne občine Nova Gorica; sobota, 18. septembra 2010) smo odprli eno pomembnejših vprašanj, ki zadevajo naše skupno življenje. Ne gre samo za nas, tukaj na Goriškem. Kadar govorimo o vrednotah (osnovnih preživetvenih, socialnih, kulturnih… duhovnih), je to naše skupno vprašanje, ki ga ne moremo in ne smemo lokalizirati. Med največjimi problemi sodobne družbe je individualizem posameznika in njegova indiferenca do ambienta.

POBUDA
Na Zboru smo slišali tudi pobudo, da je o tako pomembnih vprašanjih in problemih potrebno ljudi ozaveščati. Zato pa je potrebno ustvariti mrežo vseh, ki nam ni vseeno, kako bomo živeli jutri, ko nam bodo skušali pogled preusmeriti na drugo, navidezno v tistem trenutku pomembnejšo problematiko. Kje so strokovnjaki s področij sociologije, psihologije in psihiatrije, vseh, ki že delajo z zasvojenimi…? Takoj se postavim v vrsto (pa ne kot očitajoči moralist )…, seveda za izvoljenimi politiki. Če smo površni, potem bomo zadovoljni z odgovorom, da že Vladna strategija o igralništvu to predvideva, povezuje strokovne službe, ki delajo na tem področju in bi bilo zelo slabo, če se vzporedno organizira civilna družba!?, ki bo opozorila na mogoče napake v sistemu.

STROKOVNOST
Tu nadaljujem z debato o Predlogu družinskega zakonika, ki se ji ravno tako želimo izogniti.
Predlog je pripravljen nestrokovno: Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je 30. julija 2010 ugodila pritožbi Zavoda KUL.si in naložila Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da v 20. dneh posreduje podatke o tem, kdo je sodeloval pri pripravi ideološko spornega Družinskega zakonika, kdaj se je začela priprava in kdo je presojal o strokovnih argumentih, ki jih je lansko leto oktobra poslala civilna javnost. Iz (ne)odgovora je razvidno, da:
a. v procesu oblikovanja družinskega zakonika ni bilo ustanovljena nobena strokovna komisija;
b. pri pripravi družinskega zakonika ni sodeloval noben zunanji sodelavec (psiholog, sociolog, predstavnik centrov za socialno delo itd.). Zakonik so pripravili izključno uradniki ministrstva. To pomeni, da ne držijo trditve predstavnikov ministrstva, da je predlog Družinskega zakonika pripravljen strokovno in ob sodelovanju številnih strokovnjakov, kot tudi, da ima redefinicija družine splošno podporo strokovne in laične javnosti;
c. Ministrstvo ni organiziralo nobenih strokovnih posvetov v sklopu priprave Državnega zbora;
d. Ministrstvo ni naredilo nobene strokovne analize o izenačitvi istospolne skupnosti z zakonsko zvezo ter posvojitvah otrok v takšne skupnosti. To pomeni, da gre za nepremišljen in nestrokoven ideološki predlog.

ODGOVOR?
Upam da odgovor niso besede predsednika vlade Boruta Pahorja: »Slovenija je na dobri poti glede gospodarskega okrevanja, a brez reform, ki zagotavljajo dolgoročno vzdržnost, ne more srečno iziti iz krize… Zato bo vlada "trmasto pripravljala reformo za reformo", čeprav bodo te "ena za drugo manj popularne"«.
»Trmasto« tudi v strategiji o igralništvu, zakoniku o družini?

Aleš Rupnik

PRILOGA STRAN 2

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (5)

PRED BOŽIČNIMI PRAZNIKI,
na sveti večer leta 1945, so iz soriške župnije nasilno pregnali več ljudi, zlasti tiste, ki so še vedno govorili skozi stoletja ohranjeno nemško narečje, ki so ga prinesli s seboj z Južne Tirolske.
Vse prebivalce Sorice in njihovega dušnega pastirja je ta dogodek zelo pretresel. Tolažba in tihi up jim je bil g. Terčelj, ki se je dobro poznal z vplivno partizansko družino Tomšičevih v Ljubljani.

NA PRAZNIK SVETIH TREH KRALJEV
sta prijatelja duhovnika maševala v Davči.
Po maši sta na povabilo organista Franca Peternelja odšla na kosilo na njegov dom. Mislim, da so bili tako dogovorjeni že prej, saj je mama tisti dan pripravila nekaj boljšega…
Pogovor z očetom je trajal do poltretje ure popoldne, nato sta se odpravila na pot. Pot jih je vodila mimo Zgaga, kjer je bila nastanjena takratna obmejna straža KNOJ in UDBA. Na poti proti Sorici so ju zajeli.
Vrnili so se nazaj v Davčo.

TISTO NOČ
sta duhovnika preživela v hiši takratnega udbovca, kjer so ju zasliševali in mučili. Te hiše danes ni več, izravnana je z zemljo. Naslednji dan, 7. januarja, se je v Štulčevi grapi mučeniške smrti končalo njuno življenje.

V ZAČETKU MAJA 1947
sta takratni ključar Franc Lahajnar in organist Franc Peternelj zbrala zanesljive ljudi, živ je še Ciril Primožič, da so duhovnika položili v grob na davškem pokopališču. Za njun grob že vsa leta skrbi Jemčeva družina.
Leta 1954 je župnik Franc Gačnik mučencema postavil spominsko ploščo ob vhodu v cerkev. Ob zaključku slovesnosti Terčeljeva dne ob zadnjem maju 2003 je mladi rod farnega občestva Davča na grob mučenikov ponesel šopek rdečih vrtnic kot simbol prelite krvi v opomin človeški slepoti ter krutosti tedanjega časa.

Franc Peternelj z Davče, prispevek za Železne niti I-2004, gl. Zbornik Terčeljevih dni 2010, str. 70-71
Op. Železne niti so Zbornik Selške doline

O PRESTRAŠENI DEKLICI IN POGUMNIH UČITELJICAH
V osnovni šoli me je na hodniku ustavila učiteljica kemije, Modičeva, in me ne štiri oči vprašala, ali sem kaj v sorodu s Filipom Terčeljem. To je bilo sploh prvič, da je kdo z mano »javno« spregovoril o mojem umorjenem stricu. Povedala je, da je njen oče, nekdanji poljanski gimnazijec, zdaj univerzitetni profesor v Ljubljani, bil Terčeljev poljanski dijak.
Prav tako je storila v srednji šoli profesorica Severjeva, žena sodnika Severja. To je bilo v tistem času nezaslišano, pogumno dejanje, hkrati izraz velikega zaupanja in sočutja do mene, tako sem to občutila…
Terčeljeva nečakinja Meri, roj. 1935, gl. omenjeni Zbornik, str. 76

PRILOGA STRAN 3

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (1)

Z besedo Aleksandrinke označujemo žene in dekleta, povečini iz vasi spodnje Vipavske doline, ki so v drugi polovici 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja odhajale v daljni Egipt s trebuhom za kruhom, ne toliko zase, ampak predvsem za svoje družine. Ker jih je največ našlo zaposlitev v Aleksandriji, se jih je prijel vzdevek po tem mestu. Delovale so tudi v Kairu in v še kakšnem drugem egiptovskem kraju.

V Egiptu pa so se naselile tudi celotne slovenske družine. Da bi se njihovi otroci ne potujčili, so šle za njimi tudi učiteljice. Za to nalogo so bile zaradi usposobljenosti in požrtvovalnosti najbolj primerne redovnice Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja. Njihova prva in potem glavna postojanka je v Aleksandriji. Zato moremo tudi nje imenovati Aleksandrinke, sestre Aleksandrinke.

Največ, prek dvajset, jih je bilo s Primorske, da so se tudi po občutju rojstnega kraja mogle še bolj vživljati v svoje rojakinje in jim nuditi vso potrebno pomoč in oporo. Naj na tej strani stopijo vsaj nekatere med nas in nas v letu dobrodelnosti in solidarnosti spodbudijo za pomoč potrebnim.

V prvi skupini štirih mladih sester, ki so iz Slovenije 5. septembra 1908 prispele v Aleksandrijo je bila tudi s. Benigna Ambrožič. Doma je bila iz Črnič, rojena 16. septembra 1880. V Aleksandrijo je prišla kot dekle za služkinjo. Tam se je srečala z izseljenskim duhovnikom frančiškanom p. Benignom Snojem. V pogovoru z njim je odkrila, da ima Bog z njo drugačen načrt, zaznala je Božji klic v redovništvo. Pater jo je napotil k šolskim sestram. Vrnila se je v Slovenijo in bila »preoblečena«, to je, postala redovnica v Mariboru 29. decembra 1904. Božja previdnost jo je ponovno pripeljala v Aleksandrijo, vendar kot redovnico.

Sestre so potovale iz Trsta s tovornim parnikom Amphitrite, vožnja je v lepem vremenu trajala pet dni. Prvih deset dni so urejale hišo. S poukom so začele 21. septembra in sicer s petimi otroki. Število otrok je počasi rastlo, ker so slovenske sestre mogle sprejemati le otroke slovanskega porekla. Sestre so poučevale v nemškem jeziku, ker so one in gojenke pripadale Avstroogrski, gotovo pa so se z slovenskimi otroki pogovarjale v materinem jeziku. Misel, da novo delovno področje posvečuje Jezusovo otroštvo (Jezus je bil kot otrok nekaj let v Egiptu) in da je delati za zveličanje neumrljivih duš Božje delo, je dajalo sicer popolnoma nehvaležnim razmeram svoje posvečenje in zadovoljstvo.

S. Benigna je ostala v Aleksandriji le dve leti. Umrla je komaj pri 32. letih 25. septembra 1912 v Gradcu.

(Povzeto po knjižici S. Gabrijela Koncilja, Ob stoletnici prihoda šolskih sester v Egipt, 1908 - 2008)
                                           
Vinko Paljk

PRILOGA STRAN 4

MODERNI PUŠČAVNIKI

Po nekaterih ocenah v Italiji živi okrog dvesto puščavnikov, od katerih je dober odstotek žena. Število je v časopisu Avvenire navedel sociolog Isacco Turina, ki je v zadnjih letih na bolonjski Univerzi pripravil raziskavo o »sodobnih eremitih (samotarjih – puščavnikih)«.
Način duhovnega življenja v strogi odmaknjenosti od sveta je najbolj razširjen na severu Italije (Padova, Brescia). Gre za duhovnike, misijonarje ali redovnice (med 30. in 50. letom starosti), ki so se odločili za življenje v samoti in se naselili v praznih, zapuščenih zgradbah, na osamljenem kraju. V zadnjem času se za to pot odločajo tudi drugi.
Pogosteje, kot bi pričakovali, obstajajo tudi »velemestni eremiti«, ki se v modernih metropolah umaknejo današnjemu načinu življenja. Zanimivo je, da niso rojeni v odročnih krajih, ampak izhajajo iz mestnih okolij, kjer so prej živeli običajno vsakdanje življenje. Pri tem ne gre za beg pred življenjem, ampak za novo ovrednotenje. »Puščavnik išče samoto, pred katero ima današnji človek strah«, je povedal Turina.

PASIJONSKE IGRE

Uprizoritev, ki jo ponavljajo že okrog 400 let: Pasijon v Oberammergau, kraju na Bavarskem, v katerem vsakih deset let izpolnijo obljubo iz časa tridesetletne vojne (1618 – 1648). Leta 1633 so se od vojne in lakote preizkušeni prebivalci zaobljubili, da bodo uprizorili trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. Obljubo so prvič uresničili na Binkošti leta 1633. V sedemnajstem stoletju so ta znameniti dogodek  poznali v vseh nemških deželah.
Letošnje 41. Pasijonske igre je pripravilo več kot 2000 izvajalcev. Predstava, ki vključuje besedila, glasbo in petje, traja pet ur. Letos so pripravili 102 uprizoritvi, ki potekajo med 15. majem in 3. oktobrom na prostem. Gre za edinstven dogodek iz religioznega, kulturnega in turističnega vidika.

»CERKEV IN MEDIJI – PRIJATELJI ALI SOVRAŽNIKI«

S tem naslovom je v Čeških Budjejovicah potekal simpozij v organizaciji Združenja pastoralnih teologov tranzicijskih dežel – PosT Netzwerk. Udeleženci so razpravljali o vlogi medijev v pastoralnem delu in iskali izzive medijskega delovanja. Obravnavali so tudi negativne vidike odnosov med Cerkvijo in mediji in kako na njih pravilno odgovoriti. »Tema: Cerkev v javnosti, ki jo oblikujejo mediji je vedno bolj aktualna. Na nas je, kdo in kako se bomo na te izzive odzvali«, je eno glavnih sporočil srečanja.
Izvedbo simpozija je omogočila ustanova Renovabis. Združenje PosT Netzwerk neformalno deluje od leta 1997, uradno pa je bilo utemeljeno leta 2004.
Simpozije vsako leto organizirajo v eni od držav srednje in vzhodne Evrope, na katerih obravnavajo aktualne teme v pastoralnem delovanju Cerkve in izdajajo priložnostni časopis, kot povzetek dela simpozija.

Aleš Rupnik


Sprememba
Tone potoži znancu, s katerim se že lep čas nista videla: »Zadnje čase denarja sploh ne vidim več...«
»Kaj pa se je zgodilo? Se ti je poslabšal vid?«
»Ne, poročil sem se!«