Navigation



Oznanila

19.9.2010

OZNANILA

GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO

25. NAVADNA NEDELJA
19. 9. 2010 // Leto XI // Št. 4

UVODNIK

V SENCI DEMOKRACIJE

 
ŽIVETI V MIRU
S pripravami na jesenske lokalne volitve navidezno niti ne pretiravamo (razen del na cestnih gradbiščih, otvoritvah vodovoda v vaseh na planoti nad nami, …).  Kaj se torej dogaja? Nič novega, želimo samo, da bodo ljudje čimbolj zadovoljni in bodo živeli v miru, kar nam obljublja tudi »strategija« o igralništvu predsednika vlade.
 
SOVRAŽNI GOVOR IN NESTRPNOST
Ta mirni čas pravilno regulirane demokratične norme bo vzpostavila ministrica za kulturo, ki želi z novim zakonom o medijih obvladati, omejiti »sovražni govor«. S tem odpira tudi vprašanje nestrpnosti. Ob predlogu novega družinskega zakonika se veliko govori o nestrpnosti zagovornikov družine do istospolno usmerjenih in njihove pravice do posvojitve otrok (beri: izenačitve z zakonsko zvezo in njeno redefinicijo). Ali v tej državi nimamo pravice, da ohranimo in zaščitimo vrednote? Zakaj smo zaradi tega nestrpni in uporabljamo »sovražni govor«. Kaj je sovražni govor? (ko na »borčevskem« pogrebu govornik govori o »klero – fašizmu«, katerega žrtev je bil ta pokojni?)
 
UTIŠANJE CIVILNE DRUŽBE
Omenil sem predlog novega družinskega zakonika. Najprej smo lahko vznemirjeni, ker ima predlog vprašljivo strokovno podlago (pripravljen v nekem zaprtem, strokovno vprašljivem krogu, na hitro). Še bolj pa nas lahko skrbi, ker je voditeljica odbora in poslanka Andreja Črnak Meglič (SD) iz razprave izključila Civilno iniciativo za družino in pravice otrok (zbrali 60.000 podpisov). V ozadju je podpora koalicijskih strank, ki jo je koordinirala notranja ministrica Kresalova (pismo predsednice LDS namenjeno kolegom v SD, ZARES in DESUS lahko preberete na spletni strani: http://www.24kul.si/dokumenti/167KRESAL.pdf). Ali je država, ki iz javne razprave izključuje civilno družbo demokratična?
 
NAŠ GLAS
Na občinski ravni morajo nestrankarski kandidati za župana in razne liste (ki jih je mogoče res preveč, ali pa tudi ne) za kandidaturo zbrati določeno število overjenih podpisov. Zakaj »XX« lahko kandidira, ker ga predlaga stranka in je med posvečenimi, ki bodo vedno na oblasti, polnoletni, umsko zdrav človek »XY« pa ne more, ker ni v stranki in nima dovolj zbranih podpisov? Najbolje, da nam Fran Miličinski – Ježek spet zapoje o demokraciji: »u črna skrinca vrgu je svoj glas« (Cinca marinca). Za čas po volitvah, ko bomo spet živeli v senci napisa NAŠ TITO.
 
Aleš Rupnik

KAPELA

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
bo imel prvo sejo v novem pastoralnem letu v četrtek, 23. septembra ob 19:45 uri. Dobrodošli predlogi in pripombe, ki jh pošljite župniku. Hvala.

MEŠANI PEVSKI ZBOR
vabi nove pevce in pevke na vaje ob sredah ob 20.uri.

MINISTRANTI
so skupina, ki se vsako leto okrepi s kakšnim dečkom od 2. razreda naprej. Zato vabimo starše, da se pogovorijo s svojim nadebudnežem in ga pripeljejo na prvo srečanje, ki bo v soboto, 25. septembra ob 9. uri.

OTROŠKI ZBORČEK
prične z vajami v nedeljo, 26.9. ob 9:10. Otroci do vključno 3. razreda prav lepo povabljeni.

SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH
naše župnije bo v soboto, 25. septembra popoldan. Ob 14:30 zbiranje in prilika za sveto spoved, ob 15:00 sv. maša, med katero bo podeljen tudi zakrament bolniškega maziljenja, po maši pa sledi druženje s pogostitvijo v samostanski dvorani. Dragi vsi, ki imate okrog sebe preizkušane brate in sestre, omogočite jim to srečanje v domači cerkvi. Prosimo tudi, da sporočite naslov tistega, ki želi priti in nima prevoza, da bodo zanj poskrbeli sodelavci Karitas.

KRISTUS ODREŠENIK

UPOKOJENCI
Karitas vabi na mesečno srečanje v sredo, 22. septembra ob 17:00. Osrednja vsebina letošnjih srečanj je vstop v Matejev evangelij. Nasvidenje!

OTROŠKI CERKVENI ZBORČEK
začenja z vajami v petek, 24. septembra ob 17:00. Dobrodošel je vsak nov glas.

 
SREČANJA S STARŠI
S starši birmancev se srečamo v nedeljo, 26. septembra, po maši ob 9:00.
 
SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
V nedeljo, 26. septembra, po maši ob 9:00, se bomo odpeljali v dolino Idrijce. Prehodili bomo del Kosmačeve učne poti in obiskali Kosmačev dom, kjer ima vsak prostor svojo zgodbo, saj se v vsakem delu hiše nahaja kotiček, ki nam ga je v svojih delih opisal pisatelj.
Udeležbo na pohodu potrdite do torka, 21. septembra na številko 040 158 929 ( Dunja).

KROMBERK IN VOGRSKO

VEROUK
Starši in otroci, veroučna srečanja potekajo po ustaljenem redu. Z veseljem prihajajmo in lepo sodelujmo!

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški (mladinski) zbor pa ob sobotah ob 9. uri. Vabimo 'stare', prav posebej pa še nove pevce.

KRST
Danes prejmejo sveti krst med mašo v Kromberku Blaž Mozetič, Sara Zelinšček in Lorelei Ličen, na Vogrskem pa Tinkara Šuligoj. Staršem čestitamo in voščimo lepe vzgoje.

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvajanje v molitev poteka v Kromberku do decembra v veroučni učilnici vsak torek ob 19:30. Vabljeni!

KVATRNA NEDELJA

Miloščina današnje kvatrne nedelje je za semenišče in za potrebe škofije. Bog povrni dobrotnikom!

ROŽNOVENSKA NEDELJA

Na Vogrskem bo čez 14 dni (3. oktobra) rožnovenska slovesnost. Od 15. ure dalje bo prilika za sveto spoved, od 15:30 molitev rožnega venca, ob 16. uri slovesna maša (vodi novomašnik) ter procesija ob spremljavi godbe na pihala. Načrtujmo!

SOLKAN

PRVOOBHAJANCI
na srečanju pred velikim praznikom
Prek mnogih srečanj – obhajil z Jezusom (v bratu, med nami, v Božji besedi) se povzpnemo do najsijajnejšega srečanja – obhajila: z Jezusom v posvečeni hostiji. In v tem obhajilu dobimo hrano, da  v življenju z vero in ljubeznijo sprejemamo Jezusa v obhajilih izven maše. Kako lep je ta krog življenja!

TEDEN ZAVZETE LJUBEZNI
23 prvoobhajancev z drugimi člani svojih družin prihaja ta teden vsak večer k maši, da se čim bolj uglasijo na valove Jezusove ljubezni. Radi se jim pridružimo.
V soboto jim bo v zakramentu sprave Jezus podaril novo srce. Da bi bil njihov praznik čim bolj tudi naš praznik, izkoristimo priložnost za spoved vsak večer pred mašo.

PRVO OBHAJILO Z JEZUSOM V EVHARISTIJI

Bo za naše prvoobhajance v nedeljo, 26. septembra pri maši ob 10. uri.

PRIZNANJE MILENI PRINČIČ
Naša organistinja in pevovodja je ob krajevnem prazniku, 18. 9. prejela priznanje KS Solkan za leto 2010. Iskreno ji čestitamo! Njeno požrtvovalno služenje je s tem ovrednoteno tudi kot prispevek h kulturi vsega Solkana in ne samo kot večanje Božje slave v bogoslužju.

ŠEMPAS – OSEK

   

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 20. 9. ob 20:00 bo srečanje za starše 4., 5. in 6. razreda. V torek, 21. 9. ob 20:00 bo drugo srečanje za starše v pripravi na krst v Šempetru (ne v Vrtojbi). V sredo, 22. 9. ob 20:00 bo seja Župnijskega pastoralnega sveta.
 
ŽUPNIJSKO ROMANJE
V soboto, 25. 9. bomo šli na romanje na goro Oljko in v Petrovče. Odhod avtobusa iz Šempetra bo ob 7:00. Cena prevoza in kosila bo 25€.
 
KATEHETSKA NEDELJA
V nedeljo, 26. 9. obhajamo Slomškovo nedeljo, ki jo bomo v naši župniji povezali tudi s katehetsko nedeljo. Pri maši ob 10:00 bosta sodelovala otroški in mladinski cerkveni zbor.
 
MED RAJNIMI
V začetku septembra sta umrla 3. 9. Stanislav Podberšič, Na hribu 2, in 4. 9. Majda Makuc, Ul. Franca Kramarja 4. Naj počivata v miru.

SKUPNA OZNANILA


KVATRNICA NA MIRENSKEM GRADU
danes, v nedeljo, 19. septembra. Sv. maše bodo ob 7. uri s petjem, ob 10. uri slovesna maša župnije Miren, ob 15:30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 16. uri somaševanje domačih in okoliških duhovnikov. Vodil ga bo ljubljanski stolni prošt in stolni župnik prelat Jožef Lap. Lepo vabljeni!

ORGLARSKA ŠOLA
Orglarska šola je v novem šolskem letu že začela z delom in vabi k vpisu nove slušatelje. Vpis in informacije: Matej Petejan 031 327 889.

PRIPRAVA NA KRST
bo potekala pet zaporednih četrtkov na Kapeli v Novi Gorici. Prvo srečanje je v četrtek, 23. septembra ob 18. uri. Starši, najprej se oglasite pri svojem župniku in se nato vključite v skupino.

PRILOGA – STR. 1

ORATORIJ 2010: PROGRAM IN DOŽIVETJA (2)


SODOBNA STISKA S ČASOM
Na letošnjem oratoriju, ki se je v dveh terminih odvijal pod geslom »Pazi, čas!«, smo animatorke in animatorji otrokom iz Nove Gorice in okrožja podarili svoj prosti čas ter jim obogatili poletne počitnice. Glavna junakinja oratorijske zgodbe, Momo, je otroke skozi razne dejavnosti, katehezo in delavnice ves teden nagovarjala ter jih opozarjala na eno pomembnejših problematik sodobnega človeka – stisko s časom.

SPREJEM
Začetek oratorija je naznanil prihod otrok in njihov krst v Oratorijance in Oratorijanke.  Sledil je dvig zastave skupaj z učenjem oratorijske himne, ki je po dveh dneh že bila dobro zasidrana v ušesih otrok. Vsak dan je bila v ospredju tudi oratorijska igra o deklici Momo, ki so jo doživeto odigrale animatorke in animatorji.

SKUPINE IN DELAVNICE
Otroci so glede na svojo starost bili razdeljeni v skupine, v katerih so sodelovali pri katehezi. Sledile so različne delavnice, in sicer: kuharska, v kateri so otroci pripravljali različne kuharske čarovnije, modna majčka, kjer so na majice risali junake oratorijske zgodbe, ustvarjalna, v kateri so ustvarjali različne umetnine, športna in plesna, kjer so se otroci razgibali ter urarska, v kateri so s pomočjo zgoščenk ustvarjali ure. Delavnice, igre, kateheza in celotno oratorijsko dogajanje, so bili vsak dan ovrednoteni z vrednoto, simbolom in cilji dneva. Tako sta na primer v torek bila vrednota in simbol dneva igra in žoga, cilji pa so bili doživeti igro kot tisto, ki združuje, spoznati pozitivne in negativne vidike igre ter narediti deset zapovedi dobre igre.

POPOLDANSKI PROGRAM
Po kosilu smo imeli različne popoldanske dejavnosti: na bazenu smo igrali vodne igre, obiskali smo gasilce, ki so nam razkazali gasilsko postajo in opisali svoje delo ter nas prijetno osvežili, imeli smo tudi družabne igre v Solkanu, kjer so se otroci lahko preizkusili v plezanju, z vlakom smo se odpravili na celodnevni izlet na Koritnico v Baški grapi, kjer so otroci uživali v naravi ter se družili, priredili pa smo tudi »Oratorij ima talent«, kjer so otroci lahko pokazali svoje talente. Celotno dogajanje se je zaključilo s sobotno sveto mašo in kratko predstavitvijo oratorijskega tedna.

ZAHVALA
V imenu otrok, staršev in animatorjev gre posebna zahvala posameznikom, skupinam in družinam, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izpeljavi projekta. Poleg požrtvovalnosti, darovanja svojega časa, prostorov, materialnih dobrin, znanj in dobre volje, pa so za izvedbo bila potrebna tudi finančna sredstva. Sponzorji letošnjega oratorija, katerim se iskreno zahvaljujemo so: Trimužijat d.o.o., Karla, d.o.o. in Euroinvest d.o.o. Bog lonaj in vse dobro vsem do prihodnjega oratorija! Pa ne pozabite ... »Pazi, čas!«

Ana Faganel

PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (4)


SKRITA SREČEVANJA
»Bilo je poleti leta 1936, na binkoštni ponedeljek, ko mi oče reče: 'Vzemi kolo in poišči še nekoga zanesljivega in pojdita v Šempas. Tam pustita kolesa in pojdita naprej na Vitovlje, toda ne v večjih skupinah kot po dva. Ko prideta do cerkve, ki je na samem vrhu, prisluhnita, ker je nedaleč od tam zborovanje v kakšni goščavi.'
Bolj ko sva se bližala cerkvi, vedno več se nas je prebijalo proti vrhu. Ko prideva do cerkve, zaslišiva slovensko pesem. Šla sva za pesmijo in prišla na kraj, kjer je bilo zbranih nekaj sto ljudi. Bila je nekakšna revija slovensko-vipavskih pevcev. Dobro se spominjam, ko je napovedovalec naznanil takole: Sedaj bo zapel najmanjši in najmlajši pevski zbor iz Šempasa in to sta dve mladi simpatični deklici.

BESEDA DR. KRALJA IZ SKUPINE OKROG TERČELJA
Ko je bilo petja konec, je nastopil kot govornik dr. Janko Kralj. Govoril je o slovenstvu in nas bodril, da se ne smemo klanjati in hlapčevati fašistom, da slovenska beseda in petje ne smeta zamreti. Naj se po vaseh in kleteh zbira mlado in staro in poje z navdušenjem.

MNOŽICA
Med zborovanjem sem se oziral po množici, toda razen tistih, ki so se shajali pri nas in ki sem jih že imenoval, nisem poznal nobenega. Ko se je začelo temniti, smo se začeli veseli in navdušeni razhajati. 
Doma sem očeta vprašal, kako da ni tam nobenega domačina. Odgovoril je, da je bil tabor namenjen za Spodnjo Vipavsko dolino in da bo v kratkem tudi za Gornjo.
Bilo je takrat takih taborov precej in sicer na Planini pri sv. Pavlu, v Logu, pri sv. Martinu v Žapužah in na Gočah pri Devici Mariji. Največji za vso Primorsko pa je bil na Svetih Višarjah.«
 Jože Brecelj iz Žapuž, roj. 1921

ZA SLOVENSKO ZEMLJO
»Oče mi je pravil, da so Italijani Filipa zaprli in konfinirali v južni Italiji. Tam je bil brez sredstev prepuščen… niti (op. tamkajšnja) duhovščina mu ni pomagala, ker je bil označen za revolucionarja, prevratnika in sovražnika fašistične Italije.
Leta 1935, ko me je oče obiskal v Ljubljani, kamor so me poslali na                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   šolanje, da ne bi hodil v italijanske šole, mi je pripovedoval o obisku pri Filipu, ki mu je še posebej polagal na srce, naj skrbi, da se slovenske kmetije ne bi prodajale ali zašle v dolgove, ker bi jih v tem primeru predali v last Zemljiškemu skladu (it. Ente Agraria), ta bi naselil italijanske kolone. Prehajanje zemlje v italijanske roke je Filipa zelo skrbelo in po svojih močeh se je trudil in spodbujal slovenske kmete, naj vzdržijo na zemlji, na kateri so živeli že tisoč let.«

Dušan Terčelj, roj. 1923 v Žapužah

PRILOGA STR. 3

S. BEATA GOMIŠČEK (3)


Še iz spominov s. Leonarde na s. Beato Gomišček:
»Imela je pisarno za službe za dekleta. K njej so prihajale gospe s prošnjami in ona je potem posredovala, da so dekleta, ki so prihajala iz Evrope, dobila primerno službo.
Zelo je znala potrpeti, veliko požreti in iti naprej. Sestram redovnicam in dekletom je dala gotovost. Bila je duhovna, zrela osebnost. Ob njej si bil siguren.
Imela je tudi izreden čut za lepoto: ena cvetlica tu, druga tam. Hišo je tako naredila prijetno, da so se tiste, ki so v njej stanovale ali vanjo prihajale občasno, imele lepo.
Tudi človeško razvedrilo ji ni manjkalo. To je bil hišni varuh, zvesti pes. Hodil je ob njej ali pa se usedel ob njej.«

Iz teh spominov izluščimo, kaj je bilo glavno poslanstvo s. Beate v Aleksandriji. Bila je večkrat prednica in je delala za slovenska dekleta in žene, ki so prihajale v Aleksandrijo.
Poslanstvo redovne prednice je vodenje redovne družine v določeni redovni postojanki. Poleg duhovne usposobljenosti mora redovnica, ki ji je poverjena ta naloga, imeti tudi še kar nekaj potrebnih lastnosti: nekaj čuta za vodenje gospodarskih stvarnosti hiše, v kateri živi in deluje skupina redovnic, in tudi darove človečnosti, da se redovnice pod njenim vodstvom in služenjem skupaj z njo čutijo prava družina sester. Da vse to skladno in uspešno deluje v tujini, so potrebni še dodatni božji darovi.

Prava posebnost redovne skupnosti Šolskih sester v Aleksandriji pa je bilo njihovo služenje primorskim služkinjam. Za to je bilo potrebno znanje jezikov (italijanščina in francoščina), poznanje razmer v mestu in poznanje družin, ki so potrebovale pomoč Slovenk. S. Beata je morala biti vredna velikega zaupanja, da so se nanjo mogle obračati tako premožne gospe, ki so za svoje domove rabile pomoč, kot tudi dekleta in žene, ki so prihajale povečini neizkušene v povsem tuj svet.

Povezanost s šolskimi sestrami v Aleksandriji je bilo za naša dekleta in žene dejansko življenjskega pomena. Tiste, ki so našle pot do njih, so ostale zveste Slovenke in kristjanke in tudi sicer dobre žene in dekleta. Redovnice so s svojo požrtvovalnostjo vse naredile, da so Primorke na tujem pri njih našle pravi dom. Njihova srečanja o prostem času pri sestrah so pomenila ponovno in ponovno zadihati svež domači zrak v povsem tujem okolju, tujem zemljepisno, še bolj pa gospodarsko, versko in kulturno. Na žalost je resnica, da so tiste žene in dekleta, ki se ob prihodu v Egipt niso povezale s sestrami redovnicami, ki so zanje živele, pustile moralo, narodnost in vero.

Ob primeru s. Beate Gomišček iz Solkana bi gotovo radi izvedeli vsaj nekaj še o drugih šolskih sestrah doma s Primorskega, ki so svoje najboljše življenjske moči z vso ljubeznijo žrtvovale za svoje rojakinje v Egiptu.

Vinko Paljk

PRILOGA STR. 4

STARŠI IN IZOBRAŽEVANJE OTROK


Ob začetku šolskega leta so katoliški škofje v Kaliforniji objavili smernice, s katerimi želijo starše in skrbnike otrok, ki obiskujejo državne šole, seznaniti z možnostjo, da otrok ne obiskuje predmetov, ki so v nasprotju z vrednotami in načinom življenja v njihovih družinah (npr. priporočila, kako naj imajo spolne odnose; osnove čarovništva in spiritizma, joga, vegetarijanstvo… ). Pri tem poudarjajo, da večina staršev ne ve za poseben formular, v katerem vodstvu šole posredujejo podatke, katere predmete bo njihov otrok obiskoval (ne gre za redne predmete, ampak za fakultativne, izbirne predmete). Obrazec morajo izpolniti vsako leto.
V smernicah spodbujajo starše, da se dejavno vključijo in prevzamejo odgovornost pri izobraževanju svojih otrok. Najmanj devet desetin otrok iz katoliških družin v Kaliforniji obiskuje državne šole. Delež je še večji pri družinah latinoameriškega porekla, v katerih po državnih statističnih podatkih samo 3% pošiljajo otroke v cerkvene šole.
Po kalifornijskem zakonu lahko šole omogočijo izostanek učencev sedmih in višjih razredov zaradi »zaupnih medicinskih uslug«, ne da bi obvestili starše in brez vpisa izostanka. Te usluge so: testiranje za AIDS in zdravljenje obolelih z virusom HIV, nabava in privajanje za  uporabo kontracepcijskih sredstev, splav…

SVETOVNI DAN OPISMENJEVANJA


»Vsaka pismena žena predstavlja zmago nad revščino« je rekel glavni tajnik Združenih narodov Ban Ki Moon v sporočilu ob Mednarodnem dnevu opismenjevanja (8. septembra). Opismenjevanje žena je ena od glavnih nalog, ki so si jo zadali na Svetovnem forumu za vzgojo leta 2000 v Dakarju.
Žena je ključ za razvoj in usodo vsega človeštva, ne samo za prebivalce revnih dežel. Odvisnost razvoja in promocije vloge žensk in njihovega izobraževanja, je vsak dan bolj izrazita. Na svetu je 759 milijonov nepismenih, od tega dve tretjini žensk.

OB PAPEŽEVEM OBISKU V VELIKI BRITANIJI


Večina odraslih prebivalcev Velike Britanije (67%) meni, da britanska družba mora ohraniti svojo krščansko kulturo; le 8% jih tej ideji nasprotuje.
Podatke, ki jih je pokazala raziskava organizacije za raziskavo javnega mnenja Ipsos, so objavili v katoliškem dnevniku The Tablet. V raziskavo so vključili 996 odraslih oseb, med njimi 117 katoličanov.
Po podatkih bi dve osebi od treh prepoznale Benedikta XVI., če bi se anonimno sprehajal po ulici (ne bi bil oblečen v papeška oblačila).
10% vprašanih bo aktivno sodelovalo pri javnih srečanjih s papežem. Med vprašanimi katoličani je ta odstotek 71%.
Po podatkih 25% podpira obisk papeža, 11% jih obisku nasprotuje, 63% - niso navdušeni, a tudi ne nasprotujejo.
Med vprašanimi jih 49% zagovarja jasne moralne pozicije katoliške Cerkve.
Velika večina vprašanih (93%) ve, da je papež voditelj katoliške Cerkev,medtem, ko jih 77% ve, da je kraljica voditeljica anglikanske Cerkve.

Aleš Rupnik

Previdnost
Žena je začela obiskovati ure petja. Vedno, kadar vadi doma petje, stopi mož na balkon. Te dni ga je vprašala: »Zakaj pa vedno stojiš na balkonu, ko pojem?«
»Da ne bi sosedje mislili, da te jaz tepem.«


Leto XI