PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

ČAS ZA »FITNES« DUHA?

Še nekaj dni, pa si bomo pošteno oddahnili. Dejavnosti otrok so se že več ali manj končale, tako se lahko naši »taksiji« nekoliko oddahnejo, urniki so se sprostili, zadnji dnevi šole se poslavljajo, prvi že odhajajo na dopust... JUPI! Nekoliko bolj sproščen čas je že tako rekoč v gosteh. Naj se v njem odpočijejo naše misli, sprosti naše telo in razgiba naš duh.

V današnjem evangeliju smo dobili zelo pomenljivo popotnico: »...s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo.« (Mt 7, 2b). Pred tem pa izpostavi sodbo: » Ne sodite, da ne boste sojeni!« Ali ni to nekam pretežka naloga za počitniške dni? Saj imamo vendar toliko razloga za kritične besede na račun politike, sodelavcev, vodilnih mož občine, pa župnika...., da ne govorimo še o sosedih in domačih.  No, morda celo sebe. In brez dvoma ima Bog teh razlogov še več. Če zares iskreno pogledam film npr. zadnjih treh dni in pri vsakem dejanju in izrečenih besedah spustim zraven tudi podnapise, to je vse svoje skrite misli, ki so vodile v neko navidez morda celo zelo plemenito dejanje, potem... Zagotovo je bolje, da svoje srce, ki je cedilo sodb, naravnam na Gospodovo usmiljeno srce, sicer bom tudi sam, s svojo pravičnostjo in preračunljivostjo vred padel. Kogar namreč gledam, to postajam. Če nenehno gledam v tistega, ki mi gre pošteno na živce, se nehote »nalezem« njegovih obsojanja vrednih dejanj, če zrem v Gospoda, njegovo ljubezen, dobrohotnost, usmiljenje,..., se moje srce počasi in z leti preoblikuje po njegovem srcu... In zakaj ravno sedaj pred počitnicami »morim« s tem? Ker je to idealen čas odmika od dogodkov, ljudi... in se lažje obrnem v drugo smer, se odtrgam od tega, v kar sem ujet. Na meni je, da najdem način, kaj mi pri tem lahko pomaga. Je to poleg teka, kolesarjenja, plavanja..., dobra knjiga, plemenit pogovor ali morda celo duhovne vaje, romanje, spoved... Počitnice so čas, da se odpočije to, kar je večino leta delalo in oživi to, kar je sicer preveč dremalo, da bom spet »cel«. Naj nam gre z Božjo pomočjo kar najbolje. Naj v nas osveži veselje do življenja !

p. Bogdan

KAPELA

HVALA ZA
vse pridne in skrbne sodelavce pri organizaciji srečelova in 9. župnijskega piknika; hvala vsem, ki ste kupili srečke in tombolske kartice ter tako prispevali za nove klopi; koliko smo zbrali boste lahko prebrali na naši spletni strani. Plačanih in obljubljenih je tako nekje 13 klopi. Bog povrni za vse.

PRAZNIKI IN SV. MAŠE
- Telovo - četrtek, 23. junij: ob 7. 10. in 19. uri; po večerni maši je procesija z Najsvetejšim; hvala vsem, ki boste okrasili dva oltarja in drugim sodelavcem pri procesiji.
-  Sv. Peter in Pavel – sreda, 29. junij: ob 7., 10. in 19. uri.
-  Krištofova nedelja – 24. julij: blagoslov avtomobilov bo po vseh sv. mašah.
-  Marijino vnebovzetje – ponedeljek, 15. avgust: ker je dela prosti dan, so maše ob 7., 8. 10. in 18. uri.

APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA
Vsi, ki bi želeli podpisati pisno izjavo in vstopiti v molitveno zvezo apostolstva svetih bratov, ter se tako obvezati z vsakodnevno krajšo molitvijo za edinost med kristjani, ste lepo povabljeni na srečanje, ki bo v ponedeljek, 27. junija ob 19:30. Jezus nas vabi, da bi bili eno!

KRST IN POROKA
V nedeljo, 12 junija je bila v naši župniji krščena Astrid Jarc, hči Primoža in Klementine Jarc, Stara Gora 1b. Iskrene čestitke staršem in botrom.
V soboto, 18. junija pa sta sklenila sveti zakon Tomaž Kozorog iz Tolmina in Kristina Batič iz Medane. Naj ju Gospod spremlja vedno in povsod.

KRISTUS ODREŠENIK

ROMANJE
Na dan državnosti v soboto, 25. junija pevski zbor načrtuje obisk Prekmurja in Goričkega. Povabljeni tudi drugi. Cena je 20,00 €.  Prijavite se v zakristiji.

MLADI
Na Vojskem je počitniški program za mlade od 3. do 9. julija. V glavnem ste se mladi že organizirali, povabite še druge. Prijavite se pri župniku.

MISIJONSKA TOMBOLA 
Vaš dar na Misijonski tomboli ob Župnijskem dnevu, je bil 927,61 €. Bog povrni organizatorjem tombole, dobrotnikom in udeležencem.

PRVI TEDEN VEROUKA - 2011/12
Verouk v prihodnjem pastoralnem letu bomo z vsemi skupinami začeli v ponedeljek, 5. septembra. Katehetsko nedeljo bomo obhajali 11. septembra.

NAŠI RAJNI
V sredo, 8. junija smo se v Stari Gori poslovili od Marije Cerjak (90), pred odhodom v Dom upokojencev je živela na Cankarjevi 17. V četrtek, 9. junija pa smo v Sedlu k zemeljskemu počitku spremili Antona Modrijančiča (70), Cankarjeva 48.

KROMBERK IN VOGRSKO

SVETA TROJICA
Ob današnjem prazniku naše podružnice se zberemo v pokopališki cerkvi k slovesni maši ob 16. uri. Ob cerkvi načrtujemo ureditev odvodnjavanja, saj se mokri temelji posedajo in povzročajo razpokanje zidov.

POČITNICE
Vsem otrokom voščimo še uspešen sklep šolskega leta, da bi se čez poletje zasluženo odpočili in si nabirali moči za naprej. Nikoli ne pozabimo, da smo Božji otroci in kristjani, zato se primerno in dostojno obnašajmo in oblačimo. Tudi poleti ne pozabimo na vsakdanjo molitev in tedensko sveto mašo!

NAČRTOVANJE
- Na dan državnosti (25. junija) bo maša in slovesnost na Sabotinu ter popoldne na Vitovljah; - praznik sv. Rešnjega Telesa bo 23. junija, zato bo na Vogrskem telovska procesija 26. junija po maši; - 29. junija bo v konkatedrali posvečen v duhovnika diakon Gašper Lipušček iz Tolmina; - teden duhovnosti za mlade bo v Stržišču od 10. do 17. julija; - oratorij za otroke bo na Kapeli v Novi Gorici od 10. do 16. julija; - zavetnico podružnice v Lokah sveto Marijo Magdaleno bomo počastili z mašo 24. julija ob 17. uri; - maša in spominska slovesnost za žrtve prve svetovne vojne bo na Mrzlem vrhu nad Tolminom 20. avgusta; - mladinci pa se zberejo na Sveti Gori 21. avgusta.

KRST IN POROKI
V Kromberku smo na Binkošti krstili Tjašo Pavšič, na Vogrskem pa sta se včeraj poročila Urška Leban in Jan Guzej, 2. julija pa se še bosta Jelka Gorjan in Edvin Spačal. Omenjenim in njihovim bližnjim čestitamo!

SOLKAN

ZAHVALA
Vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k doživetemu dogodku sklepa veroučnega leta in srečanja starejših in bolnih župljanov na binkoštno nedeljo, Bog povrni! Binkoštni praznik raztegnemo na vse življenje, ko sledimo nasvetom Svetega Duha, kako trenutek za trenutkom živeti Božjo voljo.

POVEZANI TUDI MED POČITNICAMI
Predvsem vsakdanja molitev drug za drugega (vsaj sveti angel) naj nas povezuje in izprosi sproščene dneve brez nesreč. Seveda nas bo Jezus čakal tudi vsako nedeljo pri maši in Marija posebno ob svojem prazniku 15. avgusta.

OB SKLEPU VEROUČNEGA LETA
V veroučnem letu 2010/11 je v Solkanu prihajalo k verouku 145 otrok, od tega 7 v Jezusovo malo šolo. Vsem družinam voščimo, da bi tako živele, da bodo omogočale dozorevanje bogatih sadov tega leta.

VESELE POČITNICE in ORATORIJ
Vesele počitnice z zanimivimi in sladkimi delavnicami bodo v naših veroučnih prostorih od 27. 6 do 3. 7. od 8h do 12h. Oratorij  bo na Kapeli od 11. do 15. julija.

SVETO REŠNJE TELO IN REŠNJA KRI
V četrtek 23. 6. je slovesen in zapovedan praznik. Sv. maši: ob 10:00 in 19:00. Praznik razširimo še na nedeljo, ko bo procesija sv. Rešnjega telesa po maši ob 10:00.

NOVO VEROUČNO LETO
Pričelo se bo 4. septembra, ko bo prvo srečanje staršev s prvoobhajanci v neposredni pripravi na prvo obhajilo. Prve veroučne ure bodo 5. in 6. septembra.

POROKE
18. junija sta v zakramentu svetega zakona v svoj ljubeči odnos sprejela neminljivo in neskončno Božjo ljubezen Zorica Vasiljević in Peter Šuligoj. Iskrena voščila!
18. junija sta v solkanski cerkvi polna hvaležnosti Bogu in Mariji obhajala zlato poroko Bruno in Anica Cvetrežnik (Anica roj. Srebrnič). Naj ljubezen še naprej zlati vsak njun trenutek.

KRSTI
5. junija sta s krstom prejela »večno življenje« ljubečega odnosa s Sveto Trojico Urša Manfreda in Rafael Rusjan, oba tretji otrok, 19. junija pa Sofija Matelič. Njihovim staršem in družinam čestitamo in se z njimi veselimo.

ŠEMPETER

NEDELJA SV. TROJICE IN SKUPNA ZAHVALNA MAŠA
V nedeljo, 19. 6. bo ob 10:00 družinska maša ob sklepu veroučnega leta. Veroučenci bodo vrnili spričevala. Popoldne ob 13:00 bom šel s katehistinjami, pevovodji in organisti v Davčo, kjer se bomo spomnili mučenca g. Filipa Trčelja.

DAN MOLITVE IN POSTA ZA DOMOVINO
Pridružili smo se devetdnevnici za domovino, ki traja od 14. do 22. junija. V sredo, 22. 6. bo v Šempetru češčenje Najsvetejšega od 9:00 do večerne maše ob 19:00. Od 18:00 do 19:00 bo pred Najsvetejšim skupna molitvena ura za domovino. Priporočam tudi predlagani post ob kruhu in vodi.

SVETO REŠNJE TELO IN KRI
V četrtek, 23. 6. bomo obhajali zapovedan praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Praznični maši bosta v Šempetru ob 10:00 in 19:00.

ŽUPNIJSKI PRAZNIK
V soboto, 25. 6. bo ob 19:00 sv. maša, ob 20:00 pa kulturna prireditev pred župniščem. V nedeljo, 26. 6. bomo praznovali Petrovo nedeljo. Praznični maši bosta ob 8:00 in 10:00. Ob 10:00 bo g. škof Metod Pirih vodil somaševanje in blagoslovil obnovitvena dela okrog cerkve in na trgu. Na praznik sv.Petra in Pavla bosta praznični maši ob 10:00 in 20:00.

SKUPNA OZNANILA

DEVETDNEVNICA ZA DOMOVINO
Od 13. do 21. junija je devetdnevna molitvena priprava na 22. junij, ko bomo obhajali dan molitve in posta za domovino.

MAŠA ZA DOMOVINO
25. junija na dan državnosti bo na Sabotinu pri sv. Valentinu maša za domovino ob 8:30. Iskreno vabljeni!

KATEHUMENI
Tisti, ki so za letošnjo veliko noč prejeli zakramente krščanskega uvajanja, so z binkoštnim srečanjem pri  Božji in naši Materi na Sveti Gori zaključili svoja poldrugoletna  srečanja. Odslej bodo svojo pot nadaljevali v svojih župnijskih skupnostih. Naj najdejo prijeten dom med nami! – Tisti, ki so se s prvo postno nedeljo vključili v novo skupino katehumenov, so zaključili srečanja predkatehumenata. Svojo skupno pot bodo nadaljevali v začetku septembra. Spremljajmo jih z molitvijo.

APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA
Vsi, ki bi želeli podpisati pisno izjavo in vstopiti v molitveno zvezo apostolstva svetih bratov, ter se tako obvezati z vsakodnevno krajšo molitvijo za edinost med kristjani, ste lepo povabljeni na srečanje, ki bo v ponedeljek, 27. junija ob 19:30 na Kostanjevici v Novi Gorici. Jezus nas vabi, da bi bili eno!

SPOMINSKA SLOVESNOST NA LAJŠAH
V soboto, 25. junija bo na Lajšah nad Cerknim spominska slovesnost za žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Ob 15:15 bo molitev rožnega venca, ob 16:00 pa maša, ki jo bo daroval škof msgr. Metod Pirih. Po maši bodo pri breznu molitve za pobite.

MAŠNIŠKO POSVEČENJE
V sredo, 29. junija ob 17:00 bo v konkatedrali v Novi Gorici v duhovnika posvečen Gašper Lipušček iz župnije Tolmin. Molimo za novomašnika in za nove duhovne poklice.

VAŠI DAROVI
Miloščina pri maši na praznik sv. Petra in Pavla, »Petrov novčič« bo v podporo papežu in njegovemu delovanju v svetu. V nedeljo, 3. julija pa bo v vseh župnijah naše škofije nabirka (miloščina) za pomoč revnejšim duhovnikom in kot prispevek za socialno zavarovanje duhovnikov. Hvala za vaše darove.

OZNANILA
Današnja Oznanila so zadnja v tem pastoralnem letu. V počitniških mesecih Oznanila ne bodo izhajala. Prva številka v novem pastoralnem letu bo izšla v nedeljo, 28. avgusta 2011. Zahvala vsem, ki ste sodelovali pri letošnjih Oznanilih in vsem, ki ste jih spremljali.

PRILOGA STR. 1

DAN DRŽAVNOSTI – 25.06.2011

 
NAROD, DOMOVINA, DRŽAVA IN FILIP TERČELJ LETA 1927
S sklepom lanskih Oznanil smo zaključili krog srečanj s Filipom Terčeljem. Terčelj je za Slovenca, posebej na Goriškem, vzor zanosne ljubezni do naroda, domovine in države. V njegovem času je živela slovenska država le v sanjah. Nihče ni mogel reči, ali in kdaj se bo uresničila država. Zato Terčelj in njegovi sopotniki niso mogli govoriti o ljubezni do države, takrat Italije in smo bili Primorci v njej drugorazredni, tlačeni tujci. Je pa Terčelj animiral program Ljubezni do naroda za zavidljivo število društev takratne Prosvetne zveze na Primorskem.
Ob upoštevanju dejstva, da v tistem času na Primorskem in v Sloveniji ni bilo znatnega (dobrodošlega) števila neslovenskih prebivalcev, na katere bi se mogel Terčelj ozirati in jih spodbujati, naj tudi oni ljubijo svoj narod, beremo pred praznikom v Našem čolniču iz leta 1927 odstavek:

LJUBEZEN DO NARODA
»Ljubezen katoliškega človeka do naroda pa ni ljubezen v besedi in na jeziku. Svoj narod moramo ljubiti z dobrimi deli in s pravim, značajnim krščanskim življenjem. Tako so ljubili slovenski narod naši pradedje, ki so se borili za svobodo in napredek slovenskega naroda. S pravo ljubeznijo so služili svojemu narodu Slomšek, Mahnič in Krek…
Veliko osvobodilno delo slovenskega naroda so izvršili katoliški možje, tisk in ljudske organizacije. To dokazuje vsa zgodovina slovenskega naroda. Nasprotniki so s svojim tiskom in drugimi sredstvi vedno napadali katoliške može, katoliške organizacije in njihovo delo ter jim očitali, da ustvarjajo med slovenskim narodom zdražbo in razkol…«

IN LETO 2011
Saj smo bili že prej, toda letos nam je končno, na splošno, kapnilo v glavo, da smo padli kot Narod, Domovina in Država v jamo krize in nerešenih vprašanj, kako naprej. S sedanjim načinom vladanja in razmišljanja o Državi, Domovini, skupnem življenju in odgovornosti, ne gre več. Upravitelji skupnega življenja razgaljajo Državo ob njeni dvajsetletnici kot neurejeno, zlorabljeno, v sesutju. Ljudje ji ne zaupamo. Nujne so reforme, ne vsiljene, o katerih smo glasovali, marveč celovite, sistemske.
Pravzaprav je prvo vprašanje etičnosti, moralnosti, poštenja in sposobnosti vladajočih ter sodstva.
Ker so, in preko volitev smo, tlačili sposobnost in vest, je kazen že tukaj za politične igralce, ki dopuščajo laž, improvizacijo, videz demokracije, ropanje. Kazen, ki je niso pričakovali, misleč, da jih ne bo mlelo sodstvo in da bodo vsi mediji molčali prestajajo nemočni v perjasti in gostobesedni napihnjenosti. Mislijo, da so pomembni, drug drugemu nagajajo in se sovražijo.
Zatohlost mešajo sile iz ozadja brez pooblastila ljudstva...
Zdaj smo tam, kjer smo že bili. Oblast uporabljajo, da jo smešijo in zaničujejo. Omotični od oblastništva ne opazijo, da vstopa Država, zanjo smo zainteresirani in jo ljubimo, v enaindvajseto leto. Samovšečneži ne opazijo, da smo po dvajsetih letih v istem prostoru, čas pa je povsem drugi.

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

»KO TE BO TVOJ SIN VPRAŠAL«

V IZROČILU
Morda premalo poudarjamo obredni ali kakor obredni, danes bi rekli družinski, pogovor med starši in otroki, ki se je pri Hebrejcih (Izraelcih) odvijal med očetom in sinom. V takratni družbi je potekal prenos izročila-vodila o življenju, premoženju, kulturi in verovanju od očeta na sinove. V patriarhalni, na moških sloneči in dokaj statični družbi, se je zdelo, da za delovanje družbe zadošča prenos od očeta na sina. Hčerke so šle po vzoru svojih mater.
Danes se dogaja prenos modrosti in življenjskih vodil bolj demokratično in odprto v krogu vse družine in okolja.
Ali pa nikjer!
Gornji naslov, ko te bo tvoj sin vprašal, je vzet od Judov iz časov davno pred Kristusom. Je dragocen tako zaradi tega, ker opozarja na pomembnost tega, da moramo odrasli spodbujati vprašanja otrok in jemati vsa otroška in mladinska vprašanja resno in  da smo dolžni nanje odgovarjati tako, da je odgovorjeno.
Vsakoletno velikonočno bedenje je bilo med Judi privilegiran čas za vpraševanje in odgovarjanje.
 
KO TE TVOJ(A) SIN - HČERKA VPRAŠA…
V družinah, v katerih so odnosi med starši in otroki svobodni, iskreni in sproščeni, otroci vedno kaj vprašujejo, v nekaterih obdobjih neusmiljeno mučijo starše z vprašanji, ki spravljajo odrasle v zadrego.
No, v Izraelu je bil pogovor s sinom pravzaprav in predvsem trenutek za prenos vere s pomočjo pripovedi, zgodbe polne živih podob, s katerimi je oče govoril sinu o Bogu, o njegovi bližini in o življenju vernega Izraelca.
Sodobno življenje staršev in otrok ne napeljuje v zaupno srečanje in dober pogovor in s tem v prava vprašanja. Čas neprizanesljivo posega v družino z manj priložnostmi, če ne ovirami, za zaupen pogovor, da bi dobil »tvoj sin« prave odgovore na prava vprašanja.

IN ČE TE SIN (HČERKA) NE VPRAŠA?
Ob koncu veroučnega leta ugotavljamo dvoje dejstev o verouku. V septembru ju bomo spet srečali in bo škoda, če o njuju ne razmišljamo.
V mnogih družinah je postaja verouk problem zaradi tega, ker starša dajeta na isto tehtnico verouk in vse druge obveznosti in dejavnosti svojih otrok in po tej poti dobijo prednost predvsem všečne ter tekmovalne dejavnosti.
In drugič: pri verouku »tvoj sin« ne dobi vseh odgovorov na prav vsa notranja in usmeritvena življenjska in verska vprašanja, dobi pa nekaj, kar je neprecenljivo, če mu kdo sproti ne duši veroučnega okolja, namreč, da so verska vprašanja tako globoko v človekovi duši, da bodo pretresala vsako generacijo do zadnje ure obstoja človeštva na tem svetu.
Če te sin ali hčerka nič ne vpraša, je čudno. Pravzaprav poraz starševske komunikacije z otroki.
Kaj če te otrok ne potrebuje kot izkušenejšega sogovornika?

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3



 
Vabimo vas, da se danes (torek 14.6.2011) udeležite Shoda v podporo družini, ki bo med 17. in 18. uro pred Državnim zborom v Ljubljani. To bo miren in dostojanstven shod, na katerem bomo izrazili naše prepričanje, da otrok rabi skrbna in ljubeča mamo in očeta.
Naša prizadevanja so pravična, častna in nujno potrebna, zato res lepo vabimo vse, da se nam pridružite. Na shodu bomo imeli krajši kulturni program, v katerem bosta sodelovali Tina Gačnik - TIANA in Tatjana Božič.
Udeležence bosta nagovorila Andreja Hergula, podpredsednica, in Aleš Primc, predsednik Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Program bo povezoval radijski voditelj Matjaž Merljak.
Čas za shod je omejen, zato lepo prosimo, da na kraj srečanja pridemo točno. Tisti, ki se odpravljate na daljšo pot v Ljubljano, računajte tudi na to, da je okoli 17. ure v Ljubljani še precej zgoščen promet.
Kdor ima rumene majice ali kape z napisom: Hvaležen sem za mamo in očeta ali Mama + oče = Jaz, naj pride oblečen v njih. S seboj prinesite slovenske zastave, harmonike ter obilo dobre volje.

Lep pozdrav,
Aleš Primc

PRILOGA STR. 4

PRIORITETA VZGOJE

»Vzgoja je prvenstvena naloga italijanskih pastoralnih delavcev v desetletju, ki je pred nami. Problematika zahteva natančno analizo kulturnih sprememb in načrt, kako v te okoliščine umestiti versko vzgojo. Zato je potreben kulturni dialog z družbo, v kateri je individualističen način razmišljanja spremenil vprašanje svobode v privilegij močnejših, ki posledično vodi v indiferenco«, so zapisali v zaključnem sporočilu 63. generalnega zasedanja Italijanske škofovske konference.
Verska vzgoja ima posebno mesto predvsem na področju kulture in solidarnosti. Prva v vzgojnem procesu je družina, ki jo podpirajo župnije, laiške organizacije, skupine in gibanja, pa tudi šolski sistem in družbeno okolje nasploh. Vsi morajo svojo vlogo na novo ovrednotiti in potrditi z izkušnjami ter programi.
Škofje izpostavljajo pomen sprejema, še posebej tistih, ki se po določenem času oddaljenosti vračajo. Potrebno jim je pomagati, da obnovijo versko življenje in pripadnost Cerkvi.

ŽELIM ŽIVETI

S tem geslom so v združenju katoliških zdravnikov iz italijanske pokrajine Marke pripravili srečanje, na katerem so razpravljali o zdravstveni politiki. V izjavi za javnost so poudarili, da danes govorimo le o tistih, ki želijo umreti, ne omenjamo pa o tistih, ki želijo živeti. Udeležence je nagovorilo pričevanje Maria Melazzinija, težko bolnega, na invalidskem vozičku, ki se je v bolezni zavedel svojih sposobnosti. Redno je na poti po Italiji in pričuje o lepoti življenja, da kljub težavam želi živeti.
Na srečanju so se vprašali, zakaj pozornosti niso deležni bolni, ki želijo živeti, zakaj ne želimo pomagati bolnim? Ta vprašanja so namenjena politikom in družbi nasploh, da preverimo, kaj si resnično želijo bolni, ki so pogosto prisiljeni, da zahtevajo evtanazijo. »Kot zdravnik, kirurg lahko potrdim, da si vsak želi živeti, podaljšati vsaj trenutek. Pogosto se dogaja, da tudi bolniki na intenzivni negi prosijo za vsak trenutek življenja«, je povedal zdravnik Ojetti.

SOCIALIZACIJA, PROSTOVOLJSTVO IN POLITIKA

Raziskava Eurobarometra »Youth on the move«, o mladih v Evropski uniji (EU) se je osredotočila na temo oblikovanja in mobilnosti. Rezultati so zapisani v zaključnem poročilu. Približno polovica mladih (46%) je izjavilo, da so vključeni v športno društvo, mladinski klub, kulturno organizacijo... Največji odstotek beležijo na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Irski, Nemčiji in Avstriji. Na dnu pa so Portugalska, Ciper, Bolgarija, Madžarska in Grčija (v Sloveniji 48%). Približno četrtina mladih je v 12. mesecih pred raziskavo sodelovala v prostovoljni dejavnosti (povprečje EU je 24%, v Sloveniji 36%). Glede politike se je 79% vprašanih v zadnjih treh letih udeležilo političnih volitev. V tem primeru so na vrhu lestvice Belgija, Švedska, Malta, Avstrija in Poljska (Slovenija 85%), pod 35% pa so Litva, Luksemburg, Velika Britanija, Irska, Finska in Španija.

Aleš Rupnik

Trije razlogi
V zbornici srednje šole se pogovarjata profesorja.
»Povej mi tri razloge, zakaj si profesor.«
»Jih hočeš res slišati?«
»Daj, povej!«
»Junij, julij, avgust.«